Občutljivost psov na temperaturo – Vse, kar moraš vedeti o tem!

“Največji greh do živali je brezbrižnost.” — Jane Goodall. Ta misel nas opomni, da je skrb za živali odvisna od majhnih, a pomembnih odločitev. Ko govorimo o temperaturi pri psih, brezbrižnost ni opcija.

Hladilni sistem psov se razlikuje od človeškega. Ohlajajo se večinoma skozi dihanje in izhlapevanje sline, manjšo vlogo igrajo blazinice. Zaradi tega se lahko zelo hitro pregrejejo, še posebej v zaprtem avtomobilu ali na vročih površinah. Prav tako jih lahko hitro zazebe v mokrem in vetrovnem vremenu.

Mladiči, starejši psi in pasme s kratkim kožuhom so v mrazu posebej ranljivi. Manj podkožne maščobe pomeni višje tveganje za podhladitev. Za skrbnike psov v Sloveniji ta problem ni samo sezonske narave, ampak del vsakdanje skrbi za zdravje psa.

V tem vodiču bomo razložili, kako deluje termoregulacija pri psu in zakaj je varnost psa poleti in pozimi odvisna od naših odločitev. Naučili se bomo prepoznati prve znake toplotnega stresa in hipotermije ter kako pravilno ukrepati.

Pokazali bomo, kako prilagoditi rutino, prehrano in okolje psa za zmanjšanje tveganj. Obravnavali bomo tudi hipoalergene možnosti za občutljive pse in opremo, ki pomaga ohranjati ravnovesje čez vse leto.

Ključne ugotovitve

• Psi se hladijo predvsem z dihanjem in hlapenjem, zato je pregretje realno tveganje.
• V vetru in vlagi se tveganje za hipotermijo poveča, zlasti pri mladičih in seniorjih.
• Termoregulacija pri psu je drugačna kot pri človeku, zato prilagodimo rutino in opremo.
• Varnost psa poleti in pozimi zahteva opazovanje zgodnjih znakov stresa.
• Zdrava skrb za psa vključuje uravnoteženo prehrano, vodo in premišljene izhode.
• Slovenski skrbniki psov naj upoštevamo lokalne vremenske razmere in mikroklimo.
• Za občutljive pse pomagajo hipoalergene rešitve in premišljena izbira opreme.

Zakaj so psi občutljivi na temperaturne spremembe

Psi se ohlajajo drugače kot ljudje. Hlajenje se izvaja z open-mouth dihanjem, razširitvijo žil v ušesih in skozi blazinice. Ker nimajo razvitega mehanizma znojenja, se toplota počasneje odstrani iz telesa. Težave nastopijo, ko je vlažnost zraka visoka, kar otežuje izhlapevanje vlage s kože, povečuje pa se nevarnost pregretja, tudi pri nižjih temperaturah. Indeks vročine za pse je koristen, saj združuje informacije o temperaturi in vlažnosti, pomagajoč pri načrtovanju varnih sprehodov.

Nekatere pasme so bolj občutljive na vročino. Brahicefalične pasme, kot so mops, angleški buldog in shih tzu, imajo ožje dihalne poti, kar omejuje pretok zraka. Nasprotno, nordijske pasme, na primer sibirski husky, so bolje prilagojene na hlad, vendar jih visoke temperature lahko hitro pregrejejo. Kratkodlake in manjše pasme se težje ogrevajo in hitreje čutijo mraz, ko piha veter.

Starost in splošno zdravstveno stanje sta pomembna dejavnika občutljivosti na temperaturne spremembe. Mladički in starejši psi težje uravnavajo svojo telesno temperaturo. Debelost dodatno obremenjuje v že tako stresnih toplotnih pogojih, medtem ko srčne in dihalne bolezni zmanjšujejo telesno sposobnost za boj proti temperaturnim ekstremom.

Vloga kožuha ni zanemarljiva. Gosta dlaka lahko ščiti pred mrazom, a je v toplih mesecih lahko past za zadrževanje toplote. Prav tako spremenijo pogoje izolacije.

Tip okolja, kjer se pes nahaja, ima velik vpliv. Asfalt in beton se lahko močno segrejeta, kar posledično segreva tudi blazinice na tacah psa. V hladnih pogojih veter in vlaga povečujeta toplotno izgubo, medtem ko neprimerno prezračevani prostori zadržujejo vlažnost. Postopna prilagoditev na sezonske spremembe je ključnega pomena.

• Redno preverjamo indeks vročine za pse in prilagajamo dolžino aktivnosti v vlažnem vremenu.
• Pozorni smo na pasemske razlike v toleranci do vročine in natančno opazujemo brahicefalične pasme in topla okolja.
• Ocenimo ukrepi dlake in izolacije glede na letni čas in spremljamo vpliv na vlažnosti zraka na pse.

občutljivost psov na temperaturo

Občutljivost psov na vročino in mraz se med posamezniki razlikuje. Za ocenjevanje temperaturnih razmer uporabljamo splošne pragove in individualne znake. Ko temperatura naraste nad približno 24–26 °C, se pri mnogih psih pojavi prag toplotnega stresa. Pri 29–32 °C tveganje za zdravstvene težave narašča, nad 35 °C pa se pri visoki vlagi možnost toplotnega udara močno poveča.

Zimske razmere zahtevajo posebno pozornost pri kratkodlakih in majhnih pasmah. Te postanejo bolj ranljive že pri temperaturah pod 7 °C. Pri temperaturah pod lediščem so koristni topli plaščki in krajši sprehodi. To je še posebej pomembno ob prisotnosti vetra ali visoke vlažnosti, saj takrat mraz deluje še bolj intenzivno.

Normalna telesna temperatura psa se giblje okoli 38,3–39,2 °C. Merjenje telesne temperature nam omogoča hitro ukrepanje. V primeru, da temperatura preseže 40 °C, govorimo o hipertermiji. Nad 41 °C se tveganje smrtno nevarne toplote močno poveča; pod 37,2 °C zaznamo blago, pod 35 °C pa hudo hipotermijo.

Za določanje varne temperature za psa uporabljamo tudi “toplotni indeks pes”. Ta upošteva tako temperaturo kot vlažnost zraka, kar nam daje boljši vpogled v telesno obremenitev.

Razvijemo lahko “vremensko matriko”, ki pomaga pri izbiri pravega časa za sprehod. Vključuje uro, senčne prostore, teren, trajanje in intenzivnost gibanja ter dostopnost vode. Pomembno je opazovanje dihanja, energije, barve jezika in dlesni, srčnega utripa in pogostosti pitja vode. Upoštevanje fizičnega stanja, starosti, tipa dlake in morebitnih zdravstvenih težav pomaga določiti najvarnejšo temperaturo za psa in primerno aktivnost.

• Poleti se osredotočimo na toplotni indeks in aktivnosti prenesemo v hladnejše dele dneva.
• Pozimi skrajšamo čas izpostavljenosti mrazu, vetru in dežju; kratkodlakim oziroma manjšim psom pomagamo s plaščki.
• Vedno je nujno spremljanje telesne temperature in opazovanje sprememb v dihanju ali obnašanju našega psa.

Naš končni cilj je razviti prilagodljivo vsakodnevno rutino. Z razumevanjem toplotnega stresa in okoljskih dejavnikov lažje izberemo varno temperaturo in stopnjo aktivnosti za našega psa. Tako zagotovimo njegovo dobro počutje skozi vse leto.

Kako prepoznamo znake pregretja pri psu

Pri visoki temperaturi moramo biti pozorni na znake pregretja pri psih. Hitro dihanje, pretirano sopenje in povečano slinjenje so prvi opozorilni znaki. Psa boste opazili, kako išče senco, deluje počasi ali nemirno, in njegov utrip se pospeši. Poznavanje njegovega običajnega vedenja pomaga ločiti stres od odziva na vročino.

Ko se situacija slabša, opazimo rdeče ali celo vijolične dlesni, vroče ušesa in blazinice. Slabost, bruhanje in driska postanejo pogosti. Pes začne oklevati pri hoji, spotika se.

• Kritični toplotni udar označujejo simptomi: kolaps, zmedenost, krči, nezavest.
• Majhne krvavitve po koži ali sluznicah so tudi možne.
• Nevarnost predstavlja tudi vroč avto, ki lahko v nekaj minutah postane smrtonosen, tudi če so okna odprta.

Brahicefalične pasme, kot so mops, francoski buldog in bostonski terier, so posebej občutljive. Psi s srčnimi problemi, težavami z dihanjem, temnejša dlaka ali večja telesna masa prav tako sodijo v višje tvegane skupine.

1. Ob prvih znakih pregretega psa, kot je pospešeno dihanje, prekinemo z aktivnostmi.
2. V vročini se izogibamo teku ob kolesu ali intenzivni igri.
3. Periodično ocenjujemo dlesni, ki so, če so rdeče, signal za ukrepanje.
4. Simptome toplotnega udara primerjamo z običajnim vedenjem psa.

Naš cilj je pravočasno zaznati simptome pregretja in takoj ukrepati. Preprečimo lahko resne posledice in psu zagotovimo varno okolje v poletnih mesecih.

Hipotermija pri psu: znaki in tveganja

Ko se temperature spustijo, postane hipotermija pri psih resna grožnja. Prvi opazni znaki vključujejo tresenje zaradi mraza, napeto držo in stisnjen rep. Zaznamo tudi hladne ušesa in tačke ter počasno in previdno gibanje.

Resnejši simptomi hipotermije se pojavijo, ko se stanje poslabša. Med temi so letargija, okorelost mišic, upočasnjen srčni utrip in dihanje. Sluznice lahko postanejo blede ali celo modrikaste, kar kaže na padec prekrvavitve.

Ozebline so pogost zaplet, še posebej na ušesih, repu in tačkah. Pri hudi podhladitvi lahko pride do motenj srčnega ritma in odpovedi organov. Takšne situacije zahtevajo takojšnje ukrepanje.

Tveganje za hipotermijo povečujejo dejavniki kot so mokra dlaka, veter in nizka telesna maščoba. Posebno ogroženi so mladiči in starejši psi, saj imajo slabše razvito termoregulacijo.

Prav tako moramo biti previdni pri kopanju v mrzli vodi ali čakanju v mrazu. Simptomi se lahko hitro poslabšajo, zato je pozornost nujna.

Po vsakem zimskem sprehodu pazljivo pregledamo ušesa, rep in tačke psa. Če opazimo simptome ozeblin, psa takoj segrejemo in preprečimo nadaljnje izpostavljanje mrazu.

• Opazujmo hladne ušesa in blazinice ter upočasnjeno gibanje.
• Izogibajmo se vetru, mokri dlaki in mrzlim kopelim.
• Ščitimo mladiče in stare pse, ki se hitreje ohladijo.
• Ob prvih znakih omejimo izpostavljenost in poskrbimo za suho toploto.

Varnost na vročini: preventiva in vsakodnevni ukrepi

V poletnih dneh se načrtuje dan glede na senco in dostop do vode. Zgodnji jutranji ali pozni večerni sprehodi so priporočljivi. Kadar je vročina na vrhuncu, iščemo senco, izbiramo krajše poti in se premikamo počasi. Pazimo, da pri psih z dvojno dlako le-te ne obrijemo prekratko, saj dlaka in koža nudita zaščito in izolacijo.

Test podlage je preprost: 5 sekund držimo dlan na tleh. Če je za nas prevroče, bo tudi za psa. Ker asfalt hitro poškoduje pasje blazinice, saj lahko njegova površina doseže do 60°C, raje izberemo travnate površine, gozdne poti ali senčne pločnike.

Med sprehodom vedno s seboj nosimo svežo vodo in posodico. Za hlajenje psa izkoristimo senco, mokre brisače, hladilne podloge ali blag prepih. Včasih dodamo še hladilne oprsnice ali rutke za dodatno zaščito v poletni vročini.

Zmanjšamo čas igre in teka. Umske igre so boljša izbira, kot so iskanje priboljškov, pasji “puzzle” igrače kakor Toys“R”Us, ali učenje novih trikov. Pomembno je, da psa naučimo ukaza “počivaj v senci”, da se lahko umakne pred vročino.

• Plan: sprehod ob zori in po sončnem zahodu za varni sprehodi poleti.
• Podlaga: preverimo asfalt temperatura pasje blazinice s testom dlani.
• Hidracija: redni postanki za vodo in hlajenje psa poleti v senci.
• Oprema: hladilne podloge, oprsnice, rutke za poletna zaščita psa.
• Vozila: psa ne puščamo v parkiranem avtu niti za minuto.

Doma omogočimo pretok zraka in ustvarimo hladne prostore. Preprosta pravila in stalna vsakodnevna rutina pomagajo zmanjšati stres. Tako varujemo njihovo kožo in blazinice, obenem pa ohranjamo njihovo energijo tudi v najbolj vročih dneh.

Varnost v mrazu: toplotna zaščita in rutina

Ob nizkih temperaturah je za kratkodlake, majhne, starejše ali bolne pse nujen pasji plašč pozimi. Modeli, kot so tisti od Ruffwear ali Hurtta, so zasnovani tako, da ohranjajo toploto in omogočajo prosto gibanje. Preden se odpravimo ven, naredimo kratek ogrevalni sprehod. To zmanjša možnost za poškodbe mišic.

Šape zahtevajo dodatno nego v hladnih mesecih. Uporabimo balzam za zaščito blazinic, kot je Musher’s Secret, in po potrebi škornje. Da preprečimo draženje ali opekline od soli, se izogibamo posutim potem. Po vsakem sprehodu temeljito umijemo in osušimo šape.

Zimska sprehajalna rutina se prilagodi mrazu. Namesto enega dolgega sprehoda raje opravimo več krajših. Izogibamo se nepotrebnemu mirovanju na mrazu. Pri dolgodlakih psih pazimo na dlako med prsti ter odstranimo ledene kepice.

Po vrnitvi domov je pomembno, da psa temeljito posušimo. Uporabimo sušilnik na hladnem zraku ali vpojno brisačo. Posebno pozornost namenimo medprstnim prostorom in blazinicam. Po potrebi nanesemo balzam za dodatno zaščito.

Domači kotiček psa naj bo topel in suh, stran od prepiha. Za udobje poskrbimo z dvignjenim ležiščem ali termo podlogo. Takšna rutina zaščite in nege zagotavlja varnost in udobje psa skozi celo zimo.

Prehrana in hidracija: kako vplivata na termoregulacijo

Poleti je zelo pomembna konstantna dostopnost sveže, hladne vode. Za boljšo hidracijo psa postavimo več vodnih postaj v senci. Posodo tudi redno čistimo. Pri občutljivih psih se mokra hrana izkaže za učinkovito, saj poveča vnos tekočine.

Med dolgotrajnimi aktivnostmi v vročini psi izgubljajo minerale. V takih primerih so koristni veterinarsko potrjeni elektroliti za pse. Sladke in slane napitke za ljudi izogibamo. Elektrolite uvajamo po posvetu z veterinarjem in v manjših količinah.

V hladnejših mesecih se energijske potrebe psa povečajo, posebej pri tistih, ki preživijo več časa zunaj. Obrok prilagodimo glede na kondicijo in dolžino sprehodov. Tako ohranimo zdravo težo in telesno temperaturo. Prehrana, bogata z visoko prebavljivimi beljakovinami in maščobami, podpira telesno temperaturo.

Spremembe v prehrani uvajamo postopoma v 7 do 10 dneh. To nam pomaga zmanjšati tveganje za prebavne težave in padec apetita. Ob pojavu letargije ali prekomernega sopihanja zmanjšamo aktivnost. Takrat psu nudimo več vode ali rehidracijske raztopine.

Debelost lahko privede do večjega tveganja za toplotni stres. Zato je nadzorovan vnos hrane in prigrizkov izjemno pomemben. Poleti je mokra hrana za boljšo hidracijo ključna, pozimi pa potrebujemo energijsko bogate, a uravnotežene obroke. Tako podpiramo termoregulacijo brez nepotrebnih kalorij.

• Poleti: več vode, senca, hidracija psa poleti, po potrebi elektroliti za pse.
• Pozimi: prilagoditev porcij, energijske potrebe pozimi pes, kakovostne maščobe in beljakovine.
• Vedno: postopno uvajanje sprememb in redno spremljanje telesne teže.

CricksyDog: podpora občutljivim psom z hipoalergenimi recepturami

V skrbi za občutljive pse ima prehrana ključno vlogo. Hipoalergena hrana CricksyDog brez piščanca in pšenice zmanjšuje kožne in prebavne težave. Ta prehranska formula je namenjena zmanjševanju draženja, ki se pojača s spremembami temperature.

Za mladiče imamo Chucky, ki zagotavlja uravnotežen razvoj brez alergenov. Juliet, namenjena majhnim psom, ponuja drobne brikete in nežne vire beljakovin. Ted je namenjen srednje velikim in velikim psom, ki so družinski varuhi, s široko izbiro beljakovin.

Poleti Ely mokra hrana pomaga psom ohranjati hidracijo. Za motivacijo pri treningu so idealni MeatLover priboljški, ki so 100% mesni. Twinky vitamine vključimo za dnevno podporo sklepov in splošne vitalnosti.

Nežna rutina je pomembna za pse z občutljivo kožo. Chloé nega je šampon in balzam za blazinice in nos. Mr. Easy preliv, naravna aroma, olajša prehod hrane za izbirčne pse. Za vsakodnevno čistočo zob uporabimo Denty palčke.

Naša sezonska rutina je preprosta:

• Poleti: Ely za hidracijo, MeatLover za trening.
• Pozimi: energijske porcije Ted ali Juliet, podprte s Twinky.
• Za občutljivo kožo: Chloé nega.
• Za izbirčne: Mr. Easy preliv, Denty palčke.

CricksyDog hipoalergena hrana je osnovana brez piščanca in pšenice. Tako zagotavljamo, da lahko za vsakega psa izberemo ustrezne beljakovine. To nam omogoča vzdrževanje stabilnega počutja skozi vse letne čase.

Dom in oprema: ustvarimo temperaturno pametno okolje

Doma pripravimo hladilne cone – keramiko postavimo v senco, zagotovimo prečni prepih z odprtimi okni in namestimo pasji ventilator stran od kablov. Hladilna podloga za pse postane zavetje v vročini, kjer se pes lahko ohladi. Za nadzor temperature in vlažnosti uporabimo termometer za dom. Večina psov najbolje prenaša temperature med 18–22 °C in zmerno vlažnost.

V mrzlih dneh poskrbimo za toplo zavetje. Izberemo dvignjeno, izolirano ležišče, dodamo debele odeje in izognemo se prepihu ter mrzlim talom. Zunanji prostori, kot so balkoni in vrtovi, nudijo senco in svežo vodo, ki jo v vročih dneh menjamo redno.

Previdno izberemo material za površine. Poleti ščitimo psičke pred vročimi tlemi, pozimi pa drseče površine pokrijemo z nedrsečimi preprogami. S tem zagotovimo tudi zaščita tal za pse, da so njihovi koraki varni in udobni.

Med vožnjo v avtu uporabljamo senčila ali klimo in se odpravimo, ko ni vroče. V opremi najdemo rešitev v hladilnih jopičih, lahkih oprsnicah, odsevnih plaščih in zaščitnih škornjih. Za dodatno ohladitev se izkaže za koristnega tudi pasji ventilator v boksu.

• Vzpostavimo hladne kotičke z hladilna podloga za pse in tiho ventilacijo.
• Merimo klimo s termometer za dom in sproti prilagajamo prezračevanje.
• V mrazu izberemo dvignjeno, izolirano ležišče in odeje brez prepiha.
• Okrepimo zaščita tal za pse z nedrsečimi preprogami in senčenjem zunaj.

Aktivnost in igre glede na vreme

Prilagajanje aktivnosti vremenskim razmeram je ključno. Poleti izogibamo se daljšim tekom. Prednost damo igram v senci in blizu vode. V vročih dneh treniramo v kratkih intervalih. Pazimo na hidracijo in iskanje sence.

Vodne aktivnosti izberemo previdno. Plavanje postopoma podaljšujemo. Po igri v vodi psa očistimo. Izogibamo se asfaltu, prednost damo mehkejšim podlagam.

Za mirnejše dni je ključna mentalna stimulacija. Iskanje skritih priboljškov in vonjalne igre so odlične. Uporabimo puzzle igrače in kvalitetne grižljaje za motivacijo.

V zimskem času poudarimo ogrevanje. Uvajamo kratke sprehode in igre na snegu. Poskrbimo za suho dlako in zaščito šap pred mrazom.

Trening organiziramo v kratke serije. Vključimo vaje za telo in um. Pasji trening naj bo varno tempiran, ne glede na letni čas.

Prilagajamo se psu. Mladi psi potrebujejo krajše aktivnosti. Starejši uživajo v daljšem ogrevanju. Pri znakih utrujenosti takoj prilagodimo aktivnost.

• Poleti: poletne igre za psa v senci, plavanje pod nadzorom, hlajenje in hidracija.
• Pozimi: zimske aktivnosti pes s kratkimi izhodi, ogrevanje, nosno delo doma.
• Vedno: pasji trening v vročini ali mrazu naj bo kratek, z jasnim ciljem in varno podlago.

Posebne potrebe: mladiči, seniorji in brahicefalične pasme

Pri mladičih je ključnega pomena kratkotrajnost izhodov, iskanje sence in izogibanje vročim površinam. Skrb v vročini vključuje pogosto hidracijo, nežno hlajenje in izogibanje ekstremnim temperaturam. Pomembno je zagotoviti hrano, ki jo lahko mladiči lahko prebavijo, kot je Chucky, ter nenehno nadzorovati njihovo dihanje in obnašanje.

Starostniki se na mraz odzivajo počasneje. Zahtevajo več počitka, tople obleke in udobne ležalnike. Sklepi ostanejo gibljivi s pomočjo prehranskih dopolnil, kot je Twinky joint support. Prav tako so priporočljivi mirni, kratki sprehodi, ki preprečujejo zdrsavanje na ledu.

Brahicefalične pasme se morajo v toplejših mesecih izogibati vročini. Uporabiti je treba mokre rute ali hlajenje s posebnimi jopiči. Prav tako je ključno ohranjati ustrezno telesno težo. Sprehodi naj bodo razdeljeni na več krajših delov, obvezni so tudi redni veterinarski pregledi dihal.

Mini pasme in tisti psi, ki imajo malo dlake, potrebujejo zaščitna oblačila že pri zmernih temperaturah. Nordijske pasme se v mrazu počutijo bolje, toda v vročini hitro občutijo nelagodje. Takrat je ključno zmanjšati intenzivnost aktivnosti in izhode prestaviti na hladnejši del dneva.

Priprava načrta, ki upošteva različne potrebe vašega psa, je bistvenega pomena. Ta načrt naj vključuje urnik sprehodov, prehranski režim, opremo za zaščito pred mrazom in vročino ter redne zdravniške preglede. To priporočata Klinika Trstenjak in Vet4Pet v Sloveniji.

• V vročini: voda na vsakem izhodu, senca, pasji čevlji na vročem asfaltu; skrb za mladiče vročina je stalna pozornost.
• V mrazu: termo plašč, suhe blazinice tačk, previden tempo; za senior pes mraz dodamo krajše intervale gibanja.
• Za brahicefalične pasme poleti: brez tekov opoldne, hladilna oprema, kontrola teže in opazovanje dihanja.
• Za vse: individualni načrt za psa, prilagojen starosti, pasmi, teži in zdravju.

Najpogostejše napake skrbnikov in kako se jim izognemo

Ena najresnejših napak skrbnikov je, ko pustijo psa v avtu poleti. Tudi če so šipe odprte, lahko temperatura hitro naraste na nevarno raven. Avto hitro postane kot pečica, ne pa varno zavetje. Zato vedno izberemo pravo senco, zagotovimo dovolj zraka in psa vzamemo s seboj na varno.

Sprehodi v vročini sredi dneva in prekomerna aktivnost sta prav tako pogosti napaki. Asfalt lahko žge pasje blazinice, vlažnost pa upočasni ohlajanje telesa. Pametneje je, da naše sprehode opravimo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Prav tako izbirajmo mehkejše podlage in se izogibajmo dolgotrajni izpostavitvi soncu.

Napačno striženje dlake lahko odstrani pomembno naravno izolacijo. To še posebej velja za pse z dvojno dlako. Namesto britja do kože, psa redno krtačimo. Tako odstranimo odmrlo dlako in uporabimo hladilne pripomočke za lajšanje vročine.

Tek ob kolesu v vročini lahko hitro privede do pregretega psa. Ne silimo psa, naj sledi našemu tempu. Načrtujmo krajše razdalje z obilico postankov za počitek. Prav tako bodimo pozorni na znake pregrevanja in v primeru potrebe takoj ukrepajmo.

Pozimi predstavljata sol in led veliko nevarnost za pasje tačke. Brez zaščite lahko pride do vnetij. Po vsakem sprehodu tačke očistimo s toplo vodo. Dolgotrajna izpostavljenost mrazu med zimskimi aktivnostmi prav tako zahteva previdnost.

Hidracija je ključna skozi celo leto. Poleti s seboj vedno nosimo vodo, pozimi pa lahko ponudimo toplo vodo ali vlažno hrano. Doma ustvarimo prostor s senco in hladnimi ležišči, da se lahko naši psi ohladijo.

• Načrtujmo aktivnosti glede na vremensko napoved.
• Redno delamo odmore za vodo in počitek ter opazujmo svojega psa za znake stresa.
• Za ohlajevanje uporabimo hladilna sredstva in vedno preverimo temperaturo asfalta.
• Psičkovo dlako negujmo pravilno, se izogibajmo prekomernemu britju in redno krtačimo.
• Ko menjamo hrano, to storimo postopoma, da se psi lažje prilagodijo.

Za zmanjšanje napak skrbnikov lahko uporabimo opomnike, termometer in vreme kot našega zaveznika. Osredotočimo se na stabilen ritem, varno opremo in premišljene odločitve. Ključnega pomena je, da se izogibamo pretirani aktivnosti v toplih mesecih.

Prva pomoč pri toplotnem udaru ali podhladitvi

Ko zaznamo simptome pregretja ali podhladitve, je hitro in premišljeno ukrepanje nujno. Začnemo z ocenjevanjem osnovnih življenjskih znakov: zavesti, dihanja in barve dlesni. Pri toplotnem stresu je hitrost ključna, zato odlašanje ni opcija.

Če ima pes toplotni udar, ga prestavimo v senco ali hladen prostor. Nudimo mu dostop do hladne, a ne mrzle vode. Začnemo ga hlajenje, pa izogibamo se ledu. Uporabimo ventilator, da pospešimo ohlajanje.

Začnemo z nežnim polivanjem psa z mlačno vodo, pri čemer se osredotočimo na trup, trebuh in blazinice. Hlajenje mora biti premišljeno, izogibamo se šoku zaradi mraza.

• Rektalno izmerimo temperaturo in prenehamo s hlajenjem, ko doseže približno 39,4 °C.
• Mrzla voda je neprimerna, saj omeji odvajanje telesne toplote.
• Ne glede na izboljšanje, pokličemo veterinarja za nujne primere.

Kadar pes trpi zaradi podhladitve, nežno sušimo in ogrevamo s suhimi materiali. Uporabimo toplotne vložke, zavite v tkanino, za postopno ogrevanje. Pri tem izogibamo vročemu neposrednemu gretju.

• Mokro dlako posušimo in zaščitimo psa pred vetrom.
• Nadziramo vitalne znake in hitro ukrepamo, ko je potrebno obiskati veterinarja.

V primeru nezavesti psa ga položimo na bok in zagotovimo prosto dihalno pot. Pri zaustavljenem dihanju začnemo z oživljanjem in organiziramo prevoz k veterinarju.

Ob stabilizaciji ponudimo zmerno količino vode in ohranimo mirno okolje za vsaj 24 ur. Pravilna prva pomoč zmanjša tveganje za dolgotrajne posledice, a profesionalni pregled je vedno obvezen.

Veterinarski pregledi in dolgoročno spremljanje

Redni veterinarski pregledi dajo jasno sliko zdravstvenega stanja naših psov skozi vse leto. Omogočajo zgodnje odkrivanje srčno-žilnih težav, endokrinih motenj, kot je hipotiroidizem, in dihalnih težav. Te lahko vplivajo na psa v ekstremnih temperaturah. Takšna preventivna diagnostika ključno vpliva na kakovost psa življenja.

Ob vsakem obisku veterinar pregleda telesno težo in kondicijsko oceno psa. Prav tako izmeri srčni utrip in dihalno frekvenco med mirovanjem. Zelo pomembno je, da tudi doma spremljamo telesno temperaturo psa, da lahko opazimo morebitna odstopanja. Stanje dlesni in hidracija sta pokazatelja, kako dobro se pes sooča z obremenitvami.

Z menjavo letnih časov skupaj z veterinarjem prilagajamo načrt za nego. Spremenimo prehrano, dodamo ustrezne prehranske dodatke, kot je Twinky, in prilagodimo nivo aktivnosti. Ne smemo pozabiti na cepljenja in zaščito pred klopi in bolhami, ki so ključni za zaščito pred nalezljivimi boleznimi.

Za boljši pregled vodi skrbnik dnevnik dogodkov. V njem zapisuje količino popite vode, dolžino sprehodov, čas počitka, znake stresa in opažanja glede vremena. To omogoča, da postane spremljanje psa bolj povezano z dejanskimi razmerami. Zapiski pomagajo veterinarju pri prilagajanju nasvetov in preventivnih ukrepanj za psa.

Na koncu vsakega obiska dobimo natančna navodila. Ta vključujejo, kdaj je treba ponoviti pregled, kako pogosto tehtati psa in kdaj posodobiti načrt skrbi glede na sezono. S takšnim pristopom zagotavljamo stabilnost in pravočasno ukrepamo ob morebitnih težavah.

Zaključek

Psi so na temperaturo občutljivi iz različnih razlogov. To so fiziologija, pasma, starost, zdravje in okolje. Varovanje psa skozi vse leto je mogoče. Dosežemo ga z opazovanjem, prilagojenim urnikom in pravilno opremo. Spreminjamo sprehode glede na potrebe, poskrbimo za primerno senco, oblačila in ležišča. Tako psa ščitimo pri visokih in nizkih temperaturah.

Ključ do uspeha je v hitrem odzivanju. Moramo opaziti znake kot so sopenje, letargija in spremembe na telesu. To nam omogoča, da preprečimo pregretje ali hipotermijo. Podpiramo ga tudi s pogosto hidracijo, lahko prehrano po telesnih naporih in premišljeno hipoalergeno prehrano.

Za občutljive pse je priporočljiva prehrana brez piščanca in pšenice. Z ustreznimi izdelki, kot so CricksyDog linije Chucky, Juliet in ostali, nudimo hipoalergeno prehrano. Ta prehrana izboljšuje stanje kože, dlake in prebave. Posledično se to odraža na energiji in odpornosti psa skozi vse letne čase.

Sezonska priprava vključuje načrtovanje in prilagajanje aktivnosti vremenu. Sodelovanje z veterinarjem pri zdravstvenem nadzoru je ključno. To zagotavlja, da smo mi mirni in psi varni. Tako sta varnost in skrb za psa skozi sezono del našega vsakdana, ne samo cilj.