Učenje plavanja pri psu – Vse, kar moraš vedeti o tem!

Leonardo da Vinci je zapisal: “Voda je gibanje; in gibanje je življenje.” Ta misel odraža, zakaj nas plavanje s psom privlači. Združuje gibanje, igro in zdravje.

Podrobno razložimo, kako sistematično in varno naučiti psa plavati. Razkrivamo prednosti vode za sklepe, srce in vzdržljivost. Pojasnimo, kako plavanje psičkom pomaga pri ohlajanju poleti.

Ne vsak pes avtomatsko zna plavati. Z upoštevanjem postopnosti, nadzora in uporabe nagrad, gradimo zaupanje v vodo. Izberemo mirne začetne lokacije ter uvajamo plavalne treninge z ogrevanjem in ohlajanjem.

Obravnavamo tudi potrebno opremo in prehrano pred in po plavanju. Podrobneje predstavimo CricksyDog izdelke, ki skrbijo za energijo, sklepe in kožo psa. Naš cilj je narediti pasje vodne aktivnosti redni del njihovega življenja za veselje in zdravje, s 4–6-tedenskim napredovanjem.

Ključne poudarke

• Plavanje je nizko obremenitveno in krepi srce, vzdržljivost ter mišice.
• Učenje plavanja za pse zahteva postopnost, nadzor in pozitivno motivacijo.
• Varno plavanje za pse se začne v mirnih vodah z jasno strukturo korakov.
• Plavalni trening za psa vključuje ogrevanje, ohlajanje in osnovno raztezanje.
• Pasje vodne aktivnosti so učinkovite poleti, saj zmanjšujejo tveganje pregrevanja.
• Pravilna oprema in prehrana, tudi z linijo CricksyDog, podpirata energijo in zdravje.

Zakaj je plavanje dobro za pse in kdaj začeti

Plavanje je odlična, nizko intenzivna aktivnost za pse, ki ščiti njihove sklepe, lajša bolečine v kolkih in komolcih. Je še posebej pomembno za labradorce in nemške ovčarje, nagnjene k težavam s kolki. Protislovnost vode telo prisili, da dela sinhrono, zato so prednosti plavanja za pse hitro opazne.

V vodi pes poveča svoje dihalne in srčne zmogljivosti. To bistveno izboljša psu srčno-žilna kondicijo, kar poveča njihovo vzdržljivost med sprehodi. Višja poraba energije v vodi pomaga pri ohranjanju primerne telesne teže, kar je ključno za preprečevanje debelosti. Dodatno, voda psičkom ponuja senzorično sprostitev in predstavlja varno okolje za igro.

Začeti s plavanjem pri mladičih je treba pametno. Potem ko prejmejo vse potrebne cepljenja, običajno med 12. in 16. tednom, in ko je njihova koordinacija že razvijajoča, začnemo z nežnimi in kratkimi seansami v mirni vodi.

Starejšim psom prilagajamo intenzivnost in trajanje njihovih plavalnih sej. Pse z brahicefaličnimi obraznimi strukturami, kot sta mops in angleški buldog, vpeljujemo počasneje in uporabljamo varnostne jopiče. Pred začetkom plavalnih sej pri psih s kroničnimi boleznimi se posvetujemo z veterinarjem.

V poletnih mesecih plavanje omogoča psom, da se ohladijo. Vendar pa se izogibamo najmočnejšemu soncu in pregretem vodi. Konsistentnost v plavanju ohranja aktivnost prijetno za pse, pri tem pa zagotavlja dolgoročno srčno-žilno zdravje in primerno postavo. Največje koristi plavanja dosegamo z postopnim napredovanjem in zagotavljanjem, da so psi in voda vedno v harmoniji.

Varnost na prvem mestu pri vodnih aktivnostih

Pred vstopom v vodo preverimo razmere. Temperatura mora biti med 18–24 °C. Prav tako mora biti dno vidno in tok šibek ali odsoten. To nam pomaga zagotoviti, da je varnost našega psa vedno na prvem mestu. Vedno s seboj prinesemo svežo vodo, da pes ne pije iz jezera ali reke.

Izberemo kvaliteten reševalni jopič za psa, ki ima dobro prilegajoče se trakove in ročaj za dvig. To je ključnega pomena za preprečevanje utopitve. To še posebej velja za mladiče, starejše pse in pse pasem z obsežnejšim prsnim košem.

Uvodne seanse v vodi naj ne bodo daljše kot 3–10 minut. Med njimi naj bodo pogosti odmori na plitvini. Pes naj v vodo vstopa mirno, brez sile in metanja, saj tako gradimo njegovo zaupanje. Ta pristop spodbuja varnost psa med kopanjem.

Če opazimo znake utrujenosti, kot so široko odprte oči, piskanje, odkimavanje ali nenavadno brcanje, takoj ukrepamo. Psu nudimo podporo in ga počasi usmerimo proti izhodu iz vode.

Na lokacijah plavanja bodimo pozorni na modrozelene cvetlice, oljne madeže in smeti. V primeru, da voda smrdi ali je motna, raje izberimo drugo lokacijo. S tem zmanjšamo tveganje za zdravstvene težave psa, vključujoč utopitve in zastrupitve.

Vedeti moramo osnove prve pomoči za pse, ki so zaužili preveč vode. Opazimo lahko simptome, kot so kašljanje, letargija in bruhanje. Ob sumu na težave takoj kontaktiramo veterinarja. Če psa zebe, ga ovijemo v suho brisačo in ga grejemo postopoma.

Po kopanju psa ne smemo pustiti v pregreti avtomobili. Mokra dlaka lahko prispeva k hitrejšemu segrevanju telesa. Doma psa umijemo in osušimo, da preprečimo draženje kože. S tem tudi zavarujemo njegovo varnost za prihodnje vodne aktivnosti.

• Pred vstopom: preverimo temperaturo, vidljivost dna in tok.
• Oprema: reševalni jopič za psa z ročajem; povodec za nadzor na obali.
• Trajanje: 3–10 minut z odmori; ne silimo v globino.
• Opazovanje: znaki izčrpanosti pri psu pomenijo takojšnjo podporo in izhod.
• Zdravje: prva pomoč za psa ob kašlju, bruhanju ali podhladitvi; veterinar po potrebi.

Priprava psa na stik z vodo doma

Začnemo lahko zelo nežno, v dnevni sobi ali na vrtu. Uporabimo majhne posodice z vodo, mokre brisače in otroške banje. Voda naj sega samo do gležnjev. S kratkimi in mirnimi izkušnjami, obogatenimi z veliko pohvalami, psa desenzibiliziramo.

Pri prečkanju mokrih površin koristimo tarčno palico ali pa ročni dotik. Tako utrdimo ukaze kot so “pridi”, “stoj”, “počasi”, “ven”. Hkrati pa ohranjamo nadzor. S pozitivno motivacijo, kot so drobne nagrade in topel glas, postavimo jasne meje.

Raznolike podlage, kot so nedrseča guma, brisače in travnata preproga, zmanjšajo strah psa pred zdrsom. Ta pristop naredi domače vaje za plavanje varne in zabavne.

Ko psa sprostimo, se lotimo iger z vodo. Nežno ga pršimo z ročno brizgalko ali vrtno cevjo, pri čemer se izogibamo stiku z obrazom ali ušesi. Vodo pa vedno povežemo z igro in krajšimi odmori.

Občutljive pse navajamo z counter-conditioningom. Ob vsaki izpostavitvi vodi, naj bo to zvok ali pogled, jih nagradimo z visoko vrednimi priboljški. S tem počasi in varno povečujemo njihovo udobje.

Predstavimo jim opremo doma. Rešilni jopič in povodec povežemo z zabavo. Ta postopek olajša kasnejše prve korake v vodi.

Za ustalitev rutine sledimo kratkemu načrtu:

• 1–2 minuti hoje po mokri brisači, nato sledi nagrada.
• 30–60 sekund v plitki banji, izdaja ukaza “ven” in igra.
• Zabava z vodo s pomočjo brizgalke, nato sušenje in crkljanje.

Domače vadbe vodimo umirjeno in z jasnim ritmom. Da ostanejo krajše, a prijetne in se redno izvajajo. S pozitivnimi spodbudami gradimo psu zaupanje za prihodnje izzive.

učenje plavanja za pse

Začetek učenja poteka v plitvini, kjer pes lahko občuti trdna tla pod seboj. Nato ga nežno podpremo pod prsmi in okoli trebuha. Cilj je, da se s tem vzpodbudi enakomerno brcanje zadnjih nog. Mnogo psov sprva uporablja le sprednje noge, zato jih s pomirjevalnim glasom in dotikom usmerimo, da izboljšajo tehniko plavanja.

Pri privajanju na vodo uporabimo igračo, ki jo pes zelo želi, ali aport. Tako napreduje v vodo in iz nje brez strahu. Postopni kratki vstopi v vodo utrdijo zaupanje ter vpeljejo jasen ritem treninga. Ko zaznamo, da je pesje telo v vodi v horizontalnem položaju in da vse noge delujejo usklajeno, začnemo postopoma zmanjševati našo podporo. V tej fazi naj bo plavalni trening kratek, a pozitiven.

Da bi se izognili stresu, uvedemo ukaz “počitek na obali”. S tem jasno zaključimo vsako serijo vaj. Vadi se 3–5 ponovitev, ki trajajo od 20 do 45 sekund, odvisno od kondicije psa in temperature vode. Posebno pozornost namenimo temu, da ne obremenjujemo vratu psa – njegova glava naj ne bo previsoko in ne vlečemo ga z zategnjenim povodcem. S tem ohranimo pravilno tehniko plavanja, ki je varna za psa.

Ko pes osvoji osnove, dodamo nežno valovanje in vadimo v plitvem vhodu. Tako psa privajamo na različne razmere. Skrbno opazujemo njegovo dihanje in držo med plavanjem. Če opazimo, da pes vesla močno ali ima napet rep, skrajšamo čas treninga. Ta metoda nas uči, kako psa naučiti plavati brez panike, z občutkom nadzora.

Postavljanje mikrociljev psu pomaga, da ostane osredotočen in napreduje. Tu je nekaj ciljev, ki jih lahko prilagodimo glede na starost in pasmo:

• Umiren vstop v vodo, brez panike v prvih trenutkih.
• 10 metrov neprekinjenega plavanja s telesom v ravni liniji.
• Poslušnost na ukaz za obrat v vodi in vrnitev do vodnika.
• Zanesljiv odpoklic iz vode, ki prepreči lovljenje ptic ali lov valov.

Za plavalni trening psa uporabimo različne igre. Sem spadajo kratki aporti, sledenje plovkom ali ciljnemu stožcu, pa tudi mirno plavanje ob vodniku. Takšne vaje izvedemo 2–3 krat tedensko, med posameznimi dnevi pa si pes odpočije. S tem krepijo koordinacijo, vzdržljivost in koncentracijo.

Če pes okleva, korakamo eno stopničko nazaj in krepimo njegovo motivacijo. Nagrado damo takoj po zaključku vaje, ko je pes še vedno miren in njegovo telo je nizko. Tako naučiti psa plavati postane enostaven in prijeten proces. Plavalne vaje za pse so kratke ter učinkovite.

Ogrevanje, ohlajanje in raztezanje po plavanju

Preden se odpravimo k vodi, ne pozabimo na psa ogreti. Začetek naj bo 5–10 minut hoje na povodcu, nato lahko dodamo serpentinske zavoje in targetanje. To bo pomagalo pri aktivaciji jedra in ramenskega obroča psa. Če imamo možnost, lahko uporabimo nizke cavaletti palice za 5–10 umirjenih korakov. Na suhem dodamo lahko igranje vlečke ali aport, kar varno dvigne srčni utrip in zmanjša možnost poškodb.

Po plavanju ne smemo pozabiti na ohlajanje psa. Desetminutni sprehod v senci bo idealen, potem psa dobro obrišemo in mu ponudimo suho podlago. Ta postopek pripomore k boljši termoregulaciji in hitrejši regeneraciji, obenem pa zmanjšuje tveganje za otrdelost mišic.

Raztezanje psa naj bo nežno in brez bolečin. Držimo pasivni razteg prednjih in zadnjih nog za 10–15 sekund, izvajamo 2–3 serije za vsako okončino. Mehka masaža hrbta in ramen bo izboljšala prekrvavitev, kar bo prispevalo k preprečevanju poškodb in pospešku regeneracije.

Sveža voda naj bo vedno na voljo, a v majhnih količinah in z razmiki. To bo pomagalo preprečiti napihnjenost. Pri pasmah, nagnjenim k želodčni dilataciji-volvulus, kot sta nemška doga in nemški ovčar, izogibamo se težki aktivnosti vsaj eno uro po hranjenju. Naslednji dan bodimo pozorni na znake šepanja, občutljivosti ali utrujenosti in prilagodimo obseg aktivnosti.

• Ogrevanje psa: hoja, serpentinski zavoji, targetanje, nizki cavaletti, kratka igra.
• Ohlajanje psa: počasna hoja v senci, brisanje, menjava mokre podlage.
• Raztezanje psa: pasivni raztegi 2–3 serije, 10–15 sekund; masaža hrbta in ramen.
• Hidracija in regeneracija po plavanju: manjši požirki vode v intervalih, opazovanje znakov obremenitve.
• Doslednost = preprečevanje poškodb pri psu in boljša forma v vodi.

Izbira prave lokacije: bazen, jezero, reka ali morje

Izbira prave lokacije za kopanje psa zahteva premislek. Začetnikom priporočamo ograjene pasje centre ali mirna, plitva jezera s trdnim dnom. To nam omogoča, da se izognemo nepričakovanem in gradimo zaupanje postopoma.

Plavanje v bazenu je za psa predvidljivo okolje. Nadzorovana temperatura vode, čistoča in varne poti za vstop so zagotovljene. Voda s klorom lahko draži kožo psa, zato ga po plavanju temeljito stuširamo s sladko vodo.

Plavanje v jezeru nudi posebno doživetje zaradi miru in stika z naravo. Kljub temu predhodno ocenimo kakovost vode in se izognemo blatnim, nestabilnim dnem. Prav tako se izogibamo lokacijam, kjer so na dnu ostri predmeti.

Plavanje v reki lahko predstavlja tveganje zaradi močnega toka. Izberemo mirnejše plitvine in zagotovimo varne izhode iz vode. V reko ne vstopamo ob močnih deževjih ali ko je vidljivost v vodi slaba.

Plavanje v morju psom omogoča lahkolniji vzgon, vendar slana voda lahko draži kožo. Po morski aktivnosti psa osvežimo s pitno vodo, da ne dehidrira. Na plaži upoštevamo varnostne zastave in pravila za pse.

• Vedno preverimo izhode iz vode, senco ter prostor za ohlajanje.
• Ocenimo gnečo: prisotnost drugih psov in ljudi vpliva na fokus in varnost.
• Upoštevamo lokalne predpise in sezonske omejitve kopanja.

Pri pripravi izleta upoštevamo pravilo: mirna voda, dostopen vhod in jasna navodila. Tako postane izbira lokacije rutina, ki skrbi za dobrobit psa in omogoča užitek v vodnih radostih.

Oprema za uspešno učenje: povodec, igrače in dodatki

Za miren začetek je ključno, da je oprema za plavanje psa udobna in varna. Izberemo reševalni jopič, ki ima nastavljive trakove in ročaj. Pomembno je, da oprema psu ne omejuje gibanja v ramenskem obroču. Pred prvim izletom na vodo preverimo, kako oprema pristaja, da zmanjšamo stres.

Vodni povodec mora biti dovolj dolg in iz lahkega materiala, ki plava. Najboljša izbira sta biothane ali najlon, saj oba materiala odbijata vodo. Ko izbiramo igrače, izberemo takšne v živahnih barvah, da jih je v vodi lahko opaziti.

Če se psi igrajo na grobi podlagi, uporabimo zaščito za njihove tačke. Prav tako poskrbimo za nedrseče podlage, da psi varno vstopajo in izstopajo iz vode. Po igri jih obrišemo z mehko brisačo in ponudimo svežo vodo, da ne ližejo soli.

Za kratkodlake pse ali tiste s tanko dlako v hladni vodi uporabimo tanek neopreni plašček. Izogibamo se igračam z vrvicami. Potrebno je redno pregledovati stanje opreme, saj se trakovi in šivi lahko hitro obrabijo.

Za organizacijo pa so pri roki etui za priboljške in vodotesna torba za telefon. To nam omogoča, da smo med učenjem osredotočeni, in ne raztreseni.

• Reševalni jopič za psa: nastavljivi trakovi, ročaj, plovnost brez omejevanja gibov.
• Vodni povodec: lahek, plavajoč biothane ali najlon za varen nadzor na razdalji.
• Vodne igrače za psa: plavajoče, visoka vidljivost (oranžna, rumena), brez vrvic.
• Zaščita pasjih tačk: balzam za blazinice in nedrseče podlage za klančine.
• Dodatki: mikrofibra brisače, potovalna skleda, vodotesna torba, etui za priboljške, po potrebi neopreni plašček.

Prehrana in energija za plavalne treninge

Pred vodnimi treningi je pravilna prehrana psa bistvena. Obrok naj bi bili servirani 3–4 ure prej, za zmanjšanje tveganja krčev in napenjanja. Za zelo aktivne pse je primerno zaužiti manjši obrok 60–90 minut pred vadbo. Ta obrok naj vključuje lahko prebavljivo beljakovine, kot so košček mesa ali riževi piškoti.

Hidracija psa je ključna že doma. Pred, med in po plavanju mora imeti pes dostop do sveže, čiste vode. Jezerske ali morske vode ne smemo dovoliti, ker lahko privede do driske ali zastrupitve. Za nadomeščanje elektrolitov uporabimo kvalitetno hrano in vodo, izogibamo se človeškim izdelkom brez posveta z veterinarjem.

Zagotavljanje uravnotežene energijske podpore je ključno za dolge razdalje. Maščobe služijo kot dolgotrajni vir energije, beljakovine pa pripomorejo k obnovi in zaščiti mišičevja. V primeru alergij izberemo formule brez alergenov, kot so piščanec in pšenica. Losos in jagnjetina iz priznanih blagovnih znamk, kot sta Royal Canin in Acana, so odlična izbira.

Regeneracija po treningu mora biti hitra, a nežna. V obdobju 30–60 minut po vadbi je priporočljivo ponuditi lahko prebavljiv obrok za obnovitev glikogena. Priporočamo kombinacijo riža z lososom ali puranom. Za pse z občutljivim prebavnim sistemom, je priporočljivo obrok razdeliti na manjše dele.

• Prehrana psa pred treningom: 3–4 ure prej poln obrok; po potrebi manjši “snack” 60–90 minut pred plavanjem.
• Hidracija psa: voda ves čas na voljo; izogibamo se vodi iz jezera in morja; elektroliti za psa naj se nadomeščajo s hrano in po potrebi po posvetu z veterinarjem.
• Energijska podpora psu: kakovostne maščobe za vzdržljivost, beljakovine za psa za obnovo mišic.

Za zaščito sklepov pri plavanju so omega-3 maščobne kisline (DHA/EPA) iz ribjega olja ter glukozamin in hondroitin zelo koristni. Po vadbi se priporoča tudi vitamin E kot antioksidant. Vedno je pomembno nadzirati počutje psa in prilagajati količino hrane za ohranjanje stabilne energije brez prebavnih težav.

CricksyDog: podpora zdravju in energiji za plavalne pse

Za dolge treninge v vodi je ključnega pomena uravnotežena energija in prebava. Uporabljamo CricksyDog, hipoalergeno hrano brez piščanca in pšenice. Ta je primerna za občutljive in aktivne pse, ki potrebujejo hitro regeneracijo po naporih.

Chucky za mladiče je idealna izbira za rastoče mladičke, ki se učijo vodnih veščin. Za različne velikosti pasem ponujamo Juliet in Ted brikete z lososom, jagnjetino ali govedino. Poskrbljeno je za prilagoditev energije in prehranske tolerance pred in po napornem plavanju.

Poslej napornih vadb vključimo Ely mokro hrano, da preprečimo prehransko monotonost. MeatLover priboljški, ki so čisto meso, so odlični za takojšnjo motivacijo pri vajah.

Twinky vitamine vključimo za podporo sklepov in imunskega sistema. Za sklepe uporabimo posebno formulo, multivitamin pa spodbuja regeneracijo. Mr. Easy preliv reši težave z izbirčnostjo, ne da bi škodoval prebavi.

Sklepom in odpornosti vključimo Twinky vitamine. Različica za sklepe pomaga pri obremenitvah ramenskega obroča in kolkov, multivitamin pa podpira vsakodnevno regeneracijo. Pri izbirčnih jedcih uporabimo Mr. Easy preliv, ki izboljša okusnost obroka, ne da bi obremenil prebavo.

Po stiku z vodo čistimo kožo in dlako s Chloé šamponom. Ta odstrani sol in klor, krema za nos in tačke pa zaščiti občutljive dele. V rutino vključimo tudi Denty palčke za dlesni, ki pomagajo po obrokih bogatih z beljakovinami.

Prilagajamo obroke in dodatke glede na psa in njegovo aktivnost. Zagotavljamo kakovostno hrano brez alergenov, uravnoteženo z nagradami in nego. Tako dosežemo optimalno formo za dejavnosti v vodi.

Najpogostejše napake pri učenju plavanja

Največje napake pri učenju plavanja psa nastopijo, ko se prenaglimo. Metanje psa v vodo in prisiljevanje ga, da vstopi, povečujeta njegov strah pred vodo. To poruši medsebojno zaupanje. Prehod v globjo vodo brez predhodnega ogrevanja in brez jasne izhodne točke poveča tveganje za paniko.

Preobremenitev psa je pogosta napaka. Prekomerno dolge seanse, plavanje v močnem toku ali valovih, in trening tik po jedi lahko privedejo do slabosti. Kovinski povodci in slabo prilegajoči se reševalni jopiči ovirajo gibanje in ustvarjajo neudobje.

Tehnične napake so prav tako pogoste. Pes, ki plava z glavo previsoko, obremenjuje svoj vrat in hrbet. Pravilna tehnika vključuje miren vstop, vodenje psa ter sproščeno gibanje z ritmičnimi zamahi. Odsotnost vzpostavljenega odpoklica v vodi lahko hitro postane varnostna težava.

Po plavanju je nujna nega. Slana ali stoječa voda lahko draži kožo, ušesa in blazinice psa. Nepregledana koža in ušesa po izpostavljenosti takim vodam povečujejo tveganje za vnetja. To lahko zavira napredek in kvari izkušnjo plavanja.

• Postopnost in kratke ponovitve namesto prisile psa v vodo.
• Mirna lokacija brez valov in tokov za zmanjšan strah pred vodo pri psu.
• Kakovosten, lahek povodec in dobro prilegajoč reševalni jopič.
• Jasen načrt izhodnih točk ter dosleden odpoklic.
• Zapis napredka in počitka, da preprečimo preobremenitev psa.
• Vaja za pravilna tehnika psa: nizek vstop, nagrada, kratke razdalje.

Spoštovanje pasjega tempa in prepoznavanje znakov stresa lahko drastično zmanjšata napake pri učenju plavanja. To krepi zaupanje, varnost in vzdržljivost, ki so ključni za trajno uživanje v vodi.

Plavanje kot del rehabilitacije in fizioterapije

Ob obnovi psa po težavah z okostjem ali živci vključujemo metode vodne terapije. Hidroterapija omogoča, da se sklepi manj obremenjujejo, mišičevje pa ostane aktivno. S plavanjem v bazenu ali uporabo podvodne tekalne steze nadziramo vzgon in obremenitve.

Kakovostni program zasnuje veterinarka oz. fizioterapevt s priznanjem, kot je CCRP ali CCRT. Nato skladno z njima opredelimo dolžino terapije, pogostost izvajanja in vaje za jedro telesa. Ob bolečinah najprej zmanjšamo vnetje, nato pa stopnjevano vključimo plavanje.

Stalno pregledujemo gibanje, simetrijo in prisotnost bolečine pri psu. Beležimo utrujenost, spremembe gibanja in možno šepanje. Te zapiske uporabimo za tedenske prilagoditve v terapiji.

Plavanje brez nadzora poškodovanega psa je tvegano. Zahteva strokovni nadzor, zastavljene cilje in premišljen napredek. Del kompleksnejšega pristopa je, ki lahko zajema tudi masaže in druge rehabilitacijske vaje.

Ob stanjih kot so displazija kolka, artroza ali po brokopu kolen, hidroterapija ublaži bolečino in izboljša nadzor gibanja. Pravilen pristop tudi preprečuje prevelike obremenitve.

Za varnost psa poskrbimo z merjenjem srčnega utripa in dihanja ter z vmesnimi premori. Po potrebi uporabimo plavalni jopič ali neopren. Naš cilj je, da je gibanje suho in stabilno, voda mirna, kar kaže na uspeh rehabilitacije.

• Začnemo s kratkimi, mirnimi serijami: terapevtsko plavanje 2–5 minut, več ponovitev.
• Napredujemo z manjšimi koraki: počasna sprememba hitrosti in globine.
• Vključimo vaje jedra: kontrolirano obračanje, vstop in izstop po rampi.
• Redno posvetovanje z veterinarjem zagotovi varno plavanje po poškodbi.

Ko skrbno sledimo psu in ustrezno sodelujemo s specialisti, je hidroterapija varna in učinkovita. Terapija postane sistematičen postopek, ki minimizira tveganja in usmerja rehabilitacijo.

Nevarnosti v vodi: tokovi, alge, modrozelene cvetlice in paraziti

Pred vstopom v vodo je treba oceniti okolje. Močni vodni tokovi povečujejo nevarnost izčrpanosti in panike. Vrtinci lahko celo ujamejo izkušenega psa. Po nevihtah ali med poplavami se rekam raje izognemo. Za varnost psa na jezeru izberimo miren dostop, plitvino, in jasen izhod.

Vizualni pregled je ključnega pomena. Zeleno-modri film, penaste obloge in neprijeten vonj nakazujejo na modrozelene alge. Cianobakterije v teh algah lahko resno zastrupijo pse. Simptomi vključujejo bruhanje, drisko, šibkost in nevrološke simptome. Ob prvih znakih težav takoj obiščemo veterