Razširjen požiralnik pri mački – Vse, kar moraš vedeti o tem!

Nekega jutra smo opazili, da naša mačka po obroku tiho izpljune skoraj neprebavljeno hrano. To ni bilo klasično bruhanje. Skleda je ostala polna, apetit nespremenjen. Vendar je teža mačke padala in dihanje postalo plitvo. Ko nam je veterinar na Kliniki za male živali Veterinarske fakultete povedal za razširjen požiralnik pri mački, smo prvič slišali za megaezofagus mačka.

Razširjen požiralnik pri mački pomeni, da se požiralnik razširi in izgubi svojo funkcijo. Hrana in voda se zato ne premika učinkovito proti želodcu in mačka bruha ali izbljuje hrano brez napora. To stanje je lahko prirojeno ali pridobljeno. Med simptomi so regurgitacija, hujšanje in tveganje za aspiracijsko pljučnico.

V tem članku bomo pojasnili, kako prepoznati znake težav doma in kako poteka diagnostika pri veterinarju. Razložili bomo, kako zdravimo razširjeni požiralnik. Delili bomo nasvete za hranjenje v pokončnem položaju, izbiro prave hrane in prilagoditev rutine, da zmanjšamo tveganje za aspiracijo. Naš cilj je pomagati mačkam, da kljub diagnozi živijo srečno.

Ključne ugotovitve

• Razširjen požiralnik pri mački (megaezofagus mačka) upočasni pot hrane v želodec in povzroča regurgitacijo.
• Najpogostejši znaki so, da mačka bruha ali izbljuje hrano, izgublja težo in se hitreje utrudi.
• Aspiracijska pljučnica pri mačkah je resen zaplet, zato je hitra veterinarska ocena ključna.
• Zgodnja diagnostika in ciljno zdravljenje razširjenega požiralnika izboljšata prognozo.
• Hranjenje v pokončnem položaju in pravilna izbira hrane zmanjšata tveganje za aspiracijo.
• Redno spremljanje simptomov megaezofagusa in sodelovanje z veterinarjem sta temelj varne nege.

Kaj je razširjen požiralnik pri mački in zakaj nastane

Megaezofagus je stanje, ko se požiralnik mačke razširi in njegova mišična napetost oslabi. To povzroči, da hrana in voda ostajata v požiralniku. Posledično se lahko vsebina vrača nazaj proti ustom, kar je nevarno.

Težavo povzroča, da živčno-mišični prenos ne deluje pravilno. Pogosti vzrok je bolezen miastenija gravis. Tudi vnetja, mehanske ovire ali druge bolezni lahko privedejo do tega stanja.

Treba je vedeti razliko med regurgitacijo in bruhanjem. Regurgitacija je neboleča in se zgodi brez naprezanja, medtem ko bruhanje spremlja slabost. Razlikovanje med tema dvema stanjema je ključno za pravilno zdravljenje.

Stanje megaezofagusa je lahko bodisi prirojeno bodisi pridobljeno. Pri mladičih se lahko pojavi zaradi genetskih napak. Pri odraslih mačkah pa zaradi različnih bolezni. Včasih je težava v motnji gibanja požiralnika.

Pogosto ne moremo z gotovostjo določiti vzroka težave. Lahko pa jo povežemo z določeno osnovno boleznijo in jo poskušamo zdraviti. Pomembno je, da lastniki mačk opazimo simptome in ukrepamo pravočasno.

• Razširitev cevi in izguba peristaltike vodita v zastoj hrane in vode.
• Regurgitacija je pasivna; bruhanje je aktivno in naporno.
• Vzroki: prirojene anomalije, vnetje, degeneracija, obstrukcija, toksini, neuromišična motnja požiralnika.
• Gre za del spektra, kamor sodijo motilitetne motnje mačk in kompleksna patofiziologija požiralnika.

Razširjen požiralnik (megaezofagus) pri mački

Megaezofagus pri mačkah pomeni, da je požiralnik razširjen in ne deluje pravilno. Zaradi tega hrana ne potuje kot bi morala. Pogostost megaezofagusa je pri mačkah manjša kot pri psih. Velikokrat ga ne opazimo, dokler ne pride do resnih težav z dihanjem. Ta razlika med mačkami in psi je zelo pomembna v veterinarski medicini.

Bolezen lahko prizadene mačke vseh starosti in pasem. Pri mačkah pa ni tako očitne nagnjenosti po pasmah, kot je to pri psih. Zelo je pomembno, da ločimo idiopatski megaezofagus mačka, ki se pojavi brez očitnega vzroka, od tistih, ki so posledica drugih bolezni.

Regurgitacija hrane se lahko zgodi takoj ali nekaj minut po obroku. Mačka lahko izgublja težo, kljub dobremu apetitu. Slinjenje in kašelj sta pogosta simptoma. Včasih se pojavijo tudi kihanje ali izcedek iz nosu. Te težave lahko pokažejo, zakaj je bolezen težko prepoznati.

Med vzroki za megaezofagus so lahko tudi poškodbe zaradi tablet, kot je doksiciklin, če se zaužije brez vode. Težave lahko povzroči tudi pritisk tumorja v prsnem košu. To kaže, kako so razlogi za bolezen pri mačkah lahko drugačni kot pri psih.

Za pravilno diagnozo so pogosto potrebni dodatni testi in analize. Pomembno je ugotoviti vzrok in izključiti idiopatski megaezofagus mačka. Obravnava bolezni se nato osredotoča na zmanjšanje vračanja hrane nazaj in preprečevanje zapletov. Pomembna je tudi prilagoditev načina hranjenja.

Glavni vzroki in sprožilci

Ko govorimo o megaezofagusu, vemo, da obstajajo različni vzroki. Pri mladih mačkah je pogosto kriv žilni obroč, na primer persistentni desni aortni lok. Ta stisne požiralnik in povzroči njegovo razširitev.

Težave pri odraslih mačkah večinoma izhajajo iz drugih težav. Je pomembno vedeti, da tu igrajo vlogo imunski in vnetni procesi. Miastenija gravis pri mačkah oslabi mišice, ki naprej potiskajo hrano. Ezofagitis nastane zaradi refluksa ali stika z jedkimi snovmi, kar zmanjšuje gibljivost in poveča možnost regurgitacije.

Sluznica se lahko poškoduje in to včasih pripelje do strikture požiralnika. Zgodi se lahko tudi po zaužitju zdravil brez vode. Problem povzročajo tudi mehanske ovire kot so tujki ali tumorji.

Med vzroki so tudi nevrološke poškodbe. K temu dodajmo še sistemske bolezni kot so težave s ščitnico ali miopatije. Zelo redko so težave posledica izpostavitve toksinom kot so svinec. Obstajajo tudi primeri, pri katerih ne najdemo jasnega vzroka.

Napačne navade pri hranjenju lahko povzročijo regurgitacijo. To se poslabša, če mačka hitro je, jedo suhe brikete brez vode ali se takoj po jedi uleže. Ob stresu so težave večje. Ko poznamo vzrok, lažje najdemo pravo zdravljenje, kot je testiranje pri miasteniji gravis ali operacija pri žilnem obroču.

• Prirojeni dejavniki: žilni obroč pri mački in druge anatomske anomalije.
• Imunski in vnetni procesi: miastenija gravis mačka, ezofagitis pri mački.
• Poškodbe sluznice: striktura požiralnika po zdravilih ali refluksu.
• Mehanske ovire: tujki, mase in limfomi v prsnem košu.
• Nevrološke in sistemske motnje ter redki toksični vzroki.

Prepoznavanje znakov doma

Prvo moramo ločiti med bruhanjem in regurgitacijo pri mački. Regurgitacija ne vključuje napenjanja in je tiha. Neprebavljena hrana izteče iz živali, je cevaste oblike in pomešana s slino. Ta pojav se zgodi kmalu po tem, ko mačka je ali pije. To so jasni znaki, da ima mačka morda megaezofagus.

Če mačka izgublja težo in bruha, gre verjetno za epizode, ki so pogoste po jesti. Lahko opazimo tudi slinjenje in slab zadah. Včasih hrana pride celo v nos, kar povzroči nosni izcedek. Pomembno je opaziti, če se to dogaja večkrat.

Pazimo tudi na dihanje mačke. Kašelj, povišana telesna temperatura, letargija in težko dihanje so simptomi aspiracijske pljučnice. Do tega lahko pride, če hrana ali tekočina zaidejo v sapnik in pljuča po regurgitaciji.

Da razumemo situacijo doma, zapisujemo opažanja. Posvetimo pozornost, katera hrana povzroča težave in kako mačka sedi med hranjenjem. Ugotovimo lahko, kako se počuti pred in po zaužitju hrane. To nam pomaga hitreje prepoznati težave in jih opisati.

