Moj pes ne pije dovolj – zgodba lastnika, ki je na koncu našel rešitev

Spominjam se prvič, ko sem pomislil: “moj pes ne pije dovolj”. Takrat me je resno skrbelo. Posoda za vodo je bila vedno polna, njegov jezik pa suh. Spraševal sem se o tem, kako zagotoviti, da moj pes pije dovolj vode.

Vprašanja o hidraciji in možni dehidraciji psa so se mi neprestano motala po glavi. Počutil sem se krivega, vendar me je ta občutek priganjal k ukrepanju.

Najprej smo začeli opazovati njegove vsakdanje navade. Nato smo iskali nasvete in se posvetovali z veterinarjem. Učili smo se o tem, kako spodbuditi našega psa k pitju. Za to nismo uporabili sile, ampak smo naredili majhne spremembe doma. Te spremembe so počasi prinesle izboljšave.

V tej zgodbi vam želim predstaviti, kako smo svojega psa navadili na redno pitje vode. Pokazali bomo, katera znamenja so pomembna, in kako ukrepati. Delili bomo tudi nasvete za opremo in hrano. Poleg tega vam bomo povedali, kako smo sami prebrodili to težavo. Verjamemo, da lahko tudi vi.

Naš cilj je preprost. Želimo vam pomagati najti rešitev za vašega psa, ki ne pije dovolj vode. Ponujamo preverjene metode, ki jih lahko uporabite doma. Prav tako vam bomo dali nasvete, ki so še posebej uporabni za lastnike psov v Sloveniji.

Ključne ugotovitve

• Prepoznamo zgodnje znake, da pes premalo pije, in ukrepamo pravočasno.
• Razumemo, zakaj je hidracija psa ključna za energijo, prebavo in zdravje.
• Uporabimo preproste domače prilagoditve, kako spodbuditi psa k pitju brez stresa.
• Vemo, kdaj posumiti na dehidracija pri psu in kdaj poklicati veterinarja.
• Izberemo preizkušene rešiteve za psa ki ne pije, vključno z opremo in hrano.
• Uvedemo rutino in merimo napredek, da vidimo jasne rezultate.

Naša zgodba: kako smo opazili, da pes pije premalo

Prvi znak je bil, da je naš pes manj pogosto hodil k vodi. Skleda z vodo je bila večinoma polna. Opazili smo tudi, da pes po sprehodu, čeprav zadihan, včasih noče piti.

Urin našega psa je postal temnejši. Njegov smrček je bil suh, kar ni običajno.

Po dolgih sprehodih je bil pes bolj utrujen. Več časa je preživel leže in težje je vstajal. To nam je dalo vedeti, da morda ne pije dovolj, ne samo zaradi muhe.

Vpeljali smo merjenje: začeli zapisovati količino vode glede na težo psa. Za zdrave pse je priporočljivo 40–60 ml/kg na dan, več če je vroče ali so zelo aktivni. Ko smo izračunali povprečje za teden, smo videli nepravilnosti.

Uvedli smo dnevnik za spremljanje pitja psa. Beležili smo kdaj in koliko smo dolili vodo. Prav tako smo opazovali njegovo uriniranje in energijo. To nam je pomagalo slediti spremembam.

Poskusili smo odkriti, kaj bi lahko psa motilo pri pitju. Ugotovili smo, da hrup iz kuhinje in višja temperatura v stanovanju vplivata nanj. Preizkusili smo novo hrano in opazovali morebitne spremembe v navadah pitja. Skledo smo prestavili stran od hrupa.

Ko se stanje ni hitro izboljšalo, smo postali bolj sistematični. S primerjanjem vnosa in izločanja tekočine smo iskali vzorce. Pripravljali smo se tudi na morebitni obisk pri veterinarju.

• Manj pogosti obiski posode in polna skleda
• Temnejši urin ter sušnejša smrčka
• Blaga utrujenost po aktivnosti
• Meritve ml/kg in redni zapisi v dnevnik pitja psa
• Iskanje sprožilcev: hrup, temperatura, nova hrana

Opazovanje nas je naučilo, kdaj pes manj pije. Tako smo bolje razumeli, kako se njegova hidracija spreminja vsak dan.

Zakaj je hidracija pri psih tako pomembna

Voda ima v telesu psa veliko ključnih vlog. Pomaga pri pretoku krvi in prenosu kisika ter hranil do celic. Prav tako odnaša presnovne odpadke iz telesa. Brez zadostne količine vode prebava, mazanje sklepov in elastičnost tkiv ne delujejo pravilno. To slabo vpliva na počutje in gibljivost psa.

Termoregulacija je še en razlog, zakaj je voda tako pomembna. Psi se hladijo z dihanjem in izhlapevanjem skozi jezik. Če ni dovolj vode, se telo težje hladi, kar lahko privede do pregretja.

Voda je ključna tudi za zdravje psa, še posebej za ledvice. Te za filtracijo potrebujejo dovolj tekočine. Če vode ni dovolj, urin postane gost. To poveča tveganje za nastanek ledvičnih kamnov in druge težave. Elektroliti, ki jih pes izgubi, so pomembni za mišično delovanje in ravnovesje tekočin.

Večina psov potrebuje okoli 40–60 ml vode na kilogram telesne mase na dan. Ta potreba se spreminja glede na vrsto hrane. Suha hrana zahteva več vode, mokra pa manj, ker že vsebuje tekočino.

Na potrebo po vodi vpliva veliko dejavnikov. Med te spadajo aktivnost, vreme in starost psa. Mladi in aktivni psi potrebujejo več vode. Starejši ali bolni psi potrebujejo stalno svežo vodo in opazovanje. Vročina ali ogrevan prostor lahko prav tako spremeni, koliko vode pes potrebuje.

• Opazujmo barvo urina: če je svetlejši, to pomeni, da je pes dobro hidriran.
• Ob vadbi in visokih temperaturah poskrbimo, da ima pes dostop do dovolj vode.
• S kakovostno prehrano ali posvetom z veterinarjem psu po naporu povrnemo izgubljene elektrolite.
• Redno se prepričajmo, koliko vode naš pes potrebuje, glede na njegovo težo in letni čas.

moj pes ne pije dovolj: najpogostejši vzroki

Ko ugotavljamo, zakaj pes noče piti vode, najprej preglejmo osnovne stvari. Pogosti vzroki pes ne pije vključujejo posode, ki imajo vonj po plastiki, so umazane z detergentom ali imajo kovinski okus. Prav tako lahko okus vode pes zmoti vodni kamen ali klor, kar pipo naredi manj privlačno.

Postavitev posode lahko mnogo pove. Če je skleda preblizu hrane ali pralnega stroja, to psa morda odvrača. Voda, ki je premrzla ali prevroča, sploh ne bo poželjiva. Prav tako lahko drseča tla ali brneče fontane psa odvrnejo od pitja.

Stres pri psu in pitje sta res povezana. Selitev, nov član v družini ali novi ljubljenček lahko zmanjšajo pitje vode. Če imamo več psov, lahko rivalstvo ob posodi vodi do izogibanja pitju. Strah pred nevihtami ali ognjemeti ima lahko isti učinek.

Prehrana tudi igra svojo vlogo. Suha hrana lahko pomeni, da pes naravno zaužije manj vode. Če po obroku ne pije, razbita rutina lahko krivi.

Potem so tu še zdravstveni razlogi za žejo ali njeno pomanjkanje. Težave z zobmi, slab zadah in vnetja zmanjšujeta željo po pijači. Slabost po vožnji ali zdravila lahko vplivajo na apetit. Treba je biti pozoren na sečilne okužbe, ledvične bolezni, Addisonovo bolezen in hiperkalcemijo, saj vse to vpliva na količino zaužite vode.

