Za strahovi psa pogosto stoji negotovost

Ko se pri psu pojavi strah na sprehodu, nas lahko hitro preplavi občutek tesnobe. Včasih se zdi, kot da nas pes ne uboga ali namerno dela težave. V resnici pa to ni trma, temveč izraža negotovost. V tistem trenutku pes enostavno ne zmore obvladati situacije.

Pasja anksioznost se kaže skozi različna vedenja: umik, lajanje, renčanje, “zamrznitev” ali divje vlečenje. To je znak stresa, s katerim se pes sooča in ga težko drugače izraža. Če to stanje razumemo kot čustveni odziv, lahko na situacijo odreagiramo bolj razumevajoče in jasno.

V Sloveniji se srečujemo z različnimi izzivi, kot so hrupne ulice, kolesarji, planinci in drugi psi. Poleg tega se pojavljajo tudi pokanje petard, nevihte in nenadni zvoki iz okolice. Za občutljive pse je lahko to pogosto preveč, še zlasti, če že dlje časa čutijo notranjo negotovost.

V tem članku bomo skupaj raziskovali vzroke in iskali rešitve. Pogledali bomo, kako prepoznati znake negotovosti pri psu in jih omiliti z ustvarjanjem rutine, ustreznim treningom ter okoljem, ki psu nudi občutek varnosti. Obravnavali bomo tudi prehrano, ki z ustreznimi viri beljakovin lahko pomaga občutljivim psom do stabilnejšega čustvenega stanja.

Ključne ugotovitve

• Strah pri psu pogosto kaže na negotovost, ne neposlušnost.

• Pasja anksioznost lahko povzroči spremembo v pasjem obnašanju: od umika do lajanja ali “zamrznitve”.

• Urban okolje v Sloveniji lahko psu hitro nabira stres.

• Predvidljivost, miren pristop in jasni koraki so ključni za občutljive pse.

• Ustvarjanje rutine, zagotavljanje treninga in varno okolje pomagajo pri obvladovanju negotovosti psa.

• Pravilno izbrana prehrana in vir beljakovin za občutljive pse sta lahko podpora pri iskanju notranjega miru.

Kako prepoznamo, da strah pri psu izvira iz negotovosti

Za razumevanje strahu pri psih opazujemo celostno sliko: telesno držo, izraz obraza in položaj. Pes, ki čuti negotovost, se pogosto umakne. Želi se oddaljiti ali poiskati našo bližino za občutek varnosti.

Telesne znake stresa lahko prepoznamo po hitrih in subtilnih signalih. Pes potegne rep med noge, položi ušesa nazaj in zmanjša svojo držo. Opazimo lahko “whale eye” – pokaže beločnico, ali hitro dihanje brez napora.

• zehanje, ko ni zaspan

• oblizovanje smrčka in kratko “cmokanje”

• obračanje glave stran od dražljaja

• tresenje, kot da bi se “otresel”

Telesni znaki pogosto služijo kot signali pomirjanja. Pes s tem sporoča svojo neprijetnost in prošnjo za zmanjšanje pritiska. Če opazimo te signale pravočasno, lahko preprečimo stopnjevanje napetosti.

Pri vedenjskih znakih vidimo podobne vzorce: pes lahko pobegne, se skrije ali zamrzne. Morda bo poiskal zavetje v naročju ali se stisnil ob našo nogo. Nekateri psi lahko pričnejo s pretiranim praskanjem kot način spuščanja stresa.

Če se pes počuti ujet, lahko postane reaktiven: laja, sunkovito vleče povodec ali se ob srečanju agresivno odzove. Običajno je to obrambna strategija, ki si želi več prostora. Namesto kaznovanja je treba ugotoviti vzrok stiske in kako povečati občutek varnosti.

Odzive psa razumemo skozi kontekst: kdaj in kako daleč od sprožilca se začnejo, ter kako hitro se pes umiri. Pomembno je tudi, ali se z vsako ponovitvijo napetost stopnjuje ali zmanjšuje. To nam pomaga razlikovati med trenutnim strahom in vzorcem negotovosti.

1. zapišemo: kaj je bil sprožilec (pes, človek, zvok, predmet)

2. dodamo: kje se je zgodilo in kako blizu smo bili

3. ocenimo: jakost odziva in čas umirjanja

Takšen dnevnik razkrije ponavljajoče se znake strahu in subtilne telesne znake, ki bi jih sicer morda prezrli. Spoznanje, kateri signali pomirjanja se pri vašem psu pojavijo kot prvi, nam omogoča, da ukrepamo mirneje in učinkoviteje. To pripomore k postopnemu zmanjšanju reaktivnosti psa.

Kaj se dogaja v pasjih možganih, ko pes doživi strah

Ko pes zazna nevarnost, se njegov stresni odziv takoj aktivira. Možgani takrat preidejo v način preživetja, izbirajoč med bojem, begom ali zamrznitvijo. Takšno vedenje ni znak trme, temveč refleksna zaščitna reakcija.

Amigdala je tisti del možganov, ki prvi zazna morebitno grožnjo. V tesni povezavi z amigdalo se prebudi simpatični živčni sistem. To povzroči hitrejše dihanje in utrip srca. Pripravi telo na delovanje, še preden pes lahko logično reagira.

V odzivu na strah se poviša tudi raven kortizola. Ta hormon pomaga pri soočanju z naporom, a omeji zaznavanje na takojšnjo grožnjo. To oteži psu, da ostane miren in usklajen z okoljem.

Ko je pes pod vplivom strahu, njegove sposobnosti samokontrole in učenja pešajo. Če v takšnem stanju psa silimo bliže sprožilcu strahu ali ga spodbujamo, da bodi “pogumen”, lahko nehote ojačamo njegov strah. Namesto da bi ga priganjali, najdemo metode za pomiritev njegovega živčnega sistema. Temeljijo na umirjanju, postopnem napredovanju in veliko vajah.

Naš namen je ublažiti intenzivnost strahu in omogočiti psu, da čuti večji nadzor. Ne gre za brisanje čustev, ampak za ustvarjanje okolja, kjer se lahko počuti varneje.

• izberemo razdaljo, kjer pes še lahko opazuje in diha normalno
• delamo kratke vaje in končamo, preden se napetost dvigne
• nagrajujemo mirne odločitve, kot so obrat stran, pogled k nam ali vohanje tal

Najpogostejši sprožilci strahu pri psih v Sloveniji

Drobnosti v vsakdanjem življenju lahko hitro postanejo vzrok za strah pri psih. Ni potrebno, da so to veliki dogodki. Petarde med prazniki povzročajo stres, saj se zgodijo nenadoma in z vseh smeri.

Nevihte združujejo blisk, veter in tresenje tal, kar sproža strah. Težava se poveča, če smo zunaj brez zavetja. Tesnoba se pogosto začne z občutljivostjo na glasne zvoke.

V mestih je izziv urbano okolje z veliko dražljaji. Gradbišča, motorji, vlaki in ognjemeti povzročajo hrup. Gneča na pločnikih povzroča fizični stik s tujci.

• Pokanje in piskanje v zraku pri praznovanjih in ognjemeti
• Hrup gradbišč, udarci, sirene ter vlakovni zvoki
• Sesalec, zvonec, obiskovalci in hrup v blokih z odpiranjem vrat

Na sprehodih se kažejo reakcije na kolesarje, skiroje, tekače, palice planincev in otroške vozičke. Pristopajo hitro in neslišno, kar psa prestraši. Pes se lahko odzove z umikom, otrplostjo ali lajanjem.

Med socialnimi sprožilci se poudarja srečevanje psov. Predvsem nevezani psi ali dolgotrajno vohljanje vzroki za strah. Slabe izkušnje v pasjih parkih se psom močno vtisnejo.

Več sprožilcev hkrati, kot so utrujenost, lakota in preveliko število dražljajev, povečujejo stres. Glasni zvoki in nenadna pojava kolesarjev zmanjšujejo prag tolerance. Pomembno je spremljati dogodke pred situacijo.

Vloga zgodnjih izkušenj in socializacije pri razvoju negotovosti

Zgodnje izkušnje psa so temelj, na katerem gradi svoj odnos do sveta. V prvih tednih se pes uči razlikovati med varnim in nevarnim ter sprejema spremembe. Te izkušnje oblikujejo njegovo reakcijo na novosti – umirjenost ali strah.

Kritično obdobje mladiča je čas, ko je njegova sposobnost učenja na vrhuncu. Zato je pomembna kvaliteta, ne količina srečanj. Vedno moramo socializacijo prilagajati počutju psa, da se izogne pritiskom.

Napačen pristop k socializaciji lahko pripelje do preobremenjenosti. Preveč stresna okolja ali prenagljeni stiki z ljudmi in drugimi psi lahko pustijo negativne posledice. Pes se v takih primerih nauči, da je svet nevarno mesto.

To še posebej velja za pse, ki so naravno bolj občutljivi. Pri njih je ključno, da gradimo njihovo samozavest s počasnimi koraki in pod nadzorom situacije. Preveč nepričakovanih dogodkov jih lahko globoko pretrese.

• Za občutljive pse izbiramo mirna okolja in kratkotrajne obiske. Tako so zgodnje izkušnje bolj osmišljene.

• Pomembno je prepoznavati signale nelagodja, kot so odrivanje glave ali otrdelost. To psu omogoča učenje na pozitiven način.

• Spodbujamo radovednost psa in mu omogočimo, da se sam umakne. Še posebej je to pomembno v občutljivih obdobjih.

Četudi smo zamudili optimalno obdobje za socializacijo, je napredek možen tudi pri odraslih psih. Za to uporabljamo metode, ki vzpostavljajo nove, pozitivne asociacije. Delamo počasi, dosledno in z občutkom za psa.

Ko se pojavijo znaki povečanega strahu, kot je lajanje ali beg, je čas, da poiščemo pomoč. Specialist za pozitivno vzgojo bo upošteval psa kot celoto. Občutljivi psi pri tem pristopu lahko veliko pridobijo – z delom, ki je mirno in brez prisile.

Naša napaka: kako nevede okrepimo pasji strah

Ko se pes nenadoma ustraši, naša reakcija je pogosto prenagljena. To je trenutek, ko lahko nehote poslabšamo njegov strah. Zavedanje te napake nam omogoča, da naslednjič ukrepamo bolj premišljeno. S tem pristopom lahko situacijo izboljšamo, namesto da bi jo poslabšali.

Eden izmed pogostih zmot je, da psa prehitro soočamo s strah vzbujajočimi situacijami. Prepričani smo, da se bo navadil, a to redko drži. Tako pes ostaja v stanju stresa in strahu. Namesto, da bi se naučil umiritve, se njegov strah samo okrepi.

Kadar se bojimo za psa, lahko nehote uvedemo kaznovanje. Kaznovanje psa za renčanje ali umik samo podpre njegov občutek, da izražanje strahu ni sprejemljivo. To ga lahko spodbudi, da naslednjič reagira še bolj burno ali brez opozorila.

Naša telesna govorica ima velik vpliv, še posebej med sprehodi. Tesen oprijem povodca psu sporoča, da je situacija za zaskrbljenost. Takšno vedenje lahko poveča njegovo reaktivenost, še preden resnično zazna nevarnost.

Tolaženje psa s paničnim glasom in močnim dotikom med njegovim strahom lahko deluje kot potrditev njegovih strahov. Učinkovitejši je miren pristop, ustvarjanje varne razdalje in nagrajevanje psa, ko se sam umiri ali se odloči za bolj sproščeno vedenje.

• Najprej povečamo razdaljo in skrajšamo izpostavljenost, da se stres ne kopiči.
• Uporabimo enake signale vsakič, da je situacija predvidljiva in varna.
• Nagrajujemo mirno vedenje, ne silimo v stik in ne lovimo “poguma” na silo.
• Pri sprehodu pazimo na mehak povodec in na svoj tempo dihanja.

Spremenimo pristop s pritiskanjem na postopno učenje. Tako se pes lažje vrne v svoje ravnotežje. Hkrati pridobimo večji nadzor nad situacijo. Omogočamo, da odnos, ne strah, usmerja sprehode.

Kako gradimo samozavest: praktične vaje za vsak dan

Gradimo samozavest psa z jasnostjo in počasnostjo. Izberemo takšno okolje, kjer lahko pes še deluje, kot je vohanje in odgovarjanje na klice. Tako ustvarimo pomirjujoče okolje in povečamo možnosti za uspeh.

Temeljita na desenzitizaciji in proti-pogojevanju. Sprožilec predstavimo na varni razdalji, da ne prestrašimo psa. Nagrajujemo celo že miren ogled sprožilca, sledi nagrada za obrat k nam.

