Navajanje mačke na avto – Vse, kar moraš vedeti o tem!

Mišljenje, da je mačka v avtu vedno prestrašena, in sprejemanje tega kot neizogibno, je napačno.

Učenje mačke na avto zahteva čas in potrpljenje, da se ji vrne občutek nadzora. Ko proces izvedemo pravilno, opazimo zmanjšanje mijavkanja, slinjenja in nemira, značilnega za stres.

Podrobno bomo razložili celoten proces: od domačih priprav do prvih trenutkov v parkiranem avtu in nato do krajših voženj. Ponudili bomo uporabne nasvete za vožnjo z mačko na obiske pri veterinarju ali na počitnice.

Zagotovili bomo informacije o varnosti in udobju. Razložili bomo, kako mačko varno prevažati z ustrezno opremo in vzpostaviti rutino, ki ji bo pomagala ostati umirjena.

Upoštevati moramo, da nekatere mačke hitro napredujejo, druge potrebujejo več časa. Vztrajnost in potrpežljivost bosta mački pomagali, da bo postala bolj sproščena v avtu.

Ključne točke

• navajanje mačke na avto temelji na postopnosti, ne na prisili.
• Glavni cilj je zmanjšati stres pri mački v avtu in okrepiti občutek varnosti.
• Dobro počutje vključuje rutino, miren ton in kratke, nadzorovane korake.
• Varnost je nujna: transporter mora biti pravi in stabilno nameščen.
• V nadaljevanju dobimo uporabne vožnja z mačko nasveti za kratke in daljše poti.
• Naučili se bomo, kako prevažati mačko tako, da je pot za vse manj naporna.

Zakaj je vožnja z mačko lahko izziv in kako si pomagamo

Avto za mačko predstavlja tuj prostor, poln neznanih zvokov in vibracij. Ta dejavniki lahko hitro stresirajo mačko, še posebej, če se počuti brez nadzora.

Strah pred vožnjo je pri mačkah lahko povezan z novimi vonji in drugačno svetlobo. Pogosto mačke povezujejo avto z negotovim obiskom pri veterinarju, kar povzroči napetost že ob pogledu na transporter.

Mijavkanje v avtu, ki je lahko glasno in neprekinjeno, je jasen znak stresa. Prav tako se lahko pojavijo hitro dihanje, tresenje ali razširjene zenice.

• slinjenje, skrivanje ali nenadna agresija

• uriniranje ali iztrebljanje v transporterju

• bruhanje, ko mačko muči potovalna slabost

Za zmanjševanje anksioznosti je koristno uporabiti postopen, jasen pristop. Začnemo s kratkimi koraki: najprej mački doma predstavimo transporter, nato preidemo na mirujoč avto in kasneje na kratke vožnje.

Namreč gradimo na pozitivnih izkušnjah. Z priboljški, mirnim tonom glasu in stalno rutino mačko naučimo, kaj naj pričakuje.

1. postopno izpostavljanje in kratke ponovitve

2. nagrajevanje za mirno vedenje

3. primeren transporter in varna namestitev v vozilu

Kaznovanje ali drastično izpostavljanje dolgim vožnjam običajno problem še poglobi. S tem zgolj okrepimo stres in izgubimo mačkino zaupanje, ključno za napredek.

Pred začetkom se pozanimamo o mačkinih strahovih. Ali se bolj boji avta ali je težava potovalna slabost, morda pa prevladuje anksioznost. Tak vpogled nam omogoča, da prilagodimo tempo in izberemo ustrezne pristope.

Priprava doma: temelj za mirno potovanje

Umirjen začetek potovanja se začne že pred odhodom. Z vajo uporabe transporterja doma se izognemo nepričakovanim težavam na poti. Zato je pomembno, da si za to vzamemo čas v udobju našega doma, kjer lahko mačka spoznava transporter po svojem tempu.

Postavitev transporterja kot del bivalnega prostora odpravlja strah pred njim. Naj bo ves čas na voljo, z odprtimi vrati, opremljen z mehko odejo in znanimi vonji. To ustvarja mački pozitivne povezave, še preden se odpravimo na pot.

Začnemo s kratkimi in jasnimi koraki treninga doma. Sprva počakamo, da se mačka sama odloči vstopiti, nato pa sledijo priboljški. Ko zaznamo njen pogum, postopoma uvajamo kratkotrajno zapiranje vrat in nemudoma nato nagradimo.

Mačka prostovoljno vstopi v transporter → sledi nagrada.

Vajo izvajamo rutinsko, saj mačke izjemno cenijo red in predvidljivost. Trening naj poteka ob rednih časih, krajše in večkrat namesto dolgo in na silo. Izogibamo se lovu po stanovanju, kar utrjuje zaupanje.

Za brezskrbno potovanje pripravimo tudi osnovni komplet. Preverimo mačkin čip in podatke, nato zberemo bistvene potrebščine. Tako smo pripravljeni in mirni, kar pozitivno vpliva na mačko.

• Dodatna brisača in podloga
• Vrečke, robčki, čistilo za madeže
• Voda in posodica za daljše poti

Izbira prave transportne torbe ali kletke za avto

Ob izbiri opreme za prevoz hitro spoznamo, da en izdelek ne ustreza vsaki mački. Pravi transporter olajša potovanje in mački zagotovi občutek varnosti. Če je transporter pretesen ali preveč odprt, se mačkin stres poveča.

Razmišljamo med mehko, trdo ali zložljivo opcijo. Mehka torba je lahkotna za prenašanje, vendar manj stabilna pri nenadnih gibih. Trda kletka ohranja obliko, omogoča enostavno čiščenje in zagotavlja občutek varnosti med vožnjo.

• Trda izvedba prinaša stabilnost in kakovostna vrata, ki ostanejo zaprta.

• Pri mehki torbi je pomembna kakovost šivov, zadrge in dna, da prenese težo mačke.

• Zložljive možnosti so idealne za hrambo in kratka potovanja z umirjenimi mačkami.

Velikost transporterja je ključnega pomena. Mora omogočati mački, da se svobodno premika in leže, ne da bi bila stisnjena. Hkrati ne sme biti prevelik, da mačka ne bi drsela po njem. Iščemo model z dobro ventilacijo in pritrditvijo za varno vožnjo.

Praktično je transporter z zgornjim odprtjem za lažje vstavljanje mačke. Če ima trda kletka snemljiv zgornji del, je obisk veterinarja manj stresen. Mehke torbe morajo omogočati, da mačko lahko udobno namestimo noter.

Dodamo nedrsečo podlogo za udobje mačke. Novi izdelki potrebujejo prezračevanje, da odstranimo močan vonj. Transporter naj bo mački dostopen tudi doma, da ga povezuje z varnim prostorom, ne s kazenjo.

navajanje mačke na avto

Pri navajanju mačke na avto je ključnega pomena, da imamo strategijo in smo potrpežljivi. Majhni koraki so pri tem pravilo; nadaljujemo, ko je mačka sproščena. Ob pojavu stresa pa korak nazaj.

Navajanje naj poteka v kratkih etapah, ki jih izvajamo večkrat tedensko. Namesto ene daljše seje raje izvedemo več krajših. Tako ohranjamo pozitivno vzdušje in kontrolo.

1. Puščanje transporterja odprtega doma z mehko odejo in priboljški notri.

2. Previdno nošenje transporterja do vrat, kratek sprehod in vrnitev na izhodišče.

3. Kratek stik z avtomobilom, kjer stojimo pri avtu, nagrajujemo mirnost in se vrnemo.

4. Prižiganje motorja ob sedenju v avtu; ko mačka ostane mirna, motor ugasnemo.

5. Vožnja po znani poti za 1–3 minute, brez nepredvidenih gibov in glasnosti.

6. Postopno podaljševanje vožnje na 5–10 minut; dodajamo nove poti in postanke.

Med učenjem vožnje nagrajujemo želeno obnašanje: mirno opazovanje in sproščeno vedenje mačke. Uporabljamo priboljške in nežen glas. Dotiki, če so za mačko prijetni.

Pomembno je dela z drobnimi sprožilci, kot so zvok ključev, odpiranje vrat, yp in vibracije motorja, za postopno privajanje.

Zapisovanje napredka nam pomaga spremljati, kaj mački ustreza in kaj povzroča stres. Tako lažje prilagodimo trening in se izognemo nepotrebnemu stresu.

Prvi stik z avtom: mirujoč avto brez pritiska

Ko prvič vodimo mačko v avto, je pomembno, da ne hitimo in ne pričakujemo preveč. Sprva z mačko v transporterju pristopimo k mirujočemu vozilu, ne nameravamo se odpraviti nikamor. Cilj te faze je, da mačka v nepremičnem vozilu ostane čim bolj sproščena, ne da bi čutila, da se bo zgodilo kaj slabega.

Začnemo z enostavno rutino. Avto odpremo, transporter postavimo na varno mesto, nato ob njem mirno sedimo. Dihajmo umirjeno. V tem času bodimo tihi ali spregovorimo kakšno nežno besedo, brez vsiljevanja.

1. V avtu ostanemo samo minuto ali dve, da se mačka navadi biti tam.

2. Poskusimo ji ponuditi priljubljen priboljšek ali pasto, če je voljna.

3. Nato se takoj vrnemo domov, kjer jo čaka nagrada in čas za počitek.

S tem mački pokažemo, da avto ne pomeni nujno obiska veterinarja. Uči se, da se lahko hitro in varno vrne domov. Ta metoda hitro pomaga pri zmanjšanju strahu, saj mačka vidi, da dogodivščina ima predvidljiv in varen konec.

Začnemo uvajati zvoke vozila. To naredimo brez premikanja avta. Vozilo zapremo, se usedemo, pripnemo transporter, vklopimo in kmalu ugasnemo vozilo. Če opazimo znake stresa, postopek skrajšamo.

• Pri zapiranju vrat bodimo nežni, da se izognemo glasnemu hrupu.

• Pripenjajmo počasi, da se zmanjša moteče zvokanje kovine.

• Redno vadimo, kratke vaje so bolj učinkovite kot dolge.

Vedno upoštevamo tudi vreme, saj to vpliva na varnost in počutje mačke. Avto se lahko hitro segreje ali ohladi, zato mačke v parkiranem vozilu ne puščamo samih. Če je vreme ekstremno, se raje zatečemo v garažo ali trening prestavimo na primernejši čas.

Varnost v avtu: pasovi, transporter in pravilna namestitev

Ko potujemo, moramo poskrbeti za varnost naše mačke z uporabo transporterja. Ta v primeru zaviranja zaščiti tako mačko kot voznike. Prepreči tudi, da bi mačka prostovoljno raziskovala avto in s tem motila voznika.

Transporter je najboljše namestiti na zadnji sedež ali v prtljažnik. Pomembno je, da je njegova namestitev stabilna in varna. Tako preprečimo nepričakovano premikanje ob morebitnih nenadnih manevrih.

Za dodatno varnost je ključno, da transporter pravilno pritrdimo. Premikanje transporterja lahko povzroči stres pri mački.

• Varnostni pas speljemo skozi ročaj ali namenske zanke, če jih transporter ima.
• Če uporabljamo pritrdilne trakove, jih zategnemo toliko, da se transporter ne ziblje.
• Transporter obrnemo tako, da je čim manj “lufta” in da ne drsi po sedežu.

Da bi bila vožnja čim varnejša, pospravimo vse proste predmete. Zapiranje oken preprečuje prepih, medtem ko nežna klima vzdržuje optimalno temperaturo.

Mačko vedno vozimo v transporterju, ne v naročju ali prostem gibanju po avtu. Za dodaten nadzor lahko uporabimo mačji varnostni pas, vendar samo z oprsnico. Prav tako ne smemo pozabiti na zakonitost prevoza mačk, ki varuje tako žival kot udeležence v prometu.

Kdaj hranimo mačko pred vožnjo in kako preprečimo slabost

Potovalna slabost pri mačkah pogosto izhaja iz gibanja in stresa. Zato je pomembno, da se posvetimo mirni rutini doma. Postopno jo navajamo na avto, da zmanjšamo napetost še preden zapremo vrata doma.

Hranjenje pred vožnjo zahteva določen časovni razmik. Obrok damo mački približno 3–4 ure pred odhodom. To omogoča, da se njen želodec umiri. Tik pred odhodom ji ponudimo samo lahek prigrizek, če je to zanjo prijetno.

Za preprečevanje bruhanja med vožnjo so pomembne majhne podrobnosti. Vozimo gladko, da izognemo nenadnim gibom in ostrim zavojem. Poskrbimo za stabilnost transportera, preprečimo njegovo gibanje in ropotanje.

• Prezračimo avto brez prepiha na transporter.
• Izogibajmo se močnim vonjam, kot so dišave in cigaretni dim.
• V transporter dodamo mačkin priljubljen tekstil z domačim vonjem.

Za hidracijo sledimo preprostem pravilu: Voda mora biti na voljo vse do odhoda. Na daljši poti mački ponudimo vodo ob postankih. To storimo v miru, brez prisile. Če voda ni po njenem okusu, poskusimo znova kasneje.

Nasveti za obvladovanje slabosti obsegajo opazovanje znakov, kot so cmokanje, povečano slinjenje, nemir in tiho mijavkanje. V primeru ponavljajočega se bruhanja ali močne panike se posvetujemo z veterinarjem. Preučimo morebitne zdravstvene vzroke in po potrebi uporabimo zdravila proti slabosti ali tesnobi.

Udobje in higiena na poti: podlaga, brisače in mačji WC

Da bo vožnja udobna tako za nas kot za mačko, je pomembno, da transporter pravilno pripravimo. Potrebujemo le nekaj preprostih korakov, ki jih lahko uporabimo vsakič, ko se odpravljamo na pot.

Priprava začne z vpojno plastjo na dnu transporterja, nad njo pa položimo mehko tkanino, ki diši po domu. S tem ustvarimo okolje, ki je varno in prijetno za mačko, obenem pa zmanjšamo skrb za morebitne nesreče med vožnjo.

• Spodaj: vpojna podloga ali plenica za hišne ljubljenčke.
• Zgoraj: brisača ali odeja, ki jo mačka že pozna.
• V torbo dodamo še rezervno brisačo v zip vrečki.

Če do nezgode pride in mačka urinira v avtu, ostanemo mirni. Prvi varni postanek izkoristimo za zamenjavo umazanih plasti brez panike in vikanja.

Na daljših potovanjih planiramo postanke na mirnih lokacijah. Transporter odpiramo zgolj na varnih mestih, da preprečimo mačji beg ob neprimernem času.

Za zelo dolga potovanja je priročen mačji WC. Pred odhodom ga postavimo v prostoru, da se mačka z njim seznani. To je še posebej pomembno v primeru, da imamo dostojno velik prevozni boks.

Purrfect Life mačji pesek, ki je 100 % naraven in iz bentonita, je odlična izbira za potovanja. Učinkovito veže vonjave in omogoča preprosto čiščenje, saj se pesek lahko stisne v kepice.

Ob prihodu na cilj ne pozabimo na osnovno higieno transporterja. Hitro počistimo dno, zamenjamo tkanino in poskrbimo za prezračevanje. Tako se znebimo morebitnega vonja stresa.

Pomirjanje brez drame: feromoni, zvoki in naš miren pristop

Ko želimo umiriti mačko med vožnjo, se osredotočimo na mirnost. Govorimo tiho in se premikamo počasi. Naša napetost hitro vpliva na mačko. Če se umirimo mi, se pogosto umiri tudi mačka.

Za nežno podporo uporabimo feromone, ki jih aplikiramo v transporter pred začetkom vožnje. Omogočijo, da se mačka počuti bolj varno. Del transporterja lahko prekrijemo, da se mačka počuti zaščiteno.

Zvok v vozilu naj bo miren in tih. Primerna je posebna glasba, ki utiša zvoke ceste. Izognemo se premočnim basom in nenadnim spremembam v glasnosti.

Zagotavljanje rutine prav tako pomaga. Ponavljamo enake korake, da mačka ve, kaj prihaja. To so osnovni nasveti, ki hitro zmanjšajo stres.

1. Transporter pripravimo na znani lokaciji.
2. Mačko umestimo brez hitenja in lovljenja.
3. V vozilu transporter varno pritrdimo.

Pred vožnjo izvedemo sprostitvene vaje doma. To zajema kratke seanse v transporterju z nagrajevanjem. Tako mačka poveže transporter z občutkom varnosti.

Ne smemo pretiravati z dražljaji. Pri nekaterih mačkah lahko pretiran kontakt ali neprestano govorjenje poveča stres. Opazujemo njene reakcije in ji damo prostor, ko potrebuje mir.

Potovanja k veterinarju: kako zmanjšamo negativne asociacije

Veterinarska ambulanta lahko predstavlja izziv za mačke. V zraku se prepletajo vonji drugih živali, prostor odmeva s hrupom, dotiki so tujci. Ni presenetljivo, da se pri mačkah razvije veterinarski stres, kjer že sam avto simbolizira neprijetnosti.

Za prilagajanje uporabimo kratke vožnje, ki ne vodijo do veterinarja. Kratki izleti po okolici in nato takojšnja vrnitev domov mački pokažejo, da avto ne pomeni nujno obisk pri veterinarju.

Zmanjšanje strahu pred transporterjem je ključnega pomena. Doma omogočimo lahek dostop do transporterja, opremljenega z mehko odejo in predmeti, ki dišijo po domu. Ko mačka prostovoljno vstopi, jo spodbudimo z mirnim glasom in majhno nagrado.

V čakalnici poskušamo zmanjšati stres čim bolj. Transporter pokrijemo, da zmanjšamo vidne dražljaje, in ga postavimo proč od psov. V primeru močnega hrupa poiščemo tišje mesto, s ciljem ustvarjanja pozitivnih povezav s prostorom.

• Previdno nosimo transporter, da preprečimo zibanje.
• V primeru nemira mačke ne odpirajmo vratc za pomiritev.
• Izberemo mesto v čakalnici, oddaljeno od drugih živali.

Nazaj doma je pomembno, da mačka prejme znak, da je obisk pri veterinarju končan. Pričakujemo jo z ljubljenim obrokom ali priboljškom, nato pa zagotovimo tišino in prostor za umik. Tako prekinemo vzorec dolgotrajnega stresa po obisku veterinarja.

Da bi olajšali pregled, vključimo dotike v vsakdanjo rutino. V kratkih seansah doma nežno preverimo tačke, ušesa in ustnico. S pomirjujočim pristopom in nagrado na koncu postane priprava na veterinarja bolj sproščena in manj obremenjujoča.

Daljša potovanja, dopust in selitev: posebni protokoli

Za dolgo vožnjo z mačko je treba več kot le dobra volja. Načrtovanje in umirjen ritem sta ključna. Toplota, higiena in varnost hitro postanejo izzivi pri daljših potovanjih. Pri krajših je morda lažje, a za dopust z mačko moramo razmišljati naprej.

Vozimo v času z manj prometa, izogibamo se vročini. Postanke načrtujemo vnaprej, da ne predstavljajo stresa za mačko. Preverimo tudi, ali so mačke dovoljene na destinaciji, kje je mirno mesto za njih in kako poteka prihod.

• rezervne podloge in brisače
• vrečke za odpadke in blag čistilni sprej
• voda in posodica, po možnosti tudi steklenička z dozirnikom
• osnovna prva pomoč (gaze, razkužilo, pinceta)
• dokumenti, številka mikročipa in kontakt veterinarja

Med postanki bodimo previdni pri odpiranju transporterja. Odpiramo ga samo v zaprtem prostoru, kot je avto ali kopalnica. Mačko zunaj ne nosimo v naročju. Uporabimo oprsnik z pravilno namestitvijo in kratkim povodcem.

Selitev z mačko lahko prinese izzive, zlasti ob prihodu. Najprej pripravimo varno sobo z vsemi potrebščinami. Novo okolje naj mačka spoznava postopoma, ko se počuti dovolj sproščeno.

Pogoste napake pri navajanju in kako jih popravimo

Občutek, da smo vse uredili, lahko hitro zbledi, ko odkrijemo napake pri prevozu mačke. Ponavadi se pripravljamo samo v naglici, zaradi česar mačka avto povezuje s stresom. Panično obnašanje v vozilu kaže, da smo izpustili ključne korake priprave.

• Vadimo samo pred obiskom veterinarja ali pred dopustom, namesto da bi trenirali pogosteje, v mirnem okolju.

• Prve vožnje trajajo predolgo, kar povzroča slabost in stres pri mački.

• Mačka je lov, in na silo dana v transporter, kar vodi do odpora.

• Nepričvrščen transporter, ki se premika in povzroča hrup, je tudi pogosta napaka.

Te napake hitro pripeljejo do težav: mačka se vedno bolj panično odziva, transporter postane negativen prostor. To posledično vodi v nezgode in večje težave pri obiskih veterinarja. Iskanje rešitev za stres mačke postane še težje.

Za obrat v pravo smer moramo korake vzeti počasi, s fokusom na varnost mačke. Trening naj bo kratek, jedrnat in ponovljiv. Začnemo z odprtjem transporterja doma, dodamo mehko podlago in nagradimo vsako pozitivno reakcijo.

1. Začetno vadbo omejimo na nekaj minut v mirnem okolju, s prosto dostopnimi vrati.

2. Potem za kratek čas zapremo vrata in za mirno vedenje nagradimo.

3. Prehodimo do avta brez vožnje, da vzpostavimo mirno okolje.

4. Na koncu organiziramo kratko vožnjo in se hitro vrnemo domov.

Pomembno je izogibati se napačnim načinom pomirjanja, kot je prekomerno tolaženje, saj lahko to poveča strah. Bolj učinkovito je, da ohranjamo mirno držo in se obnašamo rutinsko. Tako mačka razume, da vožnja ni nič posebnega ali strašljivega.

Uspeh merimo s sposobnostjo mačke, da mirno preživi nekaj minut v transporterju, brez znakov panike ali praskanja. Ko to dosežemo, trajanje bivanja postopoma podaljšujemo. Cilj je, da postane stress pri vožnji izjema, ne pravilo.

Prehrana in rutina, ki podpreta mirnejšo vožnjo: CricksyCat

Začetek mirne vožnje se skriva v domači rutini. Pomembno je redno hranjenje ob istih urah brez nenadnih sprememb jedilnika. To namreč pripomore k stabilnejši prebavi. Posledično je manjša verjetnost za neprijetnosti kot so napenjanje in slabost med vožnjo.

CricksyCat hrana je idealna izbira za občutljive mačke, saj je hipoalergena. Izogiba se piščancu in pšenici, kar zmanjša težave kot so srbečica, mehko blato in napihnjenost. Z mirnim želodcem je posledično tudi vožnja mirnejša.

Jasper suha hrana je praktična za vsakodnevno uporabo in enostavna za odmerjanje. Na voljo je v hipoalergenih in klasičnih različicah, z lososom ali jagnjetino. S tem lahko prilagajamo hrano glede na okus naše mačke. Uravnotežena sestava hrane pomaga reševati pogoste zdravstvene težave, kot so sečni kamni in kepice dlake.

Bill mokra hrana je odlična izbira, ko iščemo nežnejši obrok. Hipoalergena mešanica z lososom in postrvjo je lažje prebavljiva. To je še posebej koristno po stresni vožnji. Pred odhodom pa je ključnega pomena pustiti dovolj časa, da se želodec umiri.

• Načrtujemo obroke vnaprej in se držimo znanih porcij.
• V avtu imejmo vodo in merico, da smo natančni pri hranjenju.
• Po vožnji najprej zagotovimo mir, nato pa postrežemo hrano.

Del rutine je tudi skrb za higieno, ki pripomore k manjšemu stresu. Purrfect Life mačji pesek, 100 % naraven bentonit, učinkovito veže vonjave in tvori kepice. To omogoča lažje vzdrževanje čistoče v mačjem WC-ju, kar je še posebej pomembno med potovanji.

Zaključek

Ko se ozremo nazaj, razumemo, da prilagajanje mačke na avto terja čas: postopoma, s pomiritvijo in dajanjem občutka nadzora. Majhni koraki so ključni, saj mačka ne zaupa avtu čez noč. Uvajanje rutine zmanjša presenečenja in gradi zaupanje.

Za varne izlete je nujen ustrezen transporter, ki med vožnjo ostaja na mestu. Začnemo z vajami v parkiranem avtu. Nato preidemo na kratke vožnje in postopoma na daljše poti. Trening z transporterjem mački vliva občutek varnosti namesto strahu.

Pri vadbi upoštevamo mačkin tempo, odzive in prilagajamo hitrost. Če nastopita slabost ali panika, poiščemo pomoč veterinarja za blago rešitev. S tem pristopom ostajamo dosledni in spoštujemo mačkino počutje.

Z načrtovanjem se avto spremeni v predvidljiv prostor, ki ne povzroča stresa – tudi pri obisku veterinarja. Spoštovanje nasvetov za potovanje z mačkami zmanjša napetost. Pomembno je, da potovanje poteka varno, z manj stresa za vse vpleten.