Svetujemo, da posnamete dogodek regurgitacije, saj je drugačen od bruhanja. Vodenje dnevnika o obrokih, količinah hrane, pojavu epizod, kašlju in simptomih aspiracijske pljučnice je koristno. Dnevnik pomaga nam in veterinarju razumeti, kaj se dogaja z mačko.

Če mačka hujša in bruha, a še vedno dobro je, gre morda za dolgotrajen problem. Redno spremljanje omogoča, da opazimo morebitno poslabšanje. Prilagodimo lahko hrano in izboljšamo mačkino počutje ter zmanjšamo tveganje za zaplete.

• Opažajmo, kdaj se pojavi regurgitacija pri mački in kako izgleda vsebina.
• Beležimo hujšanje, slinjenje, zadah in nosni izcedek.
• Označimo možne aspiracijska pljučnica znaki: kašelj, vročina, hitro dihanje, utrujenost.
• Vodimo dnevni seznam obrokov in epizod, da ujamejo znaki megaezofagusa skozi čas.

Diagnostika pri veterinarju

Najprej vzamemo natančno anamnezo. Ugotovimo, kdaj mačka regurgitira in kakšno hrano je jedla. Preverimo tudi prehranske navade in zaužita zdravila. Na kliničnem pregledu ocenimo, kako je mačka hidrirana in v kakšni kondiciji je. Gledamo tudi dihanje, da vidimo morebitno utrujenost dihal ali znake vnetja pljuč.

Pri slikovnih preiskavah začnemo z rentgenom požiralnika. Torakalne posnetke najprej naredimo brez kontrasta, nato pa po potrebi dodamo kontrast. Uporabimo lahko barijev ali jodiran kontrast. Takoj preverimo, če slike pokažejo razširjenost požiralnika ali znake vnetja pljuč.

Z fluoroskopijo preverimo, kako se požiralnik premika. Ta metoda pokaže, če je gibanje prepočasno ali nenormalno. Pri endoskopiji natančno pregledamo sluznico požiralnika. Tako odkrijemo morebitne strikture, vnetja ali tujke in po potrebi vzamemo vzorce tkiva.

Laboratorijska preiskava vključuje krvne teste in preiskavo ščitničnih hormonov. Za mišično-živčne vzroke naročimo poseben test. Testiranje na infekcijske bolezni nam pomaga izključiti druge vzroke za simptome.

Če obstaja sum na vaskularne anomalije, ugotovimo to z CT angiografijo. Posebej pozorni smo na možnost vnetja v pljučih. Če opazimo respiratorne simptome, takoj posnamemo pljuča in začnemo s preventivno terapijo.

• Podrobna anamneza in sistematičen klinični pregled.
• Rentgen požiralnika mačka in po potrebi kontrastna radiografija.
• Dinamična ocena z metodo fluoroskopija mačke.
• Endoskopija požiralnika za diagnostiko in intervencijo.
• Ciljani laboratorijski testi, vključno z test za miastenijo gravis mačka.

Možnosti zdravljenja in dolgoročno vodenje

Ko govorimo o zdravljenju megaezofagusa, začnemo z vzrokom in kako je mačka počutila. Pri miasteniji gravis veterinarji priporočajo zaviralce acetilholinesteraze. Piridostigmin se uporablja pri mačkah, vendar zelo previdno in pod nadzorom. Včasih lahko uporabimo tudi zdravila, ki zavirajo imunski sistem, vendar moramo paziti na nevarnost vdora hrane v dihala.

Če obstajajo zadebelitve ali vnetje, je ena izmed možnosti postopek razširitve s pomočjo endoskopije. Gastroprotektive, na primer sukralfat, in zdravila proti kislinam, kot je omeprazol, dodajamo, ko je problem refluks. Prokinetiki, kot sta metoklopramid in cisaprid, lahko pomagajo, ampak niso vedno učinkoviti pri mačkah.

Kirurško zdravljenje je ključno pri prirojenih težavah, kot je nepravilen razvoj žil. Po operaciji poskrbimo za postopno hranjenje, lajšamo bolečine in redno preverjamo, kako mačka napreduje.

Če doživimo aspiracijo in vročino, moramo ukrepati hitro. Zdravimo z antibiotiki, ki so izbrani po testiranju, in dodamo kisik ter nežno fizioterapijo za prsni koš. Poskušamo zmanjšati vnetje in izboljšati dihanje ter preprečiti dodatne težave.

• Podporni ukrepi: hranjenje v pokončnem položaju, manjši in pogostejši obroki ter ustrezna tekstura hrane.
• Hidracijska podpora in skrb za črevesje pomagata ohraniti energijo in preprečiti zaprtje.
• Prokinetiki požiralnik uporabljamo premišljeno, kombinirano z gastroprotektivno terapijo.
• Pri sumu na prirojeno napako razmislimo o kirurško zdravljenje žilni obroč in zgodnji fizični rehabilitaciji hranjenja.

Dolgoročno skrbimo za mačko tako, da redno preverjamo, kako pogosto se pojavijo težave z vračanjem hrane. Mesečno tehtamo mačko in prilagajamo njene obroke. Pri večkratnih pljučnicah so pomembni redni rentgenski pregledi in sodelovanje z veterinarjem. Ta spremlja, kako mačka reagira na zdravljenje, kot je piridostigmin, in druge terapije.

Hrana in hranjenje: prilagoditve za varno prehrano

Da pomagamo mački z megaezofagusom, uporabljamo gravitacijo pri hranjenju. Mačko po jedi držimo pokončno 10 do 15 minut. Tako hrana lažje potuje v želodec in izognemo se stresu ter aspiraciji.

Uporabimo lahko Bailey stol ali mačko postavimo v naročje na dvignjeni površini za hranjenje. Če skledo dvignemo, se mačka lahko hrani v sedečem ali skoraj stoječem položaju.

Mačka naj ima majhne in pogoste obroke, idealno med 3 in 6 na dan. To pomaga omejiti hrano, ki bi se lahko vrnila nazaj, in olajša nadzor energijskega vnosa.

Treba je prilagoditi teksturo hrane. Nekateri mački imajo raje oblikovane kroglice mokre hrane, drugi pa raje gladke paste. Mokri, namočeni briketi so lahko dobra izbira. Izogibajmo se suhim in velikim briketom ter drobtinam, ki se lahko sprimejo.

Vodo lahko zgostimo z zgoščevalcem ali dodamo malo želatine. Nekatere mačke raje spijejo vodo, če je dodana v mokro hrano, padajo kapljice iz pipete ali če teče iz fontane. To zmanjšuje tveganje za aspiracijo.

Po jedi mačko ne polagamo takoj na bok. Izogibajmo se naglim gibom in stresu, saj povečata možnost, da hrana pride nazaj. Po hranjenju si vzemimo čas za mir, v pokončnem položaju.

• Redno preverjanje teže in BCS pokaže, ali so prilagoditve učinkovite.
• Prilagajamo kalorije in teksturo hrane glede na odziv mačke in letni čas.
• Bailey stol ali varno sedenje je ključno za hranjenje mačke z megaezofagusom.

CricksyCat prehrana in dodatki pri razširjenem požiralniku

Izbor hrane je ključen za mačke z megaezofagusom. CricksyCat ponuja formule, ki so nežne in zmanjšujejo draženje požiralnika. To pomaga pri preprečevanju regurgitacij. Posebno dobra je hrana brez piščanca in pšenice, kar zmanjšuje možnost alergij in pomirja prebavo.

Linija Jasper je priročna, saj omogoča mehčanje briketov. Takšna hrana je lažja za požiranje. Hipoalergeni briketi z okusom lososa so zdrava izbira, medtem ko jagnjetina nudi hranljivo alternativo. Obe vrsti vsebujeta vlakna in minerale, ki pomagajo pri prebavi in zdravju sečil.

Mokra hrana je boljša za občutljiv požiralnik. Bill mokra hrana z lososom in postrvjo je mehka in spodbuja hidracijo. To je še posebej pomembno za mačke, ki pijejo malo vode. Tako lahko uravnavamo količino zaužite energije in obrok naredimo bolj vlažen.

Ko uvajamo nove obroke, to počnemo počasi, v obdobju 7 do 10 dni. Opazimo lahko manj vračanja hrane, boljši apetit in ustaljeno težo. Po potrebi se posvetujemo z veterinarjem za energetski načrt in dodatke, kot so omega-3 maščobne kisline za zmanjšanje vnetja.