• Posode: plastika z vonjem, ostanki čistil, neprijeten kovinski priokus.
• Lokacija: preblizu hrane, stelje ali hrupnih naprav; drseča tla.
• Voda: neprimerna temperatura, spremenjen okus vode pes, premalo sveža.
• Rutina: nepravilni urniki, premalo vodnih točk v domu in na vrtu.
• Vedenje: stres pri psu in pitje, tekmovalnost med psi, anksioznost.
• Prehrana: zelo suha hrana brez vlage.
• Zdravje: zdravstveni razlogi za žejo, bolečina v ustih, zdravila in bolezni.

Vedno pazimo na nenadne spremembe v pitju—bodisi preveč ali premalo. To so zaskrbljujoči znaki, ki zahtevajo takojšnjo pozornost.

Kako hitro prepoznamo dehidracijo pri psu

Ko smo zaskrbljeni, iščemo znake. Prvo pogledamo psa v usta: suhe dlesni pri psu so lepljive. Barva se spreminja v bledo rožnato ali celo sivo. Te dlesni naj bi bile vlažne in sijoče. Če opazimo vdrte oči, letargijo in manj interesa za igro, moramo ukrepati. Ti znaki dehidracije pri psu so resni.

Za oceno stanja doma je preprosto. Izvedemo test kožnega turgorja pes: kožo na tilniku nežno dvignemo in spustimo. Če koža ostane dvignjena, psu manjka vode. Pozorni smo na barvo in vlažnost dlesni. Prav tako spremljamo, kako pogosto pes urinira; temen urin pes z močnim vonjem pomeni težavo.

• Blaga dehidracija (okoli 5%): usta so malo suha, koža se počasi povrne po testu, manj je sline.
• Zmerna dehidracija (6–8%): opazimo zelo suhe dlesni, vdrte oči, hitro bitje srca, slabost.
• Huda dehidracija (več kot 10%): kožni turgor je zelo počasen, skoraj ni sline, pes lahko kolabira – to so primeri, ko je potrebna nujna pomoč pes.

Za boljše spremljanje psa beležimo, koliko vode popije na dan, spremljamo njegovo težo in kako pogosto lula. S tem lahko hitreje opazimo težave.

Ob bruhanju, driski, apatiji ali kolapsu moramo hitro k veterinarju. Še posebej nujno je, če pes 24 ur ne pije in skoraj ne urinira. Če opazimo temen urin pes in izrazito suhe dlesni, ne smemo odlašati. Obisk veterinarja je takoj potreben, to je nujna pomoč pes.

Preverjanje posod in lokacij: majhne spremembe, velik učinek

Najboljšo posodo za psa smo našli v nerjavnem jeklu in kakovostni keramiki. Ti materiali ne zadržujejo vonjav. Poleg tega sta oba tipa lahka za čiščenje.

Za čistočo posod imamo vsakodnevno rutino. Vsak dan jih operemo z vodo in blagim detergentom. Pomembno je, da vodo menjamo večkrat na dan, še posebej, ko je toplo ali po sprehodih.

Lokacija posode za vodo je ključnega pomena. Izberemo miren kotiček daleč od hrane in mačjega stranišča. Prav tako poskrbimo za dodatne vodne točke, če imamo več psiv ali večji dom.

Za velike pse preverimo, katera višina stojala jim najbolj ustreza. To pomaga pri sproščeni drži med pitjem. Pod posodo damo nedrsečo podlogo, da se izognemo nepotrebnemu hrupu.

Za pse, ki imajo raje tekočo vodo, priporočamo tiho fontano z ogljikovim filtrom. Klasične sklede so boljša izbira za začetek, da se pes postopoma navadi na fontano.

Med preizkušanjem materialov smo ugotovili, da je nerjavno jeklo najbolj vzdržljivo. Keramika pa doda estetski videz in stabilnost. Tako olajšamo vzdrževanje čistoče in premišljeno razporedimo vodne posode.

Okus in temperatura: kako psu narediti vodo privlačnejšo

Če pes ne mara piti vode, poskusimo spremeniti temperaturo. Nekaterim psom ustreza hladnejša voda, drugim pa mlačna. Med fizično aktivnostjo ponudimo hladnejšo vodo, doma pa naj bo bolj mlačna. Tako se bo pes lažje navadil na pitje.

Kvaliteta vode igra veliko vlogo. Močno klorirano vodovodno vodo pustimo, da se usede, ali uporabimo vodni filter. Za bolj občutljive pse priporočamo ustekleničeno vodo. Poskrbimo, da je voda sveža vsak dan in počistimo posodo.

Dodajanje blage arome lahko spodbudi psa k pitju. Žlička neslane juhe ali vode od kuhanja zelenjave naredi vodo bolj privlačno. Tako voda ostane zdrava izbira za vašega ljubljenčka. Dodatke uvajamo počasi, da se prebava psa navadi.

Poleti je zamrzovanje priboljškov dobra ideja. V modelčke damo razredčeno juho in zmrznemo. Pod nadzorom ponudimo psu, da preprečimo, da bi prehitro pojedel. To psu omogoča zabavo in osvežitev.

Za zdravje psa izogibajmo dodajanju sladkorja ali soli. Pazimo, da ne uporabljamo ksilitola, saj je strupen za pse. Ko dvomimo, je najbolje ostati pri preprosti vodi ali juhi brez škodljivih dodatkov.

• Sprememba temperature vode na 10–20 °C je pomembna glede na letni čas.
• Oslabimo okus klorirane vode z dolgotrajnejšim mirovanjem ali uporabimo filter.
• Blaga aromatizirana voda s kostno juho naredi pitje zanimivejše.
• Leti lahko psu ponudimo zamrznjene priboljške, a vedno pazimo pri hranjenju.
• Pri uvajanju novosti smo pozorni na spremembe v vedenju in prebavi psa.

Z bolj občutljivimi psi začnemo previdno, z nekaj kapljicami juhe. Če opazimo kakršne koli težave, kot so vetrovi ali mehkejše blato, zmanjšamo dodatek. Tako pes ostane zdrav in zadovoljen.

Vlažnost prehrane: kako hrana vpliva na vnos tekočine

Mokra hrana lahko psu pomaga ostati hidriran. Konzerve imajo običajno med 70 in 80 % vode. To pomeni, da pes pije manj iz svoje sklede, a vseeno dobi dovolj tekočine. Suha hrana vsebuje samo okoli 8 do 10 % vode. Zato je pri njej pomembno, da prilagodimo porcijo za boljšo hidracijo.

Za uravnoteženo prehrano del dneva ponudimo mokro hrano, drugi del pa suhe brikete. Pri občutljivih psih izberemo hipoalergene vrste, brez alergenov. Dodajanje vode briketom prepreči hitro požiranje in spodbuja počasno prehranjevanje.

Za rehidracijo briketov jih prelijemo z mlačno vodo ali kostno juho. Potem počakamo od 5 do 15 minut. Začnemo postopoma, da se prebava ne vznemiri. Briketi postanejo mehkejši, bolj dišeči in pes pije več vode.

• Opazujemo barvo urina: svetlejši urin pomeni dobro hidracijo.
• Blato psa je tudi pomembno: če je preveč mehko, zmanjšamo vodo pri hranjenju.
• Za pse z nagnjenostjo k urolitiaziji je zelo pomembno, da v hrani dobijo dovolj vode.

Vsebnost vlage v psički prehrani vpliva na njihovo sitost in energijo. Če pes po sprehodu zavrača vodo, mu ponudimo mokro hrano. Pri suhi hrani je pomembno, da brikete redno navlažimo. To še posebej velja preden jih serviramo.

Naš preboj: kombinacija rutine, igre in pravilne opreme

Rutina je preoblikovala naš vsakdan. Zajema pripravo vode ob prebujanju, po sprehodih in pred spanjem. Vsakokrat po igri psa spomnimo na pitje v senci. Tako smo vzpostavili redno pitje brez naglice in stresa.

