Strah mačke pred selitvijo v nov dom – Vse, kar moraš vedeti o tem!

Zakaj mnogi mislimo, da bo mačka selitev “preprosto preživela”, če pa ji že premik kavča lahko zmede ves dan?

Selitev za mačko ne pomeni le logistični izziv za nas, ampak velik poseg v svet, ki ga poznajo. Teritorij, vonji in rutina se naenkrat spremenijo, kar privede do stresa. Ta stres se kaže tudi pri mačkah, ki so sicer pogumne in radovedne.

V tem članku razkrivamo korake proti zmanjševanju strahu mačke pred novim stanovanjem. Pokazali bomo, kako ji pomagati, da se bo počutila varno. Osredotočali se bomo na prepoznavanje znakov preobremenjenosti, navajanje na prenosno kletko, pripravo varne sobe in pomen rutine in znanih vonjev.

Pregledali bomo tudi, kako hrana, prebava in mačje stranišče vplivajo na stres. Obravnavali bomo, kako preprečiti pobeg mačke in kdaj je čas za obisk veterinarja ali strokovnjaka za vedenje. S pravilnim pristopom je prilagajanje mačke na novi dom lažje.

Ključ je preprost: manj presenečenj, več načrta. Z razumevanjem potreb mačke lahko selitev izpeljemo tiho in brez večjih težav.

Ključni poudarki

• strah mačke pred selitvijo v nov dom je pogosto povezan z izgubo znanih vonjev in teritorija.
• selitev z mačko je lažja, če pripravimo načrt za dan selitve in prve tedne.
• mačka v novem stanovanju potrebuje “varno bazo”, kjer se umiri in opazuje.
• stres pri mačkah se lahko pokaže kot skrivanje, mijavkanje, driska ali markiranje.
• prilagajanje mačke na nov dom pospešita rutina in stalna lokacija hrane, vode ter stranišča.
• pravilno navajanje na transportni boks zmanjša paniko in olajša prevoz.

Kaj se pri mački zgodi med selitvijo in zakaj je to velik stres

Ob selitvi mački izgine znan dom z njenimi vonjavami. Ta izguba ji povzroči večjo zmedo kot nam, saj za orientacijo uporablja vonjave. Domače ozračje, ki ga je poznala, nenadoma izgine.

Vonji, ki označujejo varnost, so njeni teritorij. Med selitvijo pa se ti signali izgubijo. Zato mačka hitro začuti grožnjo in preide v obrambni položaj.

Sprožilci stresa so predvsem glasni zvoki in nenadne spremembe. Že premikanje pohištva in škatle povzročijo občutek alarma pri mački.

• hrup sesalca, vrtalnika in loputanje vrat
• tujci v stanovanju (selitveni delavci, sosedje na hodniku)
• vožnja v avtu, tresljaji in nenadni zavoji
• novi zvoki v bloku, stopnišču ali na dvorišču

Ko stres postane preobsežen, mačka preklopi na način preživetja. Lahko se skriva, zamrzne na mestu ali skuša pobegniti. Nekatere mačke postanejo izbirčne pri hrani, pojavijo se bruhanje ali težave s prebavo.

Mačke različno prenašajo stres. Bolj občutljive, starejše ali bolne mačke težje sprejmejo novo okolje. Prav tako tiste, ki so preživele travmo. Za njih je izguba znanega teritorija še toliko bolj boleča.

Znaki, da je mačka prestrašena ali preobremenjena

Ko se selimo, se pri nekaterih mačkah stiska pokaže hitro, pri drugih pa šele po nekaj dneh. Če znamo prepoznati znaki stresa pri mačkah, lažje ukrepamo mirno in pravočasno, brez dodatnega pritiska.

Najprej opazimo vedenje. Pogosto mačka se skriva pod posteljo, za omaro ali v kotu. Tako ima pregled nad prostorom. Lahko se tudi izogiba dotiku, hodi nižje pri tleh. Poleg tega nas opazuje, kot da vse preverja.

• umik pred ljudmi in tiho čakanje v zavetju
• pretirano opazovanje okolice, “zmrzovanje” na mestu
• renčanje, sikanje in defenzivni izpadi, ko se ji približamo
• pretirano negovanje ali pa zanemarjanje nege dlake

Telesni odzivi na stres so tudi očitni. Zenice so razširjene, dihanje hitrejše, drža napeta. Občasno se pojavi tresenje, bruhanje ali driska, še posebej pri hrupu in novih vonjih.

Po selitvi je sprememba opazna tudi pri hranjenju. Mačka ne je ali je precej manj. Nekatere zavračajo celo vodo. Zato pazimo na posodico z vodo in mokre tačke.

Včasih stres povzroča konflikte. Mačja agresija ni trma, temveč obramba, ko se počutijo ogrožene. Takrat zmanjšamo stik, komuniciramo tiho in dovolimo mački, da določi razdaljo.

Stres lahko vodi tudi do nečistoče. Uriniranje izven stranišča ni “maščevanje”, ampak znak neugodja. To velja tudi za iztrebljanje drugje, posebej ob spremenjenem okolju stranišča.

1. popolna neješčnost ali vidna dehidracija
2. ponavljajoče bruhanje ali močna driska
3. kri v urinu ali blatu
4. bolečina pri uriniranju, napenjanje ali zelo pogosti poskusi

Ob pojavu rdečih zastavic ne odlašamo. Treba je hitro ukrepati, saj lahko za stresom tiči resnejša zdravstvena težava.

strah mačke pred selitvijo v nov dom

Strah mačke pred selitvijo je tesnobno doživetje. Izgubi se ji znanje o vonjih, poti in dnevnih rutinah. Spremembe območja se dojemajo kot nevarnost.

Pred pakiranjem mačka čuti nelagodje, morda se bolj izogiba ali oprezuje. Med potovanjem se pokaže z nemirnim vedenjem, slinjenjem ali glasnim mijavkanjem. Po prihodu je adaptacija na nov prostor ključna, saj je vse nenavadno.

Običajno začetno opazovanje je faza previdnosti. Če pa strah preseže normalno skrb, lahko ovira mačjino vsakodnevno počutje. V takih primerih slabše je, se skriva, ne urinira primerno ali odklanja prej sprejete oblike druženja.

Zmanjšati mačkov stres ob selitvi pomeni manj presenečenj in ohranjanje rutine. Pomembno je, da ji zagotovimo tiho zavetje in obdržimo njene ljubljene predmete pri sebi. Predmeti, kot sta odeja ali praskalnik, imajo za mačko poseben pomen.

• zmanjšamo kaos: pakiramo postopno in mački pustimo miren del stanovanja
• ohranimo rutino: isti čas hranjenja, igre in počitka
• naredimo varen prostor: soba z vodo, hrano, straniščem in skrivališčem
• upravljamo z vonji: znane tkanine in nežno drgnjenje z brisačo po licih
• preprečimo pobeg: zaprta vrata, okna na priponke, jasen nadzor ob odpiranju

Za zmanjšanje stresa ob selitvi razvijemo jasen načrt. Temelji na pripravi, navajanju na boks in določenju pravil na dan selitve. Po prihodu uredimo varno sobo, postopoma pa tudi hrano in stranišče. Če se mačkov strah ne pomiri, je priporočljivo iskati profesionalno pomoč.

Kako se pripravimo na selitev že nekaj tednov vnaprej

Pripravo mačke na selitev začnemo 2–4 tedne pred dogodkom. Tako porazdelimo spremembe in se izognemo stresu na sam dan. Ciljamo na ohranitev rutine: hranjenje, igranje in počitek potekajo kot običajno.

Začnemo z izbiro varne sobe z manj hrupa. Tja prestavimo del dnevne rutine, da soba pridobi znani vonj. Na dan selitve bo ta prostor ključen za ohranitev miru.

Pakiranje prilagodimo mački. Škatle postavimo predčasno, da jih mačka lahko raziskuje. Pustimo škatle odprte in vanje damo odejo, da škatle postanejo privlačne.

Za prvi dan v novem domu ustvarimo “mačjo bazo”. Izberemo esencialne predmete, ki jih mačka nujno potrebuje, da se hitro prilagodi.

• mačje stranišče in znan posip
• postelja ali odeja z domačim vonjem
• praskalnik
• sklede za vodo in hrano
• ena igrača, ki jo mačka že pozna

Feromonski difuzorji so ključni za lažje privajanje. Uporabimo jih že med pripravami in jih ponovno uporabimo v novem domu. S tem ohranimo občutek varnosti, ne spreminjamo pa hrane ali peska.

Poskrbimo za mačkino identifikacijo. Preverimo in posodobimo podatke mikročipa ter pripravimo recentno fotografijo. Dodamo lahko tudi obesek na ovratnico.

Organiziramo logistiko selitve. Določimo osebo, odgovorno za mačko, ki zagotavlja varnost in rutino. Tako mačka lažje prenese spremembo okolja.

Transportni boks brez panike: navajanje in pravilna uporaba

Začnemo mirno, da mačka transportni boks razume kot zatočišče, ne kazen. Boks naj bo vedno odprt, postavljen v tihi kot, z udobno podlogo in odejo, ki jo poveže z nami. Mačka se tako nauči, da boks predstavlja mesto za počitek, ne anksioznosti.

Učenje mačke na boks mora biti postopno, s koraki, ki jih lahko premaga. Začnemo z igro v bližini boksa, priboljške pa položimo ob vhod. Sčasoma jih postavimo znotraj, da spodbudimo njen vstop v notranjost.

1. V začetku vrata boksa sploh ne zapiramo, saj želimo, da mačka prosto vstopa in izstopa.

2. Ob sprostitvi mačke vrata začasno zapremo, kmalu zatem spet odpremo in mačko pohvalimo.

3. Postopoma podaljšujemo čas, ko so vrata zaprta, brez naglice in lovljenja.

Za selitev izberemo trden boks iz polipropilenske mase, ki diha, z lahkoto se čisti. Vanj damo vpojno protizdrsno podlogo in dodatno brisačo, za vsak primer. Boks naj ima tudi močan ročaj ter varno zapiralne vrata.

Na dan selitve bodimo sistematični: pokrit boks zavaruje mačko pred zunanjimi dražljaji. Boks prenašamo stabilno, brez nenadnih gibov. V vozilu ga z varnostnim pasom poskrbimo, da ostane na mestu.

Pogosto se zaplete, ko mačko hitro želimo spraviti v transporter. Izogibamo se lovu v domu, glasni glasbi, in odpiranju boksa na poti. Ohranjanje rutine in umirjenosti pomaga, da mačka začuti boks kot varen prostor tudi v gibanju.

Dan selitve: najboljši načrt, da mačko zaščitimo pred kaosom

Na dan selitve je ključno, da mački zagotovimo red. Učinkovito se organiziramo tako, da nekdo skrbi izključno za mačko, drugi pa za škatle. To nam pomaga ohraniti nadzor in zmanjšati stres.

Uvedemo strategijo “ena soba”: Pripravimo mirno sobo za mačko brez nepotrebnega vstopanja. V njej jej zagotovimo stranišče, vodo, hrano in njeno priljubljeno odejo. Na vrata nalepimo opozorilo, ki preprečuje nepotrebno odpiranje sobe.

• V sobi zapremo okna, balkonska vrata in se prepričamo o celovitosti mrež proti komarjem.

• Če zunaj prevladuje razburjenje, zastrimo poglede skozi okna.

• Zmanjšamo hrup: nastavimo radio na nizko glasnost ali ga ugasnemo, vrata pa zapiramo nežno.