• Izbiramo CricksyCat hrano z jasno navedbo sestavin.
• Damo prednost Jasper briketom z lososom ali jagnjetino in jih pred hranjenjem namočimo.
• Za dodatno hidracijo uporabljamo Bill mokro hrano z lososom in postrvjo.
• Skrbimo za preprečevanje nastanka dlakavih kepic in sečnih kamnov z uravnoteženimi obroki.

Dnevna rutina in nega doma

Pri negi mačke z megaezofagusom pomaga rednost. Nastavimo urnik za male obroke, zagotovimo mir in hranimo pokončno. Mačko po jedi držimo pokončno še 10–15 minut, da lahko hrana gre po gravitaciji navzdol.

Za boljši nadzor si pomagamo z dnevnikom. Zabeležimo, koliko in kakšno hrano smo ji dali, kdaj je bilo to, njene reakcije po jedi, kašelj in temperaturo. Tako lahko prilagajamo zdravljenje in ohranjamo red pri hranjenju.

Poskrbeti moramo tudi za pravilno hidracijo mačke. Ponudimo ji vodo večkrat dnevno v manjših količinah, vodi dodamo mokro hrano ali uporabimo zgoščevalce. Pitne fontane, ki jih prodajata Catit in PetSafe, so koristne, vendar ne pretiravamo.

Če mačka bruha, ukrepamo takoj. Hitro čiščenje prepreči ponovno zaužitje hrane in nevarnost aspiracije. Za čiščenje uporabimo papirnate brisače in blago razkužilo, nato dobro prezračimo prostor.

V bivalnem okolju moramo zagotoviti stabilnost in udobnost. Dvignjene posode pomagajo pri hranjenju, pod njimi naj bo protizdrsna podloga. Ležišče naj bo mehko in čisto. Po jedi omejimo aktivnost in pretirano igranje.

Pazimo na znake aspiracijske pljučnice kot so kašelj, zadihanost, letargija in vročina. Imeti moramo načrt za hitri obisk veterinarja, na primer pri Klinika Tristokosmatih ali Klinika za male živali UL.

Teža mačke nam pove veliko. Redno jo tehtamo in po potrebi povečamo kalorije v obrokih. Pri dajanju zdravil sledimo navodilom; tablete damo z dovolj vode ali v pasti, da zmanjšamo nevarnost vnetja požiralnika.

• Vztrajna rutina hranjenja z majhnimi porcijami
• Nadzorovana hidracija mačke skozi dan
• Hitro čiščenje po regurgitaciji in zračenje
• Dvignjene posode ter miren, varen prostor
• Opazovanje dihanja in temperature, redno tehtanje

Namig za vsak dan: opomniki na telefonu nam pomagajo, da ne pozabimo na obrok ali tehtanje.

Ko je nega mačke z megaezofagusom usklajena z našim življenjskim ritmom, postane dom stabilno in mirno okolje. To zmanjša stres za mačko, izboljša njeno absorpcijo hrane in vode ter vpliva na njeno energijo in dobro počutje.

Purrfect Life mačji pesek za lažje vzdrževanje doma

Če imate mačko z razširjenim požiralnikom, veste, kako pomembna je higiena. Purrfect Life pesek je naraven, izdelan iz bentonita. Ta pesek tvori čvrste grudice, kar poenostavi čiščenje mačjega WC-ja in zmanjša vlažnost.

Pesek učinkovito zadrži neprijetne vonjave. Hitro absorbira tekočine, kar omogoča enostavno vsakodnevno čiščenje. To nam pomaga, da je naš dom vedno čist, in nam pusti več časa za skrb za mačko.

Mačje stranišče je najbolje postaviti daleč od kuhinje in v mirnem kotičku. Izberite pesek, ki ustvarja malo prahu, da ne draži dihal. Redno čistite stranišče in dodajajte svež Purrfect Life pesek, da ohranjate čistočo.

• Izberimo bentonitni mačji pesek, ki ustvarja malo prahu.
• Z rednim odstranjevanjem grudic ohranjamo prostor brez vonjav.
• Grudasti pesek olajša čiščenje in manj zamudno urejanje.

Nasvet: Večja in stabilnejša straniščna školjka zmanjšuje nered in olajša vzdrževanje.

Zapleti in kdaj nujno k veterinarju

Megaezofagus pogosto privede do zapletov, kot je aspiracijska pljučnica. Ta se pojavi, ko hrana ali tekočina iz požiralnika zaide v pljuča. Simptome aspiracijske pljučnice prepoznamo po težavah z dihanjem, kašlju, piskanju, visoki temperaturi in slabem apetitu.

Ob pojavu teh simptomov moramo hitro ukrepati. Mačku je potrebna takojšnja veterinarska pomoč. Brez odlašanja, saj se lahko stanje hitro poslabša. Zdravljenje običajno vključuje kisik, rentgen pljuč in antibiotike.

Med drugimi zapleti najdemo podhranjenost, dehidracijo in vnetje požiralnika. Te težave lahko privedejo do resnejših stanj, kot je raztrganje požiralnika. Ob vsakem poslabšanju simptomov je nujen obisk veterinarja.

Znaki, da je mačka dehidrirana, so suhe dlesni in vdrte oči. V takih primerih je ključnega pomena hitro ukrepanje. Veterinar bo morda predpisal infuzije, doma pa lahko pomagamo z vodo in mokro hrano, seveda po nasvetu veterinarja.

Zdravila dajmo mački na varen način. Vedno skupaj z vodo ali pa jih skrijemo v hrano. S tekočinami moramo biti še posebej previdni, da ne pride do vdihavanja. Ob nejasnostih vedno prosimo veterinarja za nasvet.

• Če opazimo znaki aspiracijske pljučnice, gremo takoj na pregled in RTG pljuč mačka.
• Ob hujšem regurgitiranju ali apatiji je potrebna nujna veterinarska pomoč mačka.
• Pri znakih, kot sta dehidracija mačka in bolečina pri požiranju, ne odlašamo z obiskom.

Življenje mačke z razširjenim požiralnikom

Mačka z megaezofagusom potrebuje umirjen vsakdan. Potrebujemo natančen urnik in opazovanje po jedi. Tako lahko zagotovimo njeno dobro počutje in udobje.

Za idiopatske primere je cilj ublažiti simptome. Jejmo manjše obroke, držimo mačko pokonci po jedi in zagotovimo mir. Ko zdravimo izvorni vzrok, se lahko zdravje mačke izboljša. Ključno je biti dosleden.

V domu naredimo prilagoditve. Dvignjene posode in protizdrsne preproge so pomembne. Redno tehtanje pove, če mačka ohranja težo. To nam pomaga preprečiti regurgitacijo.

Pomoč skrbnikov je zelo pomembna. Veterinar nam svetuje, skupnosti skrbnikov pa delijo nasvete. Koristne so tudi posebne opreme za lažje čiščenje.

Obiski pri veterinarju, cepljenja in zaščita pred zajedavci so nujni. Tako lahko spremljamo zdravje mačke in prilagajamo njene potrebe.

• Vztrajamo pri majhnih, pogostih obrokih in mirnem okolju.
• Uvajamo prilagoditve doma ter beležimo reakcije po hranjenju.
• Vključimo podpora skrbnikom: veterinar, skupnosti, preverjene znamke opreme.
• Redno tehtamo in beležimo apetit, energijo ter morebitno regurgitacijo.
• Skupaj z veterinarjem ocenjujemo dolgoročna prognoza in po potrebi prilagodimo načrt.

Zaključek

Megaezofagus je resna bolezen, pri kateri je požiralnik razširjen. To povzroča težave s požiranjem in regurgitacijo. Pomembno je, da smo pozorni na prve znake in da hitro ukrepamo. Pravočasna diagnoza in ustrezna terapija sta ključni za obvladovanje težav.

Da bi mački pomagali, je pomembna vsakodnevna rutina. Hranimo jo v pokončnem položaju, z majhnimi, pogostimi obroki. Izberemo tudi pravo hrano in poskrbimo za hidracijo. Pomembno je, da se trudimo odkriti in zdraviti vzrok za megaezofagus.

Jesti kakovostno hrano je zelo pomembno. Pri tem se dobro obnesejo izdelki CricksyCat, kot sta Jasper losos in jagnjetina ter Bill losos in postrv. Ti izdelki so bogati z lahko prebavljivimi beljakovinami. Pesek Purrfect Life pomaga ohranjati čistost in tako zmanjšati vonj po jedi.

Ob znakih kot so kašelj ali težave z dihanjem, moramo hitro ukrepati. Z veterinarjem pripravimo načrt, ki vključuje potrpežljivost in doslednost. S tem zagotovimo, da mačka živi bolj varno in srečno življenje kljub bolezni.