1. Začnemo na razdalji, kjer je pes še vedno sproščen ob prejemu nagrade.
2. Ob ogledu sprožilca mirno označimo trenutek in psa nagradimo.
3. Čakamo, da se pes prostovoljno obrne k nam za drugo nagrado.
4. Razdaljo zmanjšujemo samo, če je pes sproščen in diha enakomerno.

Trening pozornosti nam pomaga v težkih trenutkih. “Poglej me”, sledenje roki in nagrajevanje očesnega stika naredimo rutino. Dodamo še kratko čakanje, nato dovolimo sprostitev.

• Doma začnemo z “Poglej me”, nadaljujemo na hodniku in na sprehodu.
• S sledenjem roki usmerjamo psa proč od dražljajev.
• Pes na blazino gre za občutek varnosti in počitka.

Igre za samozavest pomagajo psu čutiti nadzor. Raztresite priboljške in pustite psu, da sam ureja tempo. Med “sniffari” sprehodi upočasnimo in spodbujamo vohanje.

Uvedemo miselne izzive v kratkih intervalih. Enostavno “ciljanje” z nosom, iskanje med brisačami, zmanjšuje napetost. Uspešne zaključke igre morajo biti pogosti.

Gradnja poguma poteka preko varnih izzivov, brez pritiska. Sprehodi po različnih površinah, postopno uvajanje novih poti. Potrudimo se za vrnitev v varno okolje.

Za napredek upoštevamo pravilo kratkih vadb. Trening končamo, ko je pes še vedno osredotočen in željan raziskovanja. Tako se samozavest gradnja vsak dan.

Rutina, predvidljivost in varni kotiček doma

Rutinski urnik psom znatno olajša njihovo vsakdanje življenje. Pes tako bolje predvideva dogajanja, kar omogoča hitrejše umirjanje njegovega telesa. To prispeva k zmanjšanju stresa, saj pes naleti na manj presenetljivih situacij.

Uredimo prostor, kjer se bo pes počutil varno in mirno. Ta prostor naj bo umaknjen od vhoda, stopnišč in oken, ki prinašajo veliko dražljajev. Je umik, kjer psa pustimo pri miru, tudi ko pridejo gosti ali ko so otroci glasni.

• Izberemo tiho mesto, kjer ni prepiha in veliko gibanja.
• Tja dodamo mehko podlogo in odejo, ki diši po domu.
• Zagotovimo, da ima pes možnost nemotenega počitka.

Kot varno zatočišče lahko uporabimo tudi boks, ki ga psu predstavimo postopoma. Vrata boksa naj sprva ostanejo odprta, notri pa lahko položimo priboljšek ali igračo. Na ta način psa vzpodbudimo, da prosto vstopi. Boksa nikoli ne smemo uporabljati kot kazen.

Ob hrupnih trenutkih zunaj, kot so grmenje ali petarde, poskrbimo za zvočno izolacijo. Zatemnimo sobo, zapremo rolete in po želji vključimo bel šum ali tiho glasbo. Tako lahko stres zmanjšamo ne samo z našimi besedami, ampak tudi s prijetnejšim okoljem.

Za psa ustvarimo obogateno okolje, da lahko sprosti nakopičeno napetost. Lizalne podloge, miselne igrače in primerna žvečila podpirajo njegovo samopomiritev. Takšne aktivnosti nudimo zlasti v njegovem varnem prostoru, kjer se lahko brez zunanjega pritiska posveti igri.

Oprema, ki pomaga negotovemu psu na sprehodu

Na sprehodu z negotovim psom je ključno uporabljati opremo, ki je udobna in varna. Oprema ne sme žuliti psa ali omejevati njegovega dihanja. Prileganje preverimo tako, da pas ne drgne in med trakom in kožo lahko spravimo dva prsta. Za pse, ki se radi izmuznejo, izberemo opremo, ki to preprečuje.

Oprsnica, ki porazdeli pritisk, je primerna za reaktivne pse. Za pomoč pri vlečenju lahko koristi anti-pull oprema, ki je ne smemo uporabljati kot kazen. Glavni cilj je pesovo počutje varnosti z jasnimi signali vodenja.

Na prostornih in varnih območjih je dolgi povodec idealna izbira. Omogoča psu več svobode, medtem ko mi obdržimo kontrolo. Manjša napetost na povodcu zmanjšuje stres pri psu, kar olajšuje pomiritev.

• Izberemo dolžino povodca, s katero lahko upravljamo, ne da bi se zapletal.
• Ob srečanju z dražljajem povečamo razdaljo, izognemo se neposrednemu srečanju.
• Zagotovimo si visoko vredne priboljške za hitro preusmeritev pozornosti

Razmisliti velja o uvajanju nagobčnika. Začnemo s postopnim uvajanjem: najprej ga pes samo ovoha, potem vanj dobi priboljšek, nakar ga za kratek čas zapnemo. Postopek nagobčnika naredi del vsakdana, ne pa vir strahu.

Izogibajmo se opremi, ki poviša stres, kot so zatezne ovratnice. Pri že obremenjenem psu lahko taka oprema povzroči še hitrejšo reakcijo. Uporabimo raje udobno in varno opremo.

1. Ko izbiramo pot za sprehod, izberimo takšno z možnim umikom in mirnim rezervnim izhodom.
2. Enako opremo uporabljamo dalj časa, da se pes lahko nanjo navadi.
3. Po vsakem sprehodu psu omogočimo miren kotiček za počitek in žvečenje.

Komunikacija z našim psom: jasni signali in mirna energija

Gradnja mostu komunikacije s psom zahteva doslednost. Vedno rabimo iste besede in kretnje za lažjo orientacijo psa. Pri tem je koristna uporaba marker besede, na primer “ja”. To jasno sporoča psu, kaj je prav.

Telesna govorica človeka oddaja močna sporočila. Plitko dihanje, pospešen korak ali napet povodec lahko v psu prebudijo občutek ogroženosti. Za mirno vodenje je ključno upočasniti, sprostiti roko in ohranjati povodec nežen.

Pred sprožilcem ne smemo oklevati. Konflikt je bolje preprečiti. Obrnemo se, povečamo oddaljenost ali se postavimo med psa in stimulacijo. Učinkovit je kratek poziv: “Prosim za razdaljo, treniramo.”

• zamenjamo stran pločnika ali naredimo lok
• ustavimo se za avto, ograjo ali grm
• naredimo nekaj korakov nazaj, da pes lažje razmišlja

Pri vzgoji psa ne iščemo zgolj poslušnosti. Nagrajevanje pomirjevalnih signalov je ključno. Ko pes izbere nekonfliktno rešitev, hitro uporabimo marker besedo in ponudimo nagrado.

Naša stabilnost psu nudi občutek varnosti. Enotna telesna govorica, jasni signali in mirno vodenje krepijo zaupanje in predvidljivost. Nagrajevanje miru nas uči, kako narediti mirnost za stalno vedenjsko navado.

vir beljakovin za občutljive pse

Iskanje ustreznega vira beljakovin je ključno za občutljive pse, saj nepričakovano pogosto beljakovine povzročajo težave. Takšni psi lahko trpijo zaradi srbenja, praskanja ali občutljivega trebuha. To jim otežuje miren počitek in lahko vpliva na njihovo vedenje med sprehodi.

Alergije pri psih izhajajo iz reakcije imunskega sistema in so lahko vztrajne in ponavljajoče. Intoleranca na hrano običajno pomeni težave s prebavo, ne vključuje tipične alergijske reakcije. Obe stanji povzročata podobne simptome, pravilno diagnozo in zdravniški načrt pa mora določiti veterinar.

• srbečica, rdečina kože, lizanje tačk
• ponavljajoča vnetja ušes in neprijeten vonj
• mehko blato, napenjanje, bruhanje

V prehrani občutljivih psov often successful is the approach “less is more”. Izberemo en vir beljakovin, ki ga psu postopoma uvajamo, da opazimo morebitne spremembe. Pri vztrajnih težavah se lahko, pod veterinarskim nadzorom, zatečemo k izločevalni dieti.

Iskanje hipoalergene pasje hrane z omejeno sestavo lahko občutljivim psom močno pomaga. Možnosti vključujejo jagnjetino, losos, zajca, insekte in govedino. Za vsakega psa ni primerna vsaka vrsta beljakovin. Izogibamo se prepogostemu menjanju prehrane in dodajanju novih priboljškov v kratkih intervalih.

Psi z občutljivo kožo ali prebavo se pogosto slabše naspijo, kar vpliva na njihovo vedenje čez dan. Pravilna hrana je del celostne skrbi za počutje psa. Ko se izboljšajo prebava in stanje kože, se lažje soočamo z negotovostjo in učenjem mirnih odzivov.

CricksyDog kot podpora občutljivim in negotovim psom

Za negotove pse zmanjšamo obremenitve. Iščemo stabilen vir beljakovin in smo previdni pri prehrani. CricksyDog nudi hipoalergena pasja hrana brez piščanca, prav tako brez pšenice, kar je idealno.

Za doslednost uporabljamo posebne linije hrane glede na starost in velikost. Izberemo isto osnovo, ki se prilagaja rastjo psa in njegovimi dnevnimi potrebami.

• Chucky Juliet Ted: Chucky za mladiče, Juliet za majhne pse, Ted za srednje in velike pse.
• Pomembno je, da pri občutljivih psih ne menjamo preverjene formule nepotrebnih razlogov.

Imamo več možnosti pri virih beljakovin, ker se tolerance razlikujejo. Med okusi kot so jagnjetina, losos, zajec, insekti in govedina izbiramo. Spremljamo blato, kožo ter energijo psa.

Negotov pes se bolje odziva na rutino. Ustreznost hrane pomeni manj težav. Tako lahko treninge z nagradami izvajamo rutinsko. Za resne težave s kožo ali prebavo pa sodelovanje z veterinarjem usmerja prehrano znotraj celostnega načrta.

Mokra hrana in priboljški: kako izberemo nagrado, ki ne obremeni občutljivega psa

Ko pes čuti negotovost, postane nagrajevanje ključno orodje pri treningu. Hrana pomaga spremeniti percepcijo sprožilcev, kar nam omogoča, da lažje vzpostavimo mirno vedenje. Pri izbiri nagrade moramo biti pozorni, da ne povzročimo alergijskih reakcij.

Mokra hrana je pogosta izbira za občutljive pse, saj je bogato aromatična in jo pes hitro sprejme. Ta vrsta hrane deluje kot povezava med strahom in korakom naprej. Uporabljamo jo v malih količinah, kar ščiti želodec psa.

Ely wet food priporočamo za občutljive pse zaradi enostavne izbire glede na beljakovinsko osnovo. Ponavadi se držimo enega izvora beljakovin, da ne obremenimo prebavnega sistema. Med izbirami prevladujejo jagnjetina, govedina in zajec, ki služijo kot samostojna nagrada ali dopolnilo suhi hrani.

Podobna načela uporabljamo pri priboljških: iščemo takšne z minimalno številom sestavin. Hipoalergeni priboljški naj bodo sestavljeni jasno, brez nepotrebnih dodatkov. Tako laže prepoznamo, katera hrana je psu najbolj ustrezna.

MeatLover priboljški so idealni za trening zaradi sestave, ki vključuje samo meso. Ponujajo različne okuse, kot so jagnjetina in losos, ki omogočajo usklajevanje z določenim virom beljakovin. To pomaga pri vzdrževanju zdrave kože in prebave.

Strategija usklajevanja beljakovin je preprosta. Večina obrokov in nagrad naj bo izbrana na osnovi beljakovine, ki jo pes najlažje prebavlja. S tem zmanjšamo možnost alergijskih reakcij ali prebavnih težav med učenjem.

• Osnovna nagrada: majhni koščki, ki jih pes lahko prebavi brez težav.

• Visoko vredna nagrada: bolj aromatična hrana za močnejše sprožilce.

• “Nujna” nagrada: rezerva za nepričakovane situacije, kot so srečanja z drugimi psi.

Priprava vnaprej nam omogoča, da ostanemo zbrani in hitro odreagiramo. Tako nagrajevanje je učinkovito tudi v nepredvidljivem okolju. Kadar so nagrade prijazne do psa, je učenje lažje in hitrejše.

Podpora zdravju: vitamini, nega in vsakodnevne male navade

Začetek pomiritve psa se skriva v osnovah. Stabilno stanje dosežemo z rednim pitjem vode, prilagojenimi sprehodi in kvalitetnim spancem. Brez pomanjkanja osnovnih potreb se zmanjša stres.

Vitamini za pse so ključni v časih večje aktivnosti ali ko pes starost. Takrat so bolj občutljivi na zunanje dražljaje. Podpiranje telesa psa mu omogoča, da se z lahkoto pomiri.

Twinky vitamini predstavljajo dobro izbiro za specifično podporo. Na voljo so opcije za sklepe in multivitamine za vsakodnevno uporabo. Sledimo navodilom za uporabo, v posebnih primerih se posvetujemo z veterinarjem.

Nego kože in tačk ne smemo zanemariti. Srbečica in pekoče blazinice psa hitro razdražijo. Zato pomeni skrb za kožo več kot le lepotni tretma.

Chloé šampon je primeren za občutljive pse. Balzam za smrček in tačke blaži negativne učinke soli in vročega asfalta. Redna uporaba lahko ublaži razpoke na blazinicah.

• Tačke po sprehodu speremo in nežno obrišemo.

• Pregledamo blazinice in pazimo na morebitno rdečino.

• Nega naj bo povezana z nagradami, da pes čuti varnost.

Ponavljanje teh korakov vsak dan krepi zaupanje psa. Tako postane dotik znamenje varnosti. Pravilna rutina in gibanje prispevata k boljšemu vedenju.

Za izbirčne in za ustno higieno: rešitve, ki olajšajo rutino

Stres pri psih lahko vpliva na apetit, zaradi česar postanejo izbirčni. V takih trenutkih pes pogosto samo povoha skledo in odide. Takrat je bolje, da obrok ostane nespremenjen, a obogaten z nežnimi dodatki. Ti dodatki za suho hrano ne obremenijo njihove prebave.

Mr. Easy dressing je kot nalašč za te priložnosti, saj deluje kot veganski preliv. Z njim izboljšamo vonj in okus hrane, ne da bi bilo treba hrano nenehno menjavati. V obdobjih izbirčnosti tako storimo manjši korak, hrana pa ostane znana in varna za psa.

Ne smemo pozabiti na udobje psa med žvečenjem. Slab zadah, zobne obloge ali občutljive dlesni vplivajo na njihovo počutje. Zato je skrb za zobno higieno psa ključni del njihove rutine. Prijetno žvečenje lahko pripomore k boljšemu razpoloženju.

• Mr. Easy dressing dodamo obroku, ko opazimo psa manj navdušenega nad hrano.
• Denty dental sticks vključimo v večerni ritual, ko je pes že pomirjen.
• Količino prilagodimo glede na velikost in potrebe psa, skladno z navodili.

Denty dental sticks omogočajo, da rutina postane kratka in predvidljiva. Združitev preliva in zobne nege nudita dva ključna signala: najprej mirno hranjenje, sledi žvečenje. Ta pristop nam pomaga vzdrževati doslednost, našemu psu pa olajša sprostitev.

Zaključek

Ko se pes ustraši, to običajno izhaja iz negotovosti, ne trme. Ključnega pomena je, da prepoznate, kaj psa plaši in da vzdržujete primereno razdaljo. Uporaba jasnih signalov in vzpostavljanje rutine psi zagotavljajo občutek varnosti. S tem pristopom lahko pomagamo negotovim psom, učinek pa je opazen dolgoročno.

Strah pri psih ne izgine čez noč in zahteva postopno delovanje. Vsakodnevno krepimo samozavest psa z enostavnimi vajami, ki ne povzročajo dodatnega stresa. Psu je lažje zaupati nam, ko smo potrpežljivi in dosledni. Če naletimo na težave, preprosto zmanjšamo intenziteto treninga in nadaljujemo z delom.

Dobra prehrana je temelj zdravja in počutja psa. Hipoalergena dieta lahko omili simptome kot so srbenje in napihnjenost. Za pse s prehranskimi občutljivostmi je pomembno, da najdemo pravo vrsto beljakovin, kar vodi do manjšega nelagodja in večje dnevne stabilnosti.

Pri vzpostavitvi rutine so nam lahko v pomoč tudi hipoalergene formule, kot jih ponuja CricksyDog Slovenija. Brez piščanca in pšenice so formule Chucky, Juliet in Ted. Kot nagrada so primerne Ely mokra hrana in MeatLover priboljški. Twinky vitamini, Chloé za nego, Mr. Easy preliv in Denty dentalne palčke lahko prav tako izboljšajo kakovost življenja našega psa. Pomembno je, da smo pri uvajanju sprememb potrpežljivi in se po potrebi posvetujemo z veterinarjem ali specializiranim strokovnjakom za vedenje.