Motnje gibanja pri mački – Vse, kar moraš vedeti o tem!

Včeraj je naša mačka šepala po skoku z okenske police. Običajno je zelo hitra, a tokrat je ostala pod mizo in ni hotela naprej. V takih trenutkih se vprašamo: ali je zvit, boli jo koleno ali je kaj bolj resnega?

Ko opazimo težavo, se pojavijo vprašanja. Kako pravočasno prepoznati motnje gibanja pri mački? Kdaj potrebujemo veterinarja, kako zdravimo mačje motnje gibanja? Ta vodič odgovarja na vsa ta vprašanja.

Razložili bomo razlike med ortopedskimi, nevrološkimi in presnovnimi vzroki težav z gibanjem. Omenili bomo preiskave, prehrano, fizioterapijo in kako prilagoditi dom. Naš cilj? Da skok vaše mačke spet postane varna in vesela igra.

Ključne ugotovitve

• Prvi znaki, kot sta šepanje ali nezmožnost skakanja, zahtevajo mirno opazovanje in hitri posvet z veterinarjem.
• Diagnoza motenj gibanja vključuje klinični pregled, slikovne preiskave in laboratorijske teste, za določitev vzroka.
• Zdravljenje obsega zdravila, fizioterapijo in prilagajanje doma.
• Uravnotežena prehrana in nadzor teže sta ključna za mačjo gibljivost.
• Vodenje dnevnika simptomov pomaga pri spremljanju in izbiri terapije.
• Pri akutnih poškodbah je pomembno hitro ukrepati in mačko omejiti do pregleda.

Uvod v težave z gibanjem pri mačkah

Gibanje pri mačkah je rezultat dobrega delovanja mišic, kosti, živcev in presnove. Ko opazimo, da se naša mačka giblje težko, je to lahko znak različnih težav. Te težave lahko vključujejo bolečino, vnetje ali celo poškodbo.

Mačje šepanje ni vedno lahko opaziti. Morda se izognejo skakanju ali igri, postanejo previdnejši. Če mačka kaže nenatančne korake ali izgubi ravnotežje, je to lahko znak nevrološke težave. Potrebujemo takojšnjo pozornost.

Mačke pogosto skrivajo, da jih nekaj boli. Lahko spijo več kot običajno ali se umikajo. Če mačka spremeni svoje skakalne navade, poskuša izogniti bolečini. Pomembno je, da to opazimo.

Če zgodaj prepoznamo te težave, lahko preprečimo kronično bolečino in druge zaplete. Dobro je opazovati svojo mačko in se posvetovati z veterinarjem. S pravočasnim ukrepanjem lahko mački olajšamo gibanje.

• Opazujmo nenaden padec aktivnosti in šepanje mačka.
• Pri znakih, kot je ataksija mačka, ukrepajmo hitro.
• Ko mačka težko skače, ji omogočimo nižje vstopne točke in mehke podlage.

Najpogostejši simptomi, ki jih opazimo pri hoji in skakanju

Ko opazujemo, kako mačke hodijo in skačejo, opazimo majhne spremembe. Te spremembe vključujejo šepanje, togost koraka po počitku in krajše skoke. Mačke pogosto večkrat poskusijo skočiti ali uporabljajo stopnice pred skokom. Včasih mačka sploh ne skače več, čeprav je prej lahko skočila na kavč.

Med nevrološkimi simptomi so omahovanje, ataksija in nenadzorovani gibi oči. Opazimo lahko tudi nagib glave in kroženje po prostoru. Pri hoji se lahko pojavi vlečenje noge ali opiranje s celotno stopalo, kar kaže na določeno držo.

Ortopedske težave nakazujejo zvoke v sklepih, otekanje sklepov in bolečino ob dotiku. Te težave lahko mačko naredijo manj voljno do hrane in skrbi za dlako.

Presnovne težave se kažejo kot utrujenost in izguba mišične mase. Mačke se lahko izogibajo uporabi stranišča ali urinirajo izven njega. Pri skakanju z višine lahko opazimo padce.

Na kaj še pazimo

• Intermitentno šepanje in togost po spanju
• Vlečenje prstov ali drgnjenje krempljev ob tla
• Krajši in nižji skoki, več “merjenja” pred skokom
• Motena propriocepcija: počasno popravljanje položaja šape
• Plantigradna drža pri dolgi hoji

Če mačka ne skače več, je to lahko znak težave. Drsenje tačk in neenakomerno obremenjevanje nog so znaki. Razširjen korak in omahovanje so tudi pomembni indikatorji gibalnih težav.

• Zvok “pokanja” v sklepu ob gibanju
• Občutljivost pri dvigu ali pri negi
• Utrujenost po kratki igri, počasen vzpon po stopnicah
• Skrb za dlako omejena na lahko dostopna mesta

Pri skokih mačke najprej previdno ocenjujejo, potem poskusijo večkrat. Na koncu ali naredijo krajši skok ali sploh ne skočijo. Ta vzorec skupaj s togostjo in težavami pri stranišču kaže na gibalne motnje, ki jih je treba pravilno prepoznati.

motnje gibanja pri mački

Ko govorimo o motnjah gibanja pri mačkah, mislimo na vsakršno nenormalno hojo, tek ali skok. To se lahko zgodi zaradi težav z mišicami, kostmi, sklepi ali živci. Pomembno je vedeti, ali je motnja nenadna ali pa se razvija postopoma.

Za razumevanje je koristno razvrščanje motenj. Ločimo jih glede na vrsto težave, kar nam pomaga pri diagnozi. To razdelitev uporabljamo za hitrejšo prepoznavo možnih težav pri pregledu.

• Ortopedske težave, kot so artritis in frakture, spreminjajo način hoje.
• Neurološke motnje, ki vključujejo težave z živci, lahko prizadenejo ravnotežje.
• Presnovne in endokrine motnje oslabijo mišice, zaradi česar mačke slabše hodijo.
• Infekcijske bolezni in avtoimunske težave lahko prav tako vplivajo na gibanje.
• Bolečina v tkivih povzroča spremembo drže in hoje.
• Neoplazme kot so tumorji, lahko privedejo do šepanja.
• Zastrupitve, ki prizadenejo živčni sistem, motijo koordinacijo.

Razumevanje motenj gibanja pri mačkah nam pomaga povezati simptome z možnimi vzroki. Pri tem pazimo na nevrološke motnje, ki lahko vplivajo na ravnotežje brez bolečin.

Da pravilno ocenimo težavo, se vprašamo: je prišlo do težave nenadoma, katere noge so prizadete, se mačka izogiba skakanju? Odgovori nam pomagajo razumeti, s katero vrsto motnje imamo opravka.

Glavni vzroki: ortopedski, nevrološki in presnovni

Ko govorimo o težavah z gibanjem, najprej pomislimo na težave s kostmi in sklepi. Artritis je zelo pogost pri mačkah, še posebej, ko so malo starejše. Lahko opazimo, da mačka manj skače, se izogiba visokim mestom in tiho mijavka, ko pristane.

Drugi ortopedski vzroki vključujejo poškodbe, kot so ruptura križne vezi, izpah pogačice ali zlomi. Težave s hrbtenico lahko povzroča degenerativna bolezen medvretenčnih ploščic. Vse te težave spremenijo, kako mačka hodi ali stoji.

Nevrološke težave vključujejo stiskanje hrbtenjače, različne nevropatije in probleme z možgani. Pri mladih mačkah lahko vidimo cerebelarno hipoplazijo, pri starejših pa možganske tumorje. Ne smemo pozabiti na vestibularni sindrom, ki povzemi nenavaden nagib glave in težave z ravnotežjem.

Presnovne bolezni vplivajo na mišice in živce na drugače načine. Hipertiroidizem lahko sčasoma oslabi mišice, sladkorna bolezen pa vpliva na hojo. Tudi pomanjkanje določenih vitaminov lahko mačkam povzroča težave z gibanjem.

Nekatere bolezni, kot so FIP in toksoplazmoza, napadajo živčni sistem ali sklepe. Sarkomi in kostni tumorji pa lahko spremenijo, kako mačka uporablja svoje telo. Ko opazujemo mačko doma, lahko hitreje opazimo kaj ni v redu.

Paziti moramo tudi na težo mačke, skoke z višine in pravilno prehrano. Vse to pomaga preprečiti ali vsaj zmanjšati težave. Tako lahko ugotovimo, s katero vrsto težave se ukvarjamo in hitro ukrepamo.