• Pretok ljudi usmerimo stran od mačjega zatočišča, da zmanjšamo motnje.

Pravilno časovno načrtovanje je bistveno za zaščito mačke. V transportni boks jo postavimo neposredno pred odhodom, ko je vse pripravljeno. Tako preprečimo njeno dolgotrajno zaprtost in stres.

Pobeg mačke je pogosta nevarnost pri selitvah. Pred odpiranjem vhodnih vrat ali nalaganjem zadnjih škatel se prepričamo o njeni varnosti. To storimo s preverjanjem, ali je v zaščiteni sobi ali boksu. Ta navada je ključna za preprečevanje selitvenega stresa.

Po prihodu v novo okolje mačke ne izpuščamo takoj. Sprva jo namestimo v mirno sobo, da se počuti varno. Nato nadaljujemo po načrtu.

Prihod v nov dom: kako uredimo “pristajalno območje”

Ob vstopu domov si želimo, da bi se naša mačka hitro počutila sproščeno. Vendar, ob prvem dnevu v novem domu, mačko pogosto preplavijo neznani vonji in zvoki. Zato uredimo manjši, umirjen prostor, kjer ji ponudimo občutek varnosti in jasna pravila.

Ta soba predstavlja mačkin varni prostor: preprost, zaprt in predvidljiv. Pri selitvi je pomembno, da ji na začetku ne dovolimo dostopa do celotnega stanovanja. Omejen začetni prostor ji pomaga počutiti se bolj varno kot neomejen dostop do vseh prostorov.

Izberemo prostor z minimalnim prometom, katerega vrata se dobro zapirajo. Preverimo, da ni dostopa do oken, omar, balkona ali drugih potencialno nevarnih odprtin. Če lahko prostor dodatno nekoliko zatemnimo, bo to mački olajšalo umiritev.

• mačje stranišče postavimo stran od hrane in vode
• posodice za vodo in hrano damo na stabilno, tiho mesto
• dodamo skrivališče, kot sta kartonska škatla ali iglu
• praskalnik postavimo blizu mesta za počitek
• dodamo odejo z domačim vonjem in nekaj znanih igrač

Ko preverjamo, kako se mačka prilagaja, opazujemo osnovne potrebe: hranjenje, pitje in uporabo stranišča. Ko to počne brez stresa, ji postopoma odpremo dostop do preostalega doma. Tempo prilagajanja vedno uskladimo z mačkinim počutjem, ne z našim urnikom.

Na praktični ravni, varno območje služi kot izhodiščna točka za mačkino raziskovanje. Če se ustraši, se lahko hitro vrne v zaščiten prostor. Tako postane varna soba kot most med starim in novim okoljem, daje mački občutek varnosti v prvem dnevu novega doma.

Rutina in vonji: ključ do občutka doma v novem okolju

Ko se pri selitvi znajdemo v novem domu, iskanje znane rutine zagotavlja občutek varnosti. Mačja dnevna rutina naj ostane nespremenjena: dosledne ure za hranjenje, krajši trenutki za igro in umirjen večer. To mačku pomaga hitreje dojeti, da se okolje sicer spreminja, a varnostna pravila ostajajo ista.

Za občutek domačnosti so ključni tudi znani vonji in feromoni. V novi prostor prinesemo predmete, ki so že prevzeli vonj našega prejšnjega domovanja, kot so odeje in praskalniki. Ti znani vonji delujejo pomirjajoče in mački signalizirajo, da je novo okolje varno.

Da pomirimo mačko, pristopimo postopoma. Izogibamo se prisilnemu stiku in ne silimo mačke iz njenega skrivališča. Dovolimo ji, da se sama odloči pristopiti, ko je pripravljena, in jo nato nagradimo z nežnim glasom in drobnim priboljškom.

• Hranimo ob istih urah in hranilne posodice postavimo v mirne dele doma.

• Ohranjamo večerne rituale, ki vključujejo kratek stik, nato pa sledi tišina in spanje.

• Z uporabo znanih predmetov okrepimo pozitivne vonje in feromone v novem stanovanju.

V procesu privajanja na novo okolje je zabava s posebej izbrano igračko ključna za sprostitev. Igra naj poteka mirno, s kratko in nežno interakcijo, ki se zaključi z uspešnim ulovom. Nato mački ponudimo hrano, s čimer spodbudimo naravni vzorec lov–ulov–hrana–počitek.

Pri navajanju na novo okolje pozorno spremljamo mačkino prilagajanje. Pozitivni znaki so več raziskovanja, normalno umivanje, redno uživanje obrokov in stabilno izločanje. Prav tako je dober znak, če mačka preživlja več časa na vidnih mestih in izraža občutek sproščenosti.

Prehrana in prebava pod stresom: kako izberemo pravo hrano

Selitev hitro pretrese življenjsko rutino, kar lahko privede do stresne prebave in zmanjšanega apetita pri mačkah. Lahko opazimo simptome, kot so mehko blato, občasno bruhanje ali izbirčnost. V takih primerih je najboljši pristop mirnost in ponujanje hrane, ki je mački že znana in se lahko prebavlja.

Če mačka po selitvi zavrača hrano, ne smemo paničariti ali hiteti z menjavo prehrane. Priporočljivo je ponuditi manjše količine hrane in poskrbeti, da je mačja posodica postavljena v mirnem kotičku, daleč od prehodov in škatel. Domača hrana in dosleden urnik hranjenja pogosto hitro navrnete občutek varnosti.

Za vsako menjavo hrane se odločimo postopno, da želodcu omogočimo prilagoditev. Praktično to pomeni, da v obroku staro hrano mešamo z novo in postopoma povečujemo delež nove hrane. Tako preprečimo dodatno obremenitev prebavnega sistema in morebitno poslabšanje stresne prebave.

V primeru občutljivih mačk se pogosto odločimo za hipoalergeno mačjo hrano, ki ne vsebuje običajnih alergenov. CricksyCat ponuja takšno hrano, ki je brez piščanca in pšenice, kar je še posebej primerno v času povečanega stresa, ko je mačja prebava bolj občutljiva.

V sodobnem tempu življenja se izkaže, da je Jasper suha hrana dobra izbira, saj zagotavlja uravnoteženo prehrano, ki jo je mogoče enostavno dozirati. Na voljo je v variantah hipoalergenega lososa ali običajne jagnjetine, olajša pa tudi soočanje s pogostimi zdravstvenimi težavami, kot so urinarni kamni ali kepice dlake.

Da bi mački zagotovili več tekočine in izboljšali okus obroka, predlagamo dodatek Bill mokre hrane z lososom in postrvjo. Mokra hrana je ključna za hidracijo, kar v stresnih obdobjih pripomore k boljšemu delovanju sečil. Včasih je prav to odločilni prvi korak za vzpostavitev rednega hranjenja po selitvi.

• Hranimo pogosteje, v manjših količinah, brez pritiska na mačko.

• Mačkino posodico umestimo v mirni in nespremenjeni del prostora, ob njej naj bo vedno sveža voda.

• Redno spremljamo pitje vode, uriniranje in stanje blata; ob nenavadnosti se takoj posvetujemo z veterinarjem.

• Pri uvajanju hipoalergene hrane postopamo nežno, da zagotovimo nemoteno delovanje prebave.

Mačje stranišče v novem domu: lokacija, navade in manj nesreč

Ko mačje stranišče postane del novega doma, je to ključni del mačje rutine. Na novo lokacijo ga postavimo takoj ob prihodu. Zagotovimo jim mir in ne spreminjamo lokacije prvih nekaj dni. To pomaga mački, da se hitro prilagodi in ohrani svoje navade.

• Poiščemo mirno mesto, daleč od hrane in vode ter hrupnih aparatov.

• Stranišče je vedno dostopno, brez ovir ali zaprtih vrat.

• V večnadstropju je priporočljivo imeti eno stranišče na nadstropje. To zmanjša stres in naglico.

Zadržanje istega posipa med selitvijo pomaga mački, da se lažje privadi na novo okolje. Če zamenjamo posip, vmešajmo nekaj starega za bolj postopen prehod. Tako pristopimo k izbiri idealnega mačjega peska brez dodatne zmede.

Pesek mora biti udoben za mačje tačke in enostaven za čiščenje. Purrfect Life mačji posip je naraven in temelji na bentonitu. Bentonit odlično veže vonjave in se lepo združuje v grude, kar olajša čiščenje in ohranja stranišče privlačno.

Če mačka ne uporablja peska, preverimo več dejavnikov: velikost škatle, višino roba, in kako pogosto jo čistimo. Izogibamo se čistilom z močnim vonjem, saj lahko to odbije mačko. Za čiščenje madežev uporabimo encimska čistila, ki popolnoma odstranijo sledi.

Kaznovanje mačke v takih primerih samo poveča stres in ni rešitev. Iskanje vzroka je ključno: lokacija, vrsta posipa, strah, pomanjkanje stranišč ali možna bolečina. Ob ponavljajočih se težavah ali znakih nelagodja je pomembno, da mačko čim prej pregleda veterinar.

Kako preprečimo pobeg in varno uvedemo izhode (balkon, vrt, stopnišče)

Po selitvi je mačka običajno nemirna in želi vrniti se na prejšnji kraj. Zato je pobeg mačke eden glavnih izzivov v dneh, ko so vrata na stežaj odprta. Mačka lahko ob manjšem strahu ali nepričakovanem obisku hitro zbeži skozi odprtino.

Začetek raziskovanja novega stanovanja naj spremljajo pravila: varnost pred radovednostjo. Pomembno je previdno odpirati dostop do zunanjosti, da mačko počasi navadimo na nov prostor.

• Okna, ki so nagnjena, so nevarna brez ustrezne zaščite, saj lahko mačka obtiči ali pade.

• Za zaščito balkona je najbolje namestiti zaščitno mrežo in pregledati vse robove in vogale.

• Pri odpiranju vhodnih vrat bodimo previdni: preverimo lokacijo mačke pred odprtjem. Če je mogoče, uporabimo dvojna vrata ali predsobo.

Za lastnike, ki imajo vrt ali uporabljajo skupne prostore, je potrebna potrpežljivost. V uvodnih tednih naj mačka ostane znotraj, da se privadi na novo okolje.

Preden mački omogočimo izhod, opazujemo njeno obnašanje. Pomembni znaki so: mirno prehranjevanje, trden spanec, manj skrivanja in stabilno odzivanje na klic.

Pred prvim izletom poskrbimo za identifikacijo. Mikročipiranje in ažuriranje kontaktnih podatkov so ključni. Pri mačkah, ki gredo zunaj, razmislimo o GPS ovratnici, če je ustrezno pritrjena.

1. Izhode postopoma uvajamo z nadzorom, najbolje v mirnem času dneva.

2. Naučimo mačko vračati se z nagrado: obrok ali priboljšek ob vrnitvi podkrepi ta vedenja.

3. Mačke na prostem ne lovimo, da se izognemo stresu, ki ga lahko povezujejo z nami.

S temi ukrepi zmanjšamo možnost pobega po selitvi in krepi se medsebojno zaupanje. Ko izhodi postanejo rutina, so manj stresni tako za mačko kot za lastnika.

Kdaj potrebujemo pomoč veterinarja ali mačjega vedenjskega strokovnjaka

Po selitvi pozorno opazujemo mačko zaradi morebitnih sprememb. Te lahko vključujejo menjave v apetitu, uriniranju in splošnem obnašanju. Takrat se pogosto sprašujemo, ali gre za začasno situacijo ali resnejši problem. Pravočasno prepoznavanje znakov je ključnega pomena za odločitev, kdaj iskati pomoč.

K veterinarju se odpravimo brez odlašanja, če mačka ne je že več dni. Prav tako ukrepamo, če mačka 24-48 ur nič ne je in izgleda šibka. Pomembno je hitro reagirati tudi pri dehidraciji, pogostem bruhanju, driski ali nenadni agresiji. V teh primerih je obisk veterinarja manjše tveganje kot čakanje.

• suha usta, lepljive dlesni, vdrte oči ali zelo malo pitja
• večkratno bruhanje v kratkem času ali vodena driska
• nenadna bolečina ob dotiku, cviljenje ali sunkovito skrivanje
• hitro stopnjevanje agresije, ki je prej nismo poznali

Težave s sečili so še posebej pereče po selitvi. Če mačka pogosto obišče stranišče brez uspeha, če ob tem joka ali opazimo kri, je možno, da je to znak FLUTD zaradi stresa. Pri mačkih predstavlja zapore sečil zelo resno stanje, zato bodimo pozorni na količino urina, ne zgolj na obnašanje.

Če zdravstvene težave odpravimo, a težave ostanejo, je čas za obisk strokovnjaka za mačje vedenje. Dolgotrajno skrivanje, konstantna zaskrbljenost, markiranje terorija konflikti med mačkami so razlogi za zaskrbljenost. Če težave trajajo več tednov, in se ne moremo vrniti v normalo, poiščimo strokovno pomoč.

1. skupaj postavimo realen načrt desenzitizacije in navajanja na sprožilce
2. preverimo obogatitev okolja: skrivališča, višine, mirne poti do hrane in stranišča
3. prilagodimo prostor, da ima mačka več nadzora in manj nepričakovanih presenečenj
4. po potrebi uskladimo podporne ukrepe z veterinarjem, da zmanjšamo stresni odziv

Zgodnje ukrepanje omogoča, da lažje ugotovimo, kaj mačko dejansko obremenjuje. Tako lahko hitreje zmanjšamo stres v novem okolju. S pravočasnim pristopom preprečimo, da bi se anksioznost mačke po selitvi ugnezdila v njeno vsakdanje življenje.

Zaključek

Naš cilj pri selitvi je zmanjšanje kaosa in večja predvidljivost. To dosežemo z vzpostavitvijo varnega prostora, ohranjanjem ustaljenega urnika in jasnih mej. Prav tako ohranjamo znane vonje. S tem pristopom se nasveti za lažjo selitev mačk iz teorije prelevijo v prakso. Rezultat je manj stresna selitev za mačko, tudi v živahnem domu.

Prilagajanje mačke ni linearen proces. Lahko se zgodi, da je en dan pogumna, naslednji dan pa se skriva. To je normalno v novem okolju. Zato pri selitvi z mačko napredujemo počasi, ohranjamo rutino in mački damo čas, da se navadi.

Stabilna hrana in prebava ter zanesljivo stranišče olajšajo rutino. V stresnih časih so pomembni kakovostni obroki, kot so CricksyCat, Jasper ali Bill. Njihova stalna okusnost in nespremenjen urnik pripomorejo k stabilnosti. Posip Purrfect Life z dosledno teksturo in vonjem pomaga preprečevati stresne “nesreče”. Te drobne spremembe lahko močno pripomorejo k lažji selitvi.

Pomembno je, da opazujemo, kaj nam mačka sporoča s svojim vedenjem in telesnimi znaki. Prilagodimo hitrost preselitve njenim potrebam. Ob težavah, kot so zmanjšan apetit, dolgotrajno skrivanje ali agresija, poiščemo pomoč veterinarja ali vedenjskega strokovnjaka. S pravilnim pristopom ohranimo proces selitve varen in mačkin prehod čim bolj mirno odvijajoč se.