Uvedli smo urnik za pitje z opomniki na telefonu. Uporabljamo merilnik za vodo z natančnimi oznakami. Tako točno vemo, koliko vode je pes spil.

Z igro smo pitje naredili zabavno. V skledo damo gumijaste žoge, lize polnimo z mokro hrano. Za vroče dni imamo posebne ledene igrače. Te igrače psa spodbudijo, da pije več.

Oprema je igrala ključno vlogo. Izbrali smo tiho pasjo fontano, nedrsečo podlago in višje stojalo. Za občutljive pse uvajamo fontano postopoma, s pohvalami in priboljški.

• “Vodna pavza” po aktivnosti
• Tiha fontana in nedrseča podloga
• Opomniki za urnik hidracije
• Merjenje vnosa vode z označeno posodo
• Pohvala in priboljšek za vsako pitje

Tedensko pregledujemo napredek. Zapisujemo, koliko in kdaj najraje pije ter kateri pripomočki so najučinkovitejši. Pitje postane zabavno za nas in psa.

Namig: Vedno spodbujajte pitje na pozitiven način, brez kazni. Igranje in nagrade prinašajo rezultate ter krepijo zaupanje.

CricksyDog: hrana in dodatki, ki so nam pomagali k boljši hidraciji

Ko smo prilagajali hrano, je pes začel več piti. CricksyDog hrana nam je pomagala zaradi hipoalergene sestave brez piščanca in pšenice. To je super za psa z občutljivim želodcem. Za mladiče imamo Chucky, za male pse Juliet in za večje Ted, z okusi kot so jagnjetina in losos.

Ely mokra hrana je poskrbela za dodatno vlago. Najbolj so nam ustrezali okusi jagnjetine in govedine, včasih zajca. Brikete smo naredili bolj mokre z malo tople vode in Mr. Easy prelivom, kar je psa spodbudilo k večjemu pitju.

Za motivacijo uporabljamo MeatLover priboljške, ki so 100% mesni. Primerni so za kratko vadbo pri vodi. Denty priboljški pa ohranjajo usta zdrava, kar olajša pitje.

Twinky vitamini pomagajo vzpostaviti rutino. Odvisno od dneva izberemo sklepne vitamine ali multivitamine. Stabilno počutje vpliva na mirnejše hranjenje in bolj redno pitje.

Za kožo uporabljamo Chloé šampon in nato negujemo s balzamom. Zdrava koža in blazinice pomagajo ohranjati vlažnost in splošno dobro počutje psa.

Vsak izdelek uvajamo postopoma. Opazujemo prebavo in razpoloženje, da vidimo, kako pes reagira. Tako postanejo CricksyDog in ostali izdelki del naše rutine. Tako ostajamo pri hipoalergeni hrani brez pšenice, kar psu najbolj ustreza.

Strategije za izbirčne pse, ki ne marajo piti

Pri izbirčnih psih začnemo z izborom posod za pitje. Nudimo različne vrste: keramične, iz nerjavečega jekla in silikonske. Vsaka ima drugačno teksturo. Posode postavimo v tiho okolje, daleč od hrane in prepiha.

Za boljši okus vode dodamo kapljico juhe. Lahko je goveja ali piščančja, a brez čebule in česna. Rehidrirane brikete ali mokro hrano uporabimo kot poseben “vodni obrok”. S tem povečamo psa vnos tekočine.

Preprosti triki pomagajo vzpostaviti rutino pitja. Ko zazvoni merilna posoda, sledi nagrada po požirku. Pri nas so se odlično obnesli priboljški MeatLover. Pomembno je, da jih dajemo v zmernih količinah.

Z uvajanjem fontane nadaljujemo počasi. Najprej je fontana ugasnjena, pes jo lahko v miru ovoha in dobi nagrado. Potem jo vklopimo za kratek čas in postopoma podaljšujemo interval. Uporabljamo pozitivno motivacijo in pes ima vedno možnost umika.

Za večji apetit po vodi prelijemo preliv Mr. Easy po briketih. Ely mokro hrano razmažemo na lizači. Tako pes dlje liže in zaužije več vode. To je enostaven način, kako spodbuditi pitje pri psu.

Naj rutina ostane sproščena. Pes naj sam izbira med vodnimi postajami. Mi zagotovimo mir. Pozorni smo, da ne dodajamo preveč soli ali sladkorja. Če psa kaj moti, zmanjšamo dražljaje in poenostavimo njegovo okolje.

Kdaj in kako se posvetovati z veterinarjem

Če vaš pes ne je in pije več kot en dan, bruha, ima drisko, se zdi boleč ali apatičen, ukrepajmo. Prav tako, če opazimo spremembo v uriniranju, kri v urinu, izgubo teže ali slab zadah. V takih primerih je obisk veterinarja nujen, ne pa izbira. Pripravimo informacije in hitro ukrepajmo.

Prvi koraki ob dehidraciji vključujejo natančen pregled veterinarja in pogovor o vedenju psa. Možen je test urina za določitev teže in pregled usedline. Veterinarji pogosto svetujejo tudi krvne teste za preverjanje elektrolitov in ledvične funkcije.

Težave lahko kažejo na ledvično bolezen ali okužbo sečil. Veterinar morda predlaga testiranje urina za bakterije, ultrazvok ali rentgen. Takšen pristop omogoča hitro odkrivanje težave in izbiro varne terapije.

Ko gremo na pregled, prinesimo podatke o pitju vode, hrani in morebitnih zdravilih. To pomaga pri diagnozi in določanju zdravljenja. Brez odobritve veterinarja ne dodajamo elektrolitskih raztopin.

• Obisk veterinarja je potreben, če opazimo nenadne spremembe v žeji ali uriniranju ali kri v urinu.
• Ključne so hitre preiskave: testiranje urina in krvni testi pri sumu na dehidracijo.
• Pri ledvičnih težavah veterinar svetuje dodaten pregled in ustrezno dihalo bogato z vlažnostjo.

Sezonski izzivi: poletje, zima in potovanja

Med vročimi poletnimi dnevi je ključno, da psa dobro hidriramo. Gremo na sprehode zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Med sprehodom si vzamemo čas za krajše odmore za pitje v senci.

V naši torbi naj ne manjka prenosna skleda, ledene kocke in lahka hrana. Tako bo naš pes ostal hidriran in srečen.

Pred vročinskim udarom psa ščitimo s prepoznavanjem zgodnjih znakov. To so močno dihanje, veliko slinjenja in rdeče dlesni. Takoj ga prestavimo v ohlajen prostor, mu damo vodo in počasi ohlajamo. Pes naj pije samo čisto vodo, ne morsko vodo.

V zimskem času ne pozabimo na hidracijo našega ljubljenčka. Poskrbimo, da voda ni mrzla ali zmrznjena. Uporabljamo izolirane posode in vodo pogosto menjamo z mlačno.

Zaradi suhega zraka v ogrevanih prostorih mu ponudimo več manjših količin vode.

Med potovanjem s psom načrtujemo redne postanke za hidracijo. Vedno imamo pri sebi znano vodo, da se izognemo težavam s prebavo. Dodamo lahko mokro hrano ali obroke, ki jih je treba rehidrirati.

Po aktivnostih, kot sta pohodništvo ali tek na plaži, mu ponudimo svežo vodo.

• Poleti: senca, kratki odmori, hladna (ne ledena) voda, prenosne sklede.
• Pozimi: mlačna voda, izolirane posode, brez tveganja, da postane zmrznjena voda pes.
• Na poti: rutinski postanki, znana voda, nadzor nad soljo po stiku z morjem.

Namig: Redno tehtanje psa in opazovanje barve njegovega urina nam pove, ali je dovolj hidriran. Tako preprečimo skrbi in zagotovimo, da je naš pes zdrav in varen.

Če smo v dvomih, naj bo naša prva prioriteta varnost psa. Prednost dajemo preprečevanju vročinskega udara: iščemo senco in nudimo več vode. Enaka pravila upoštevamo v avtu, na vlaku ali v apartmaju med potovanjem.

Načrt spremljanja: kako merimo napredek doma

Na začetku si zastavimo cilje o tem, koliko vode naj pes pije: 40–60 ml na kilogram teže dnevno. Te cilje prilagajamo glede na dolžino sprehodov, aktivnost in vremenske pogoje. Za pomoč pri tem uporabimo dnevno merjenje vnosa vode, kar nam pokaže, kako dobro se držimo načrtovane hidracije.

Vse zabeležimo v dnevnik hidracije. Lahko uporabimo zvezek ali aplikacijo. Zapisujemo količino spite vode, uro in morebitne posebnosti, kot so obroki, igra ali visoke temperature.

Opazovanje urina psa nam pomaga hitro preveriti hidracijo. Pozorni smo na njegovo barvo in kako pogosto pes lula. Če je urin svetel in se pes lula redno, je to znak, da dobro pije.

Tehtanje psa redno izvedemo doma, vedno v istem času in na isti tehtnici. Tudi majhna odstopanja so pomembna, saj nam pomagajo opaziti spremembe v hidraciji ali apetitu.

Za natančne meritve uporabljamo posodo z jasnimi oznakami. Včasih tudi fotografiramo ureditev skled, da zagotovimo enakomerno postavitev. Tako lahko lažje primerjamo različne dni.

Uvedemo eno spremembo naenkrat, kot je na primer dodajanje več vode v hrano. Nato spremljamo psa 7–10 dni. Po potrebi prilagodimo tudi vrsto hrane, na primer na CricksyDog.

Vsak teden preverimo nekaj ključnih stvari: barvo urina, sproščenost med sprehodi in ali pes kaže več interesa za pitje vode. Če opazimo kaj nenavadnega več kot dva dni, preučimo možne vzroke, kot so spremembe v okolju ali zdravstveno stanje.

Upoštevamo tudi splošno energijo psa, elastičnost kože in vlažnost dlesni. Tako hidracija ni samo o številkah, ampak o splošnem blagostanju.

• Merjenje vnosa vode s posebej označeno posodo
• Dnevnik hidracije za zapisovanje vsakodnevnega vnosa
• Opazovanje urina: njegova barva in kako pogosto pes lula
• Redno tehtanje doma, vsaj enkrat ali dvakrat tedensko
• Postopno spreminjanje urnikov in količine vode glede na opažanja

Zaključek

Na poti od skrbi do rešitve smo se naučili prepoznati znake potrebe po več vode. Najprej smo odpravili okoljske težave. Izbrali smo prave posode in jih postavili na mirne lokacije. Poleg tega smo skrbeli, da je voda vedno čista.

Nato smo poskrbeli, da je voda okusnejša in prijetne temperature. V prehrano smo dodali hrano z več vlage. S temi koraki smo začrtali pot do dolgoročne hidracije našega psa.

Odločilno vlogo je imela premišljena izbira hrane. Izbrali smo hipoalergene in okusne izdelke CricksyDog. Vključili smo tudi Ely mokro hrano, ki ni vsebovala piščanca ali pšenice. Za nagrado smo uporabljali MeatLover priboljške in Twinky dodatke. Ne smemo pozabiti na Chloé nego ter Mr. Easy prelive za izboljšanje okusa.

Pomembni sta bili rutina in pozitivna motivacija. Po sprehodih in igri smo vedno ponudili vodo. Redno smo merili koliko vode psi spijejo. Pozorni smo bili na spremembe v energiji, izgledu urina in elastičnosti kože. Ob morebitnih težavah smo se takoj posvetovali z veterinarjem.

Naše izkušnje so nas učile, da vztrajnost prinaša rezultate. Danes rečemo, da je naš pes optimalno hidriran. Dosegli smo to z rednim opazovanjem in prilagajanjem. Tako “ne pije dovolj” postane “pije ravno prav”. To je zmaga, ki zahteva minimalen trud za vzdrževanje.