• Ortopedsko: osteoartritis, ruptura križne vezi, luksacija pogačice, displazija kolka, frakture, osteohondritis, degenerativna hrbtenica.
• Nevrološko: IVDD, periferne nevropatije, cerebelarna hipoplazija, možganski tumorji, meningoencefalitis, vestibularni sindrom.
• Presnovno: hipertiroidizem, hipokalemija, sladkorna bolezen, kronična ledvična bolezen, pomanjkanje tiamina.
• Dodatno: FIP, toksoplazmoza, kostni tumorji in sarkomi mehkih tkiv.

Kako poteka veterinarska diagnostika

Ko mačka pokaže težave, najprej vprašamo lastnika o začetku in poteku. Ugotovimo, kaj bi lahko sprožilo težavo. Zanimajo nas morebitne poškodbe, spremembe doma, prehrana, zdravila in stiki s strupi. Video mačke, kako hodi ali skače, posnet doma, nam veliko pove o njenem gibanju.

Potem natančno pregledamo mačko. Najprej se osredotočimo na kosti in sklepe z ortopedskim pregledom. To vključuje oceno bolečine, otekline in nenavadnih zvokov. Sledi nevrološki pregled: preverimo reflekse, zaznavo in koordinacijo.

Začnemo z osnovnimi krvnimi testi, ki povedo veliko o zdravju mačke. Preverimo krvno sliko, delovanje organov, ravni sladkorja in elektrolite. Analiza urina pomaga odkriti morebitne bolezni ledvic ali sečil.

Slikovne preiskave se začnejo z rentgenom, ki pokaže kosti in sklepe. Ultrazvok ogleda mehka tkiva in notranje organe. Če potrebujemo več informacij o hrbtenici ali možganih, izvedemo CT ali MRI.

Dodatne preiskave so potrebne za bolj specifične diagnoze. Lahko vzamemo vzorec tekočine iz sklepa ali preverimo delovanje živcev in mišic. Če sumimo na resno bolezen, analiziramo hrbtenjačno tekočino. Pomembno je, da začnemo z zdravljenjem bolečine čim prej.

• Jasna anamneza in video posnetki doma pospešijo diagnostika motenj gibanja mačka.
• Natančen veterinarski pregled mačka usmeri, katere teste izbrati.
• Laboratorij mačka, rentgen mačka in MRI mačka dopolnjujejo klinično sliko.

Akutne poškodbe in nujna prva pomoč doma

Ko mačka šepa po padcu, jo pomirimo in omejimo. Dajmo ji svežo vodo v tihem prostoru. Odstranimo police, da preprečimo skakanje.

Če mačka močno trpi, ima hladne tačke ali nenaravno držo, kličemo veterinarja. Ne čakamo, takoj gremo k njemu.

Ne dajemo mačkam človeških zdravil kot sta Paracetamol in ibuprofen. So škodljiva. Uporabimo sterilno gazo in lahek povoj pri krvavitvah.

Za šok mačko pokrijemo, a pazimo, da se ne pregreje. Transportiramo jo v varni škatli. Pri poškodbi hrbtenice jo premikamo previdno.

Pred odhodom preverimo dihanje in odzivnost. Izogibamo se dotikanju poškodb. Naš cilj je hitra in varna pot do veterinarja.

Ključni koraki

• Mirna omejitev prostora; sveža voda; brez skakanja.
• Čim prej veterinar; ne uporabljamo človeških zdravil.
• Nežen povoj; imobilizacija pri sumu na zlom.
• Zmerna toplota; varna prevozna škatla.

Domače opazovanje in beleženje simptomov

Za doslednost si ustvarimo dnevnik za beleženje simptomov našega mačka. Vpišemo datum, kako močno šepa od 0 do 10, koliko časa to traja in kaj bi lahko bilo vzrok. To bi lahko bilo kaj, od skakanja na kavč do hoje po mokrem. Opišemo tudi, kako se odzove na počitek ali toploto in katere zdravila smo mu dali.

Za boljši pregled ravnamo video analizo mačkove hoje. Posnamemo, kako hodi po ravnini, gre po stopnicah in skoči z ne preveč visoke višine. Pri tem pazimo, da je dovolj svetlobe in da ni v bližini motečih predmetov. Posnetke shranimo in jih označimo z datumi, da lahko spremljamo spremembe.

Ne pozabimo tudi na spremljanje mačkove bolečine. Ob vsakem sumu zabeležimo, če ima manjši apetit, ali je spremenil telesno težo, kako uporablja stranišče in če se še vedno ureja. Prav tako zapišemo, če se glasneje oglaša ali se je spremenilo njegovo vedenje. Splošni znaki, da ga nekaj boli, so manj igranja, več skrivanja in nejevolja pri dotiku.

Poglejmo tudi, če so mišice enako velike na obeh straneh telesa, otipamo, če so okončine enako tople in če so sklepi otekli. Vse to zabeležimo v mačkov dnevnik simptomov, da ohranimo preglednost in točnost.

Pred obiskom veterinarja mu posredujemo te podatke. To nam bo pomagalo, da skupaj načrtujemo, kako nadaljevati z diagnostiko in zdravljenjem. Ne pozabimo omeniti tudi, kaj maček je in kako veliko jedo priboljškov, saj je telesna masa pomembna pri boleznih kot je artritis.

Za hitro preverjanje lahko uporabimo kontrolni seznam.

• Datum, šepanje 0–10, trajanje, sprožilec, odziv na počitek/toploto
• Video analiza hoje mačka: hoja, stopnice, nizek skok
• Spremljanje bolečine mačka: igra, skrivanje, reakcija na dotik
• Apetit, teža, stranišče, negovanje, vokalizacije
• Ocena bolečine mačka in pregled sklepov, mišic, toplote
• Prehrana in priboljški, količine in spremembe

Na koncu vseh naših zapisov si nastavimo opomnike za dnevne vnose. Kratki in redni zapisi nam bodo razkrili vzorce, ki nam bodo pomagali pri nadaljnji skrbi za našega mačka.

Zdravljenje: zdravila, fizioterapija in spremembe življenjskega sloga

Pri gibalnih težavah gradimo načrt po korakih. Pri artritisu mačk veterinar pogosto svetuje NSAID mačka kot sta meloksikam ali robenakoksib. Doziranje je zelo natančno. Gabapentin se uporabi pri nevropatski bolečini, buprenorfin pa za močnejšo analgezija mačka. Za dodatno pomoč so tu hondroprotektivi, kot so glukozamin, hondroitin in omega-3 maščobe. Pri imunsko povzročenih vnetjih so primeri kortikosteroidi ali imunosupresivi, vedno z rednim preverjanjem pri veterinarju.

Za ohranjanje gibalne sposobnosti je pomembna fizioterapija mačka. Uporabljamo pasivno raztezanje, nežno masažo in posebne vaje. Mačko spodbujamo k varnemu plezanju in redni vadbi. Hidroterapija mačka lahko pomaga, če je mačka nanjo pripravljena. Prilagajamo toploto ali mraz po fazah bolezni in po nasvetu veterinarja.

Prilagoditve življenjskega sloga lahko olajšajo težave s sklepi. Gledamo na težo mačke in izbiramo kakovostno hrano. Aktivnost vključuje igro, a v kratkih trenutkih. Za počitek izberemo topla in dostopna ležišča, brez potrebe po skokih.

Pri mačkah z nevrološkimi težavami zagotovimo površine proti zdrsom. Vaje za čut za telo, kot je stoja na mehki podlagi, so koristne. Redno spremljamo, kako učinkuje terapija in pazimo na stranske učinke pri dolgotrajni uporabi zdravil. Tako zagotavljamo uravnoteženo zdravljenje, prilagojeno NSAID mačka in izboljšano analgezija mačka, z redno fizioterapija mačka in hidroterapija mačka po potrebi.

Prehrana kot podpora pri gibalnih motnjah

Urejanje prehrane pomaga pri gibalnih motnjah mačk. Osredotočamo se na protivnetne učinke, ohranjanje mišične mase in dobro telesno kondicijo. Mačke z artritisom potrebujejo hrano bogato z visokokakovostnimi živalskimi beljakovinami. Pomembno je tudi pravilno določanje energije v hrani, da mačka ohrani idealno težo. To olajša pritisk na sklepe in hrbtenico.

Maščobne kisline EPA in DHA so ključnega pomena. Redno dodajanje omega-3 iz ribjega olja (na primer losos, inčuni, sardele) zmanjšuje vnetja. Antioksidanti, kot sta vitamin E in C, ščitijo celice. Glukozamin, hondroitin, MSM, mangan in hialuronska kislina pa krepijo hrustanec in sklepno tekočino.

Za nevropatije so koristni vitamini B1, B6 in B12 ter uravnoteženi elektroliti, še posebej kalij. Prehrana, ki ne draži imunskega sistema, pomaga pri kožnih in sklepnih težavah. Hipoalergena hrana je v takih primerih odlična izbira.

Ob prekomerni teži izberemo hrano, ki je posebej pripravljena za nadzor kalorij. Vsebuje več beljakovin in vlaknin, ki pomagajo ohranjati mišice. Za varno izgubo teže mačko hranimo z manjšimi obroki in uporabljamo igrače za hranjenje, ki spodbujajo gibanje.

Voda je nujno potrebna. Mokra hrana pomaga mački ostati hidrirana in podpira delovanje sečil. To posledično pripomore k večjemu gibanju. Da bi prehrana učinkovito pomagala mačkam z artritisom, moramo biti dosledni. Skrbno sledimo urniku hranjenja in količini hrane. Prav tako redno spremljamo, kako mačka reagira na prehrano.

• Usmerimo se v omega-3 za mačke z jasno označenimi količinami EPA/DHA.
• Izbiramo popolne obroke z dodanim glukozaminom in hondroitinom.
• Če je potreben izločevalni pristop, preidemo na hipoalergena hrana mačka.
• Za trajen rezultat je obvezen nadzor teže mačka in stalna hidracija.

CricksyCat priporočila za podporo gibanju in splošnemu zdravju

CricksyCat je naša izbira za vsakodnevno rutino. Njihova hrana je hipoalergena, brez piščanca in pšenice. To zmanjšuje tveganje za kožne in prebavne težave. Mačke postanejo bolj živahne in veselije.

Naš glavni obrok je Jasper suha hrana. Izbirate lahko med lososom in jagnjetino. Obe možnosti skrbita za uravnoteženje mineralov in preprečujejo nastanek sečnih kamnov.

Prilagajamo tudi Bill mokro hrano z lososom in postrvjo. Več vlage poskrbi za boljšo hidracijo. To pomaga mačkam, da se lažje gibljejo brez težav.

Za čistost uporabljamo Purrfect Life posip. Bentonit hitro nevtralizira neprijetne vonjave. To pomaga mačkam, ki imajo težave s sklepi, da lažje uporabljajo stranišče.

CricksyCat hrana, skupaj z Jasper in Bill obroki ter Purrfect Life posipom, tvori odličen načrt. Pomagajo pri preprečevanju zdravstvenih težav. Hkrati ohranjamo prehrano hipoalergeno in skrbimo za lahkotnejše gibanje.

Prilagoditve doma: varno, dostopno in stimulativno okolje

Načrtujemo dom, ki je prijazen mačkam. Premišljamo, kako se počutijo, ko hodijo po gladkih tleh. Na spolzka tla dodamo protizdrsne podlage, da preprečimo zdrse. Hkrati s tem zmanjšamo njihov strah pred gibanjem. Sklede za hrano in vodo damo višje, ravno do prsnega koša. Tako jim je lažje jesti, ne da bi obremenjevali vrat in ramena.

Okoli kavča, postelje ali okenskih polic postavimo rampe ali nizke stopnice. Mačkam omogočimo, da ohranjajo svoje navade, ne da bi skakale in si poškodovale sklepe. Praskalnike prilagodimo tako, da so nižji ali ležeči. To omogoča mačkam praskanje brez nevarnosti padcev.

Za lažji dostop do stranišča skrbimo z nizkim robom in širokim vhodom. Idealno je mačje stranišče za artritis. Za posip izberemo takšnega, ki ne drsi in dobro vpija vonjave. Purrfect Life je odlična izbira, ki mačkam omogoča, da se počutijo mirne in zadovoljne, ko opravljajo svoje potrebe.

Po hiši postavimo veliko mehkih ležišč, stran od vhodnih vrat in blizu toplih mest. Hrano in vodo damo na več mest, da mačke ne potrebujejo hoditi daleč. Prav tako redno skrbi za krajšanje njihovih nohtov. Daljši nohti lahko otežujejo hojo po protizdrsni podlagi in povečajo možnost zdrsa.

Pri igri spodbujamo miselne izzive namesto fizičnih podvigov. Učinkovite so igrače, ki mačke zaposlijo z vonjem in tipanjem. Ko je v hiši več mačk, poskrbimo za dovolj sredstev za vse. Tako se izognemo konfliktom in nepotrebnemu hitenju po stanovanju.

• Rampa za mačko ali stopničke do priljubljenih mest
• Protizdrsne podlage na hodnikih in pred skledami
• Mačje stranišče za artritis z nizkim robom in kakovostnim posipom (Purrfect Life)
• Več dvignjenih postaj za hrano in vodo
• Horizontalne praskalne plošče in nizki praskalniki

Starejše mačke in degenerativne spremembe

Ko mačka postane starejša, njeno gibanje ni več tako lahko. Raje počiva in manj skače. Prav tako gre počasneje po stopnicah. Te spremembe so lahko znak artritisa, spondiloze ali degeneracije diskov, ki povzročajo bolečino.

Zraven tega se pojavi izguba mišične mase. Zaradi tega mačka izgubi stabilnost in koordinacijo. Togost ublažimo z dnevnim gibanjem in toplimi ležišči, ki spodbujajo raztezanje.

Stare mačke pogosto zbolijo za hipertiroidizmom, ledvičnimi boleznimi in visokim krvnim tlakom. Te bolezni vplivajo na mišično moč in zdravila, zato je pomembno, da skrbno izberemo terapijo.

Multimodalna podpora lahko izboljša gibanje. Veterinar predlaga nizke doze zdravil, omega-3, fizioterapijo, nadzor teže in igranje. S spremljanjem izvidov in ocen bolečine uravnavamo zdravljenje.

Kvalitetna hrana z veliko beljakovinami, vitamini B in antioksidanti pomaga mišicam in obnovi tkiv. Manjše porcije in mir pri hranjenju zmanjšajo stres in bolečino.

Da bi mački olajšali življenje, dom prilagodimo. Postavimo rampe, več nizkih ploščadi in primerno stranišče. Topla in nedrseča ležišča pripomorejo k lajšanju jutranje okorelosti.

Za varno gibanje naredimo načrt. Vključimo ogrevanje, igranje z igračami in počitek. Tako omilimo izgubo mišične mase in zaščitimo sklepe.

Redni pregledi krvi in tlaka omogočajo prilagajanje zdravljenja. Tako lažje skrbimo za pravilno gibanje in zmanjšujemo bolečino.

• Topla ležišča in nedrseče podlage zmanjšajo togost zjutraj.
• Rampe in nižje police omogočajo lažje premikanje.
• Hrana z visoko vsebnostjo beljakovin in omega-3 okrepi mišice.
• Kratka in pogosta igranja ohranjajo moč in ravnotežje.
• Redni zdravstveni pregledi za spremljanje stanja spondiloze in artritisa.

Pri mladičih: prirojene in razvojne nepravilnosti

Kadar mladiči prvič začnejo raziskovati, lahko opazimo znake, da nekaj ni prav. Če se mladič šepa ali ima čudno držo zadnjih nog, je morda razlog v prirojenih napakah ali težavah z rastjo sklepov. Pri nekaterih mladičih lahko vidimo, da hodijo bolj razširjeno in se tresejo, kar kaže na cerebelarno hipoplazijo brez bolečin.

Druga težava je lahko razvojna displazija kolka. To stanje povzroči, da mladiči hodijo nestabilno, oklevajo pri skokih in ne obremenjujejo nog enakomerno. Lahko se pojavijo tudi prirojene deformacije okončin ali izpah pogačice, ki mladiča hitro utrudi pri igrah.

Zgodnjo prepoznavo omogočata ortopedski in nevrološki pregled. Veterinar lahko predlaga rentgensko slikanje kolkov in kolen. S tem lahko ugotovimo vzrok za šepanje – bodisi cerebelarno hipoplazijo bodisi razvojno displazijo kolka ali kaj drugega.

Zdravljenje se prilagodi posamezniku. Pri motnjah koordinacije pomagajo mila fizioterapija in vaje za ravnotežje. Pri problemih s pogačico je možna stabilizacija, pri težavah s kolki pa včasih pomaga operacija. Spremenimo lahko tudi dom, z nedrsečimi tlemi, nizkimi policami in varnimi prehodi.

Pravilna prehrana je ključna za rast. Pazimo na ustrezen vnos kalcija, fosforja in tiamina. Da ne obremenimo sklepov, razdelimo hrano na več obrokov. Pri igranju izberemo mehke podlage in kratke aktivnosti za zaščito kolen in kolkov.

Redno zabeležimo napredek v koordinaciji in opazujemo hojo ter način skakanja. Povprašamo veterinarja o primernih igrah in kdaj omejiti skakanje. Prava socializacija zmanjša nevarnost poškodb, kar je pomembno pri težavah kot so razvojna displazija kolka.

• Opažanja doma: video posnetki hoje in skokov, dnevnik utrujenosti.
• Podpora: mehke klančine, nizki praskalniki, nedrseče preproge.
• Strokovna pomoč: zgodnji pregled, načrt fizioterapije, po potrebi kirurgija.

Če opazimo kaj skrb vzbujajočega, moramo ukrepati hitro. S pravilnimi ukrepi lahko mladiču pomagamo, da zraste v stabilnega in samozavestnega mačka.

Stres, debelost in vedenjske povezave z gibanjem

Ko so mačke debele, se premikajo počasi in težko. Njihova prekomerna teža pritiska na kolke, kolena in hrbtenico. To lahko povzroči vnetje in togost.

Ko mačka začne izgubljati težo, opazimo, da manj šepa. Postane bolj radovedna in igriva.

Stres in bolečina pri mačkah sta zelo povezana. Zaradi napetosti se mišični tonus poveča in zmanjša se želja po skakanju. Mačke se večkrat skrivajo in izogibajo mačjem stranišču, še posebej, če je v hiši več mačk.

Če je mačka razdražljiva, ko se jo dotaknemo, in se izogiba visokim mestom, utegne imeti artritis. Prav tako opazimo, da ima krajše korake. Takrat je pomembno preveriti, ali so njeno ležišče, posodice za hrano in stranišče udobna in dostopna brez uporabe stopnic.

Da mačka izgubi težo, začnemo s strogim načrtom. Porcije hrane stehtamo, uporabljamo igrače, ki jih mačka mora premakniti, da pride do hrane, in beležimo njeno težo vsak teden. Tako zagotovimo postopno in varno izgubo teže.

Redna rutina pomaga mački, da se počuti bolje. To se doseže z določenimi urami za hranjenje, dostopom do vode in hrane na več mestih, več stranišči. Uporabimo lahko tudi feromone, ki mačke pomirjajo, kot je Feliway. Igre, kot je lovljenje perja ali pikanje z laserjem, naj bodo kratke in zabavne.

Pravilna prehrana je pomembna za sklepe. Hipoalergena hrana zmanjša vnetja in srbečico. Tako mačka lažje spi in se premika. Za mačke z artritisom so koristne tudi hrane, ki vsebujejo omega-3 maščobne kisline iz ribjega olja.

• Opazujmo spremembe hoje, skokov in nege kožuha.
• Uvedimo počasno hujšanje, 1–2 % telesne teže na teden.
• Zmanjšajmo stres z več viri, varnimi skrivališči in predvidljivim dnevom.
• Ob znakih bolečine ukrepajmo z analgezijo po navodilu veterinarja.

Napredek naj bo očiten. Beležimo težo, apetit, igro in uporabo stranišča. Tako lažje vidimo, kaj deluje, in prilagodimo načrt.

Rehabilitacija po operaciji ali poškodbi

Rehabilitacija mačka poteka po korakih, z upoštevanjem kirurgovih navodil. Začnemo z umirjanjem in počitkom, potrebno je tudi hlajenje rane v prvih 72 urah. Pomembno je nadzorovati bolečino in poskrbeti, da je rana suha in čista. Včasih je potreben tudi zaščitni ovratnik.

V naslednji fazi vključimo nežne vaje in kratke masaže. Toplotni obkladki pred vajami pomagajo sprostiti mišice. Takrat je mačka že na poti k okrevanju, a moramo biti previdni pri njenih gibih.

Začnemo z vajami, ki krepijo mišice. Mačka naj se postopoma navaja na težo na svojih nogah. Prav tako dodamo vaje za ravnotežje. Napredek zapisujemo, da vidimo, kako mačka napreduje.

V tej fazi uvajamo igro. Igračke in nizke skoke lahko pomagajo. Pazimo, da je okolje varno in da preprečimo drsenje. Visoke skoke odložimo za kasneje.

Uravnotežena prehrana je ključna za hitrejše okrevanje. Ne pozabimo na redne veterinarske preglede. Če opazimo kaj nenavadnega, je treba ukrepati.

Praktični namigi za dom:

• Poskrbite za udobno ležišče in lahko dostop do vsega potrebnega.
• Izvajajte kratke serije vaj z dovolj počitka med njimi.
• Ovratnik naj bo vedno pri roki, če mačka rada grize šive.
• Nastavite jasna pravila gibanja za vse domače, da bo rehabilitacija uspešna.

Z doslednim sledenjem korakom bomo dosegli postopno izboljšanje. Telesna moč se bo povečala, gibanje bo postalo bolj sigurno. Rehabilitacijski proces prilagodimo glede na mačkino napredovanje in veterinarjeva priporočila.

Kdaj je potrebna napotitev k specialistu

K vprašanju, kdaj k specialistu s svojo mačko, pride, ko opazite, da se kljub zdravljenju ne počuti bolje. Simptomi, kot so slabši nadzor nad mehurjem, pareza ali tresenje, so opozorilni znaki. Prav tako so pomembni znaki, kot so ponavljajoče se težave s sklepi ali sum na tumor.

Ob takšnih težavah veterinarski specialisti predlagajo dodatne preglede. To so lahko MRI, CT, EMG ali artroskopija. S temi preiskavami lahko natančno vidimo, kaj se dogaja v živali. Cilj je, da točno vemo, kaj mački je, in tako planiramo zdravljenje.

Za težave s sklpepi, kostmi in vezmi je najboljši ortoped za mačke. Če so težave z živčnim sistemom ali možgani, je pravi naslov nevrolog za mačke. Hormonske in presnovne motnje običajno obravnava internist za mačke, ki pogosto sodeluje z drugimi strokovnjaki.

K specialistu prinesite vse izvide, kot so krvne preiskave ali ultrazvok, poleg tega pa še videoposnetke hoje vaše mačke. Prav tako navedite vsa zdravila, dodatke in prehrano, ki jo mačka jemlje. Tako boste pripomogli k hitrejši diagnozi in izognili se ponavljanju preiskav.

Specialist bo lahko prilagodil zdravljenje bolečin, predlagal nove načine zdravljenja, fizioterapijo ali manj invazivne posege. Odločitve se sprejemajo na podlagi pregledov in preiskav ter odziva na prejšnje zdravljenje.

• Neodzivnost na standardno terapijo ali napredovanje znakov.
• Pareza, ataksija, inkontinenca in drugi nevrološki izpadi.
• Ponavljajoče luksacije, rupture vezi, kompleksni zlomi.
• Sum na tumor ali vročina neznanega izvora z bolečinami v sklepih.
• Potreba po MRI, CT, EMG ali artroskopiji.

Zaključek

Motnje gibanja pri mačkah so pogoste in včasih jih spregledamo. Pomembno je, da hitro opazimo spremembe v gibanju. Veterinarski pregled, načrt zdravljenja in domače spremljanje so ključni.

Za artritične mačke uporabljamo več pristopov. Veterinar izbere zdravila, poleg tega uporabimo fizioterapijo in topla ležišča. Prilagoditve v domu in prehrana, ki podpira sklepe, sta pomembni.

Preventiva vključuje vzdrževanje primerne teže in ustvarjanje varnega okolja. Slovenija ima odlično oskrbo za mačke. Oskrba zajema diagnostiko, rehabilitacijo in svetovanje.

S sodelovanjem z veterinarjem in prilagajanjem na terapije izboljšamo mačkino počutje. Naš cilj je zmanjšati bolečino in omogočiti več gibanja v varnem okolju. Tako mačka ostane mirna in zadovoljna.