Reševalske sposobnosti psa – Vse, kar moraš vedeti o tem!

Ko stojimo ob robu gozda in čakamo v tišini, nas preseneti lajež. Ta zvok preseže našo zaskrbljenost in nam prinese občutek miru. V trenutku, ko slišimo ta lajež, dojamemo, kako močno so pogum in delovanje reševalnih psov povezani z nami. Pri iskanju pogrešanih oseb je vsaka sekunda pomembna. A še pomembnejše je zaupanje, ki se razvija med vodniki in našimi štirinožnimi sodelavci.

V Sloveniji reševanje ni samo protokol. Predstavlja skupnost in zavezo, da nikogar ne pustimo za seboj. V tem vodniku vam bomo pokazali svet, kjer so sposobnosti reševalnih psov plod trdega dela in predanosti. Spoznali boste, kako poteka trening, zakaj je voh psa tako izjemen in kako delujemo z URZS, GRZS ter JRS.

Bomo praktični. Pogovorili se bomo o izbiri prave pasme, uvajanju na terenu, prehrani, hidraciji in kako CricksyDog podpira najboljše učinke. Naš cilj je preprost: biti bolj obveščeni, delati učinkoviteje in reševati hitreje. Vedno s predanostjo, srcem in neomajnim repom.

Ključne ugotovitve

• Razumemo, zakaj reševalni psi spreminjajo izid pri iskanju pogrešanih.
• Vemo, kako usposabljanje reševalnih psov gradi zanesljivo ekipo človek–pes.
• Poudarjamo vlogo vodniki reševalnih psov in partnerstvo, ki vodi v uspeh.
• V Sloveniji reševanje temelji na sodelovanju z GRZS, JRS in državnimi službami.
• Priprava vključuje tehniko, kondicijo, prehrano in umirjen fokus psa.
• V nadaljevanju članka sledi jasna pot od izbire mladiča do zahtevnih certifikatov.

Uvod v svet reševalnih psov in zakaj so nepogrešljivi

Govoriti o reševalnih psih pomeni razumeti njihovo vlogo. Skupaj s svojimi vodniki lahko v nekaj urah pregledajo velika območja. Njihova sposobnost zaznave je ključna v prvih 24 do 48 urah po nesreči.

Delajo v gozdovih, na ruševinah, ob poplavah in v mestih. Uporabljajo različne tehnike iskanja, vključno s sledenjem in iskanjem človeških ostankov.

V Sloveniji sodelujejo z različnimi reševalnimi organizacijami. Njihovo delo je usklajeno z mednarodnimi standardi. To jim omogoča sodelovanje v akcijah po svetu.

Dobri rezultati temeljijo na veščinah vodnika in psa. Vodniki morajo obvladovati iskalno taktiko in komunikacijo, psi pa morajo biti natančni in motivirani.

SAR K9 ekipa lahko hitro preišče območja in zanesljivo označi vonjave. Njihova vloga v reševalnih operacijah reši mnoga življenja. Zato je pomembno stalno vlaganje v trening in opremo.

• Hitro prečesavanje velikih območij v zahtevnih razmerah
• Metode iskanja prilagojene terenu in vremenu
• Usklajenost s protokoli GRZS, KZS, IRO in INSARAG
• Poudarek na zlatih urah, ko je možnost preživetja največja

Ko ekipa prejme klic, se akcija začne. Vodniki upoštevajo tiho disciplino, jasna navodila in zaupajo v čute svojih psov. Na terenu delujejo usklajeno, da operacija poteka gladko.

reševalske sposobnosti psa

Psi na terenu morajo imeti dober voh, iskalni nagon, vztrajnost in mirno glavo. Pri reševanju lahko naši psi v vseh vremenskih pogojih sledijo človeškemu vonju. Učimo jih, kako ostati mirni in poslušni na daljavo.

Glavno delo psa je iskanje izgubljenih ljudi. Uporabljamo različne metode, kot so zaznavanje vonja v zraku in sledenje po tleh. Redno jih nagrajujemo, da ostanejo motivirani.

• Oznanjanje najdbe: lajanje, bringsel ali hiter povratek po vodnika brez fizičnega stika v ruševinah.
• Poslušnost na razdalji: natančni obrati, ustavitve in preiskovanje sektorjev na znak.
• Ignoriranje motenj: hrup generatorjev, dim, tema in nestabilne površine ne smejo prekiniti naloge.

Za uspeh so ključni dobra telesna pripravljenost in socializacija. Psi se morajo naučiti delati med ljudmi in drugimi psi. Sodelujemo tudi z organizacijami, kot sta Gasilska zveza Slovenije in Rdeči križ Slovenije.

Napredek merimo z motivacijskimi vajami. Te vključujejo razlikovanje vonjev in gradnjo poslušnosti z igrami. Vztrajnost krepimo z iskalnimi nalogami in počitki. Tako psa naučimo delovati zanesljivo in osredotočeno.

Pasme, ki se najpogosteje izkažejo pri iskanju in reševanju

Izbira psa za iskanje in reševanje pomeni, da iščemo zanesljivega partnerja. Ta mora imeti vztrajnost, stabilen značaj in biti pripravljen delati. Najboljše pasme za to delo so tiste, ki se dobro znajdejo v različnih okoljih. Lahko je to sredi mestnih ruševin ali visoko v gorah.

Pomembno je, da ima pes močan karakter. Mora zdržati vsak pritisk in vedno rad sodelovati. Pomembno je tudi, da ohranja jasen fokus na svoje delo.

Labradorec je pogosto na vrhu seznama izbire. Njegova želja po hrani in igri ter umirjeno, družabno obnašanje sta velika plusa. Zlati prinašalec je znan po svojem izjemnem vohu. Odlično sodeluje z vodnikom, prav zato pa je odličen pri iskanju na različnih terenih.

Nemški ovčar je znan po svoji vsestranskosti in ubogljivosti. Je kot nalašč za različne naloge, od sledenja do ruševin. Belgijski ovčar malinois je izjemen zaradi svoje vzdržljivosti, hitrosti in poguma. To so ključne lastnosti za zahtevne misije.

Border collie je znan po svoji inteligenci in natančnosti. V gorskem svetu so prav tako cenjeni hribovski psi. Imajo odlično sposobnost ohranjanja telesne temperature in dober oprijem tal, kar je ključno v zahtevnih pogojih.

Pri iskanju v ruševinah se bolje obnesejo lažji in agilni psi. Ti imajo odličen občutek za ravnotežje. Med njimi so tudi flat-coated prinašalec, avstralski ovčar in drugi. Mešanci z močnim delovnim nagonom so tudi zelo spretni.

Vsaka pasma ima svoje prednosti, a ozirati se moramo na posameznika. Pomembna je visoka motivacija, stabilna osebnost in zdravje. Ne primerni psi so prestrašeni, preveč občutljivi na zvoke ali agresivni. Tudi tisti s kroničnimi boleznimi ali težavami s dihanjem niso za to delo.

Kako prepoznamo potencial pri mladiču za reševalno delo

Pri izbiri mladiča upoštevamo jasne znake. Med njimi so močna želja po igri z ljudmi in igračami. Pomemben je tudi vesel plenilski nagon za prinašanje. Poleg tega cenimo radovednost in hitro odzivnost mladiča.

Stabilnost v nepoznatih situacijah in zdrava neustrašnost sta ključni. A brez pretirane drznosti.

Za ocenjevanje temperamenta uporabljamo preverjene metode. Volhardov temperamentni test nam pokaže, kako mladič sledi človeku. Ocenimo tudi njegov odziv na nove zvoke in gibanje.

Opazovanja dopolnimo z izzivi. Mladiča postavimo na drseče podlage in preko nizkih lestev. Ugotavljamo, kako se odzove na temne prostore, in ocenjujemo njegovo nosno radovednost.

Socializacija med 8. in 16. tednom je temelj. Mladiča seznanimo z različnimi ljudmi, psi in zvoki. Tako mu predstavimo mestno in naravno okolje. S tem gradimo njegovo stabilnost in neustrašnost.

Začetek treninga naj bo kratek in zabaven. Igra je glavno sredstvo za motivacijo. Z “najdi – prinesi – menjava” vajami utrjujemo iskalni vzorec. Delo poteka na mehkih podlagah, za zaščito sklepov.

Preden mladiča mine vnema, trening zaključimo. To mu pomaga ohraniti željo po delu. Osnova je jasen fokus na človeka.

Zdravje ne sme biti spregledano. Za delovne pse načrtujemo preglede, kot so kolkov in komolcev, očesni in srčni pregled. Po potrebi opravimo tudi genetske teste. To zagotovi dobro počutje in pravilno rast. Oboje podpira učenje in stabilnost pri zahtevnih nalogah.

Usmeritve vodnika gradijo zaupanje mladiča. S kratkimi uspehi in jasnimi smernicami gradimo trden odnos. Ko mladič pokaže pogum in hitro okreva po novih izkušnjah, ga pohvalimo. Tako vzpostavljamo trdno osnovo za njegovo bodoče reševalno delo.

Trening za iskanje pogrešanih oseb na prostem

Začnemo z jasnim ciljem: motiviran pes, ki zna najti tisto, kar iščemo. Najprej pes najde vidnega pomočnika, nagrada pride takoj. Potem začnemo z vajo, kjer pes išče po vonju, pomočnik pa ni več viden. Pomembno je, da pes razume, kdaj je naloga uspešno zaključena.

Ko pes postane pogumnejši, razširimo iskalno območje. Uvajamo ga v delo na različnih terenih in ga učimo slediti skritim pomočnikom. Uporabljamo vzorce kot so mreža in sledenje z vetrom. Pes se nauči, da se teren lahko spreminja. Vadimo na travnikih, v gozdovih in ob naseljih.

Razumevanje vetra je ključnega pomena. Naučimo psa, kako izkoriščati veter pri iskanju. Fokus ohranjamo z kratkimi ponovitvami. Ko pes zazna vonj, sledi temu vonju. Delo ponoči začnemo, ko ima pes dober občutek za orientacijo.

Kako psa naučimo sporočiti, da je našel, je odvisno od ekipe. Lahko laja ob najdbi, prinese določen predmet ali pa samo označi najdbo. Važno je, da psu damo nagrado takoj, ko opravi nalogo.

Mantrailing delo vključimo kasneje. Pes sledi vonju določene osebe. Uporabljamo natančen vzorec vonja. Delo poteka mirno, pri tem moramo znati brati psa. Na križiščih se psa učimo, kako se izogniti motnjam.

V terenskem delu beležimo preiskane sektorje. Uporabljamo GPS in radijsko zvezo. Tako se izognemo ponavljanju in lahko hitro spremenimo načrt.

Napredek merimo s tremi merili: kako zanesljive so najdbe, kako hitro pes nekaj najde in kako osredotočen je. Če opazimo slabšanje, naredimo vaje lažje. Pes mora razumeti, kaj od njega želimo. To nam pomaga dobiti pravo sliko o njegovem znanju.

V zaključni fazi uskladimo različne pristope. Spreminjamo teren in smer vetra. Pes mora vedeti, kako se odzvati v različnih situacijah. Nagrada za dobro opravljeno delo mora priti hitro in dosledno.

• Zagon motivacije: kratek “find”, viden pomočnik, takojšnja nagrada.
• Razširjanje dosega: skriti pomočniki, daljše razdalje, različni teren.
• Sistematičnost: iskalni vzorci (grid, črte z vetrom), jasna linija napredka.
• Oznanjanje: lajanje, marker bringsel ali pasivno označevanje.
• Mantrailing: čist clue, dolg povodec, reševanje križišč in motenj.
• Koordinacija: GPS, radijska zveza, beleženje sektorjov, varovanje scene.
• Merjenje: zanesljivost najdb, čas do detekcije, stabilen fokus.

Ko obvladamo vse korake, postane naše delo uspešnejše. Tako hitreje najdemo pogrešane osebe, ne glede na vremenske razmere ali teren.

Usposabljanje za ruševine in urban search and rescue

V USAR okolju se naš pes uči, kako varno hoditi po ruševinah. Postopoma se navaja na prah, temo in hrup. Začnemo z lahko nalogami in cilji, ki krepijo njegovo samozavest.

Stabilnost površin preverimo preden pes stopi nanje. To vključuje lestve, grede, mreže in cevi.

Naše usposabljanje sledi INSARAG smernicam in je del priprave na IRO teste. Vadimo iskanje v večnadstropnih stavbah in razlikovanje vonjev. Pomembno je, da pes ostane osredotočen kljub različnim vonjavam.

Pes se mora naučiti pasivno označiti najdbo človeka. To pomeni, da mirno pokaže, kje je nekdo, brez da bi vstopil k njemu ali ga dotaknil. Tako zmanjšamo nevarnost in olajšamo delo reševalcem.

Prednost dajemo varnosti. Pred začetkom vedno preverimo varnost, postavimo varovalne točke za psa in se opremimo z zaščitno opremo. Prav tako preprečujemo, da bi pes pobiral hrano s tal.

Trening vključuje tudi delo na nestabilnih površinah in višini. Usmerjamo se na natančnost, mirno gibanje in pravilno komunikacijo med psom in vodnikom. Napredovanje je počasno, da psa motiviramo.

• Scenariji po INSARAG smernice: markiranje, triage lokacij, poročanje o najdbi.
• Priprava na IRO testi RH-T: prečkanje, vztrajnost, ločevanje vonja in pasivno označevanje.
• USAR taktike: vstopne točke, več virov vonja, delo v večnadstropnih objektih.

Ko pes postane varen na ruševinah, dodamo moteče dejavnike, kot so hrup in vonj goriva. S tem krepimo njegovo sposobnost dela v realnih pogojih. Vse napredke beležimo za nadaljnjo prilagoditev in oceno.

Osredotočamo se na kratke zadolžitve in bogate nagrade. To naredi iskanje zabavno in učinkovito. To je ključno za uspeh na težavnih terenih in za skladnost z IRO testi ter INSARAG smernicami.

Certifikacija, izpiti in standardi v Sloveniji in EU

V Sloveniji delujejo kinološke reševalne enote pod vodstvom Kinološke zveze Slovenije in drugih društev, kot je Enota reševalnih psov – ERP. Kot vodniki moramo slediti določenim pravilom, kot so redni izpiti pri KZS in sodelovanje z URSZR. Hkrati ciljamo na priznavanje na mednarodni ravni z IRO certifikatom in FCI priznanjem.

Preverjanja so urejena po IRO sistemu, kjer se izvajajo testi za iskanje na prostem in v ruševinah. Vsak test ima svoje zahteve, kot so časovne omejitve in število markerjev, ki jih moramo najti. Poleg tega se ocenjuje tudi vedenje psa, njegova vodljivost in sposobnost prenašanja, kar je ključno za varnost na terenu.

Za prijavo na test mora biti pes dovolj star in zdrav. Obenem moramo redno obnavljati licenco, kar vključuje vsakodnevne vaje in kondicijo. To nam omogoča, da smo vedno pripravljeni in da je nadgradnja znanja transparentna.

Mednarodna priznanja, kot sta IRO certifikat in FCI, omogočajo sodelovanje v tujini. Prav tako so pomembne smernice INSARAG, ki določajo delovanje timov v primeru urbanega rušenja. Te smernice pomembno vplivajo na naše delo in povezavo z državnim sistemom reševanja.

Pri delu v zahtevnih razmerah sledimo standardom GRZS. Sodelovanje z URSZR pa zahteva podrobno poznavanje protokolov in zagotavljanje razpoložljivosti. Tako tehnični kot organizacijski vidiki našega dela so usklajeni s širšim sistemom zaščite in reševanja.

Za uspešno pripravo na izpite imamo določen načrt:

• tedensko vadbo poslušnosti in vodljivosti,
• specifične iskalne izzive,
• treninge za varno prenašanje psa in delo na višinah,
• periodične interne teste,
• skupne vaje z drugimi enotami.

Ko skrbno beležimo uspehe in skrbimo za zdravje psa, je napredovanje lažje. Tako postajamo vedno bolj usklajeni z IRO in FCI standardi.

Skupna pravila in mednarodna ocenjevanja ustvarjajo enoten jezik stroke. Spoštovanje INSARAG smernic in lokalnih protokolov vodi do varnejših in hitrejših odločitev na terenu. To zagotavlja, da je naše usposabljanje SAR resnično smiselno.

Vloga vonja: kako deluje pasji nos pri reševanju

Reševalne ekipe se zanašajo na pasji voh. Pasji nos ima do stokrat več čutnih receptorjev kot človeški. Njihova sposobnost za zaznavanje je izjemna, saj lahko ločijo tudi najmanjše sledi človeškega vonja.

Reševalni psi sledijo mikroskopskim delcem kože in hlapnim snovem. Njihovi nosovi so specializirani za ločevanje vonjav. S tem odkrijejo človeka tudi v najzahtevnejših okoljih.

Pseči nos uporablja poseben način dihanja. Z režastimi nosnicami ločijo vdih od izdiha. Tako vonj ostane neporušen in psi lažje sledijo.

Na sledenje vplivajo tudi okoljski dejavniki. Veter, vlaga in sonce spreminjajo gibanje vonja. Pogoji, kot so kanjoni ali vegetacija, vplivajo na zaznavanje.

Velik izziv predstavlja kontaminacija iskalnega območja. Psi morajo ločiti vonj osebe od drugih svežih prispevkov na terenu.

Uspešnost je podprta s treningom. Uporabljamo različne metode. Tako psi postanejo mojstri v sledenju tako referenčnega kot splošnega človeškega vonja.

Praksa pokaže, da je ključen stabilen ritem iskanja. S kratkimi sejami se psi naučijo zanašati na subtilne signale. Postajajo vedno bolj samozavestni in natančni.

• Upoštevajmo veter in reliefe, kjer se zračni tokovi lomijo in zbirajo.
• Redno vadimo diskriminacijo, da ostane nizek detekcijski prag za tarčni človeški vonj.
• Kombinirajmo mantrailing in air-scent, da pes razume različne vonjne slike in kožne luske v okolju.

Fizična priprava in preventiva pred poškodbami

Kondicija psa je ključna za dobro delovanje. Program treninga mora vključevati vzdržljivost, moč, stabilnost jedra in ravnotežje. Tek v kasu in kratki intervali poskrbijo za vzdržljivost.

Za pridobivanje moči so idealni klanci in vleka lahke obremenitve. Pomembno je ohranjati enakomeren tempo.

Za jedro in ravnotežje uporabljamo počasne vaje na balans blazinah. Različne podlage, kot so gozdna tla ali gumijaste plošče, krepijo zaznavo. Tako se zmanjšajo nevarnosti za zdrs in poškodbe sklepov.

Pred začetkom dela psa ogrejemo in ohladimo. Začnemo z mirno hojo in preidemo na lahkoten kas. Nato izvajamo vaje za ramena in kolke.

Poskrbimo za nežno raztezanje mišic po treningu. To pomaga pri ohlajanju.

Stopnjujemo obremenitve počasi za varnost psa na terenu. Učimo ga, kako se pravilno gibati po nestabilnih terenih. Pravilna telesna teža je tudi pomembna. Redni pregledi odkrijejo morebitne težave zgodaj.

Zaščitno obutev uporabljamo, ko je to potrebno, na primer na vročem asfaltu. Ne pozabimo na dovolj tekočine in počitka. To ohranja psa v dobri formi in preprečuje poškodbe.

Vodnik mora imeti s seboj komplet prve pomoči. Poznati mora osnove oskrbe ureznin in prepoznati znake pregrevanja ali podhladitve. Naša naloga je zagotoviti varnost in hitro ukrepati, kadar je to potrebno.

• Vzdržljivost: kas in intervali 2–3× tedensko.
• Moč: klanci, vlečenje nizke obremenitve z nadzorom tehnike.
• Jedro in ravnotežje: balans blazine, počasne kontrolirane vaje.
• Propriocepcija: lestve, različne podlage, kratke natančne ponovitve.
• Ritual ogrevanje in ohlajanje pred in po vsakem treningu.
• Preventiva: postopno stopnjevanje, primerna teža, ortopedski pregledi.
• Oprema in skrb: obutev po potrebi, hidracija, počitek, komplet prve pomoči.

Prehrana in hidracija reševalnega psa za vrhunsko zmogljivost

Zdrava prehrana je ključna za delovne pse. Morajo jesti kakovostne živalske beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate. To jim da moč, vzdržljivost in hitrost. Hrana mora biti energijsko bogata, da pes zaužije dovolj kalorij brez prevelike količine hrane.

Pravilni čas obroka je pomemben. Glavni obrok naj bo 6–8 ur pred delom. Dodajmo lahko prebavljiv prigrizek 30–60 minut pred nalogo. Po delu dajmo obrok z beljakovinami in elektroliti za hitro regeneracijo.

Hidracija je še posebej pomembna pri vročini. Pes naj ima vedno dostop do sveže vode. Ob dolgih naporih vključimo elektrolite, da pes ostane zdrav.

Občutljivi psi potrebujejo posebno prehrano. Brez piščanca in pšenice zmanjšamo prebavne težave. Hrana z lososom ali jagnjetino je dobra izbira.

Priboljški naj bodo kvalitetni in lahki za prebavo. Izbiramo sušeno meso ali mehke koščke. Tako pes ostane energičen brez preobremenitve želodca.

Redno preverjamo psa. Gledamo njegovo telesno kondicijo in kožo. Če opazimo spremembe, prilagodimo prehrano.

Pitje naj bo redno. Med odmori preverimo, koliko vode je pes spil, še posebej po naporu. Hidracija je ključna skozi cel dan.

Praktični urnik

• 6–8 ur prej: glavni obrok z visoko energijska gostota in kakovostnimi maščobami.
• 30–60 minut prej: majhen prigrizek za hiter vir energije.
• Med delom: voda po etapah; po potrebi elektroliti po navodilih veterinarja.
• 1–2 uri po delu: obrok za obnovo glikogena in mišic.

Naloga prehranjevanja je, da podpira delo psa. S pravilno hidracijo, elektroliti in prigrizki pes ostane osredotočen. Takrat lahko varno opravljamo svoje naloge.

CricksyDog: podpora prehrani in negi reševalnih psov

Pri delu na terenu potrebujemo zanesljivo energijo in mirno prebavo. Zato izberemo CricksyDog. Ta hrana za pse je hipoalergena, brez piščanca in pšenice, kar je idealno za občutljive reševalne pse.

Za mladiče začetnike v šoli iskanja izberemo Chucky. Za manjše, gibčne pse imamo Juliet. Ted pa je primeren za srednje in velike pse, ki delajo daljše izmene. Na voljo so okusi jagnjetine, lososa, zajca, insektov ali govedine, ki preprečujejo prebavne težave.

Kadar potrebujemo dodatno vlago in okus, uporabimo Ely. Ta mokra hrana v okusih jagnjetine, govedine in zajca dopolnjuje suhe obroke. Pomaga ohranjati hidracijo med treningom in po njej.

Kot nagrado izberemo MeatLover. To so 100 % mesni priboljški brez dodanih polnil. Na voljo so v okusih jagnje, losos, zajec, jelen in govedina. Majhni koščki zagotavljajo hitro motivacijo in stabilen želodec.

Za vzdrževanje kondicije dodajamo Twinky vitamine. Skrbiti za sklepe pomaga pri skokih in plazenju. Multivitamin pokrije vse potrebe aktivnega psa.

Poskrbimo tudi za kožuh in občutljive dele. Chloé šampon nežno očisti kožuh od blata in prahu. Balzam za nos in tačke varuje pred vetrom, snegom in vročim asfaltom.

Mr. Easy, veganski preliv za suho hrano, je idealen za izbirčne jedce. Spodbuja apetit ne da bi obremenil prebavo. To nam prihrani čas in zmanjša stres pred iskanjem.

Za zdrave zobe in svež dih izberemo Denty, veganske dentalne priboljške. Redna uporaba podpira zdrave dlesni in splošno počutje. To izboljša vzdržljivost in natančnost psa.

Vse novosti uvajamo postopoma. Spremljamo odzive psa. Tako zagotovimo nenehno energijo, fokus in varno prebavo na treningih in misijah.

Mentalna obremenitev, stres in dobrobit psa na misijah

Med intervencijami psa čakajo glasni zvoki, množice ljudi in uničenje. Pomembno je imeti plan, da psu zagotovimo najboljše pogoje. Naša naloga je, da delo poteka gladko in da je pes po nalogi miren.

Opazujmo psa za znake stresa. Majhne spremembe v njegovem obnašanju nas opozorijo. Tako lahko hitro ukrepamo in ohranjamo motivacijo celotne ekipe.

• Hitro dihanje kaže na zgodnje znake pretiranega dela.
• Če se pes pretirano praska ali izogiba dotikom, je pod pritiskom.
• Manj igranja pomeni, da je psihološki pritisk prevelik.

Priprava na delo se začne doma. Postopoma psa navadimo na moteče okoliščine, učimo ga, kako naj se sam pomiri. Dodajmo mu prosti čas za igro in počitek, da bo med misijami v formi.

Na terenu delamo v kratkih obdobjih in menjavamo pse, da preprečimo stres. Vodniki skrbno opazujemo pse in sproti reagiramo na morebitne težave.

Po nalogi psa umirimo z igro, sprehodom in masažo. Po počitku mu damo vodo in hrano. Tako zmanjšamo možnost zdravstvenih težav.

Vsak dan naj ima enak ritem: ogrevanje, delo, odmor in počitek. S tem skrbimo za dobro počutje psa in uspešno delo, kljub stresu.

Varnostna oprema in tehnika za vodnike in pse

Ko gremo na teren, je pomembno, da imamo pravo opremo. Vodniki potrebujejo čelado, rokavice, dobro obutev, svetilko, radijsko zvezo in GPS. Ne smemo pozabiti na prvo pomoč za nas in našega psa, vodo, prigrizke in odejo za zaščito pred mrazom.

Za psa je pomembno, da ima primerne oprsnice, različne povodce in, da se dobro vidi v temi. Poskrbeti moramo tudi za lahko berljivo identifikacijo in zaščitne čevlje za različne vremenske razmere. V vročini psu pomaga hladilni plašč, v mrazu pa plašč za toploto.

Na težkih terenih delamo samo z izurjenimi ljudmi. Pazimo, da je prenos psa varen, ritem počasen in komunikacija stalna. GPS pripomoček nam pomaga, da se lažje premikamo in zmanjšamo nevarnosti.

V mestnih ruševinah pazimo, kako hodimo, in upoštevamo označene poti. Poleg tega redno govorimo s štabom. Imeti moramo tudi rezervno opremo in biti pripravljeni na hitre spremembe.

Preden odidemo, preverimo baterije, zamenjamo obrabljene dele in pregledamo čevlje za psa. Pomembno je, da imamo prvo pomoč in radijsko zvezo vedno pri roki, GPS pa usklajen.

• Vodnik: čelada, rokavice, zaščitna obutev, naglavna svetilka, radijska zveza, GPS, prva pomoč, voda, prigrizki, termična odeja.
• Pes: oprsnice z ročajem, kratki in dolgi povodci, reflektivni elementi, identifikacija, zaščitni čevlji, hladilni ali zimski plašč.

Med iskanjem imamo določene točke za preverjanje in počitke. Pes dela kratek čas in potem počiva. Tako oprema za reševalne pse pomaga, GPS deluje dobro in komunikacija je jasna.

Sodelovanje z reševalnimi službami in protokoli na intervencijah

Ko dobimo klic, takoj začnemo z delom po določenih pravilih SAR. Najprej potrdimo nalogo in pregledamo, kako bomo logistično vse skupaj izpeljali. Potem imamo kratek sestanek, kjer se pogovorimo o ciljih, področju dela, vremenu in kako bomo poskrbeli za varnost.

Nato se razdelimo v skupine in določimo vodje. Prav tako se že na začetku odločimo, kateri komunikacijski kanali bodo v uporabi, da se izognemo zmedi.

Delo na terenu zahteva tesno sodelovanje z reševalnim štabom. Povežemo se z URSZR, GRZS in drugimi ter skupaj načrtujemo, kako bomo delali, da se naše delo ne bo prekrivalo. Vsak vodja skupine redno poroča o tem, kako napredujejo, kaj so našli, kakšno je vreme in kako se počutijo psi.

Dokumentiranje je ključno za uspeh. Zato zbiramo informacije kot so GPS sledi, fotografije in zapiske. Vse to nam pomaga pri odločanju in komunikaciji, še posebej, ko se situacija hitro spreminja.

Etika je zelo pomembna. Vedno spoštujemo zasebnost ljudi, zaščitimo kraj dogodka in smo spoštljivi do svojcev. Z mediji ravnamo previdno in ničesar ne razkrivamo, dokler ni uradno dovoljeno.

Nazadnje imamo temeljit pregled dela, ki smo ga opravili. Pogledamo, kaj smo naredili dobro in kje lahko izboljšamo. Z rednim pregledovanjem postopkov in jasno komunikacijo smo vedno bolje pripravljeni na naslednji klic.

• Sprejem naloge in logistika: čas, dostopi, oprema, varnost.
• Brifing: cilji, sektorji, vreme, tveganja, komunikacija.
• Usklajevanje: štab reševanja, URSZR, GRZS, PGD, policija, NMP.
• Poročanje: napredek, najdbe, stanje psa, vremenske spremembe.
• Dokumentacija: GPS sledi, časovnice, fotografije, poročila sektorjev.
• Debriefing: analiza, nauki, posodobitev protokolov SAR.

Tipične napake pri treningu in kako se jim izognemo

Graditi reševalski tandem pes-vodnik je pomembno delo. Napake v treningu lahko hitro zavirajo napredek. Pomembno je razumeti, da prehiter skok v težavnost lahko psiho psa preobremeni. To lahko vodi v slabšo motivacijo in manj želje po iskanju.

Uspeh pri treningu temelji na postopnem učenju. To je pristop, ki ga uporabljajo tako Gasilska kot Kinološka zveza Slovenije. Koraki morajo biti jasno določeni in slediti drug za drugim.

Nekonsistentnost v treningu je še ena past. Če en dan nagradimo psa za eno dejanje, naslednji dan pa pričakujemo drugo, pes postane zmeden. Uporaba enotnih pravil in signalov zagotavlja, da pes razume, kaj se od njega pričakuje. Tako se lahko zanesemo na njegovo vedenje tudi v težkih razmerah.

Vonj na terenu mora biti čist in nekontaminiran. Preveč ljudi ali slaba priprava lahko povzroči napačne sledi. Pred treningom opravimo pregled vetrov in urejamo gibanje na terenu. S tem pesu omogočimo, da se osredotoči na nalogo in ima jasen cilj.

Komunikacija med vodnikom in psom mora biti kratka in jasna. Dolgovižni ukazi lahko zmedejo psa. Pravilna socializacija psa je ključna. Psi morajo biti navajeni na različne podlage in zvoke. To dosežemo z načrtnim uvajanjem novih okolij, od parkirišč do ruševin.

Nagrada mora imeti vrednost. Če je nagrada preveč dostopna, izgubi svoj pomen. Uporabimo presenečenja in nagrado damo samo za pravilna dejanja. Po težji nalogi naj sledi lažja, za ohranitev dobre volje in samozavesti.

• Uvedemo strukturirane protokole: enostavno do zahtevnega, brez prehitra težavnost.
• Vodimo dnevnik treninga, kjer zabeležimo nekonsistentnost, vreme in smer vetra.
• Pred vsako vajo preverimo kontaminacija vonja in omejimo “tuj” promet.
• Načrtujemo nagrade z visoko vrednostjo in redne “easy wins”.
• Uporabimo videopregled; povabimo izkušenega inštruktorja iz Enote reševalnih psov Slovenije.
• Vključimo redne pavze, hidracijo in veterinarski nadzor, da ohranimo fokus in zdravje.

Če sledimo tem korakom, se napake v treningu zmanjšajo. Pes tako napreduje s ciljem, dobrim nosom in visoko motivacijo.

Zaključek

Reševalske sposobnosti psa so plod dobrih genov, skrbnega izbora in trdega dela. Dodamo še skrb za psa, vrhunsko opremo in dober plan. Tako ustvarimo zanesljiv in sposoben tim. Delo na terenu in učenje od vsake intervencije to le še izboljšata.

Za boljšo prihodnost začnemo s treningom pri izkušenih. Upoštevamo smernice IRO in INSARAG. Pazimo na zdravje in psiho psa ter redno vadimo. Vaje vključujejo iskanje na prostem in v ruševinah ter vadijo rutine za varnost in natančnost.

Zdrava prehrana je ključ do uspeha. CricksyDog prehrana, ki ne vsebuje piščanca ali pšenice, je velika prednost. Proizvodi kot so Chucky, Juliet in Ted dajejo psu energijo in moč. Pomoč pri regeneraciji in skrbi za zdravje psa.

Z znanjem, disciplino in ljubeznijo se sposobnost psa za reševanje življenj izboljša. Pomembno je, da gradimo dobre ekipe, investiramo v trening in skrbimo za psa. To so koraki do uspeha, kje ostajamo pripravljeni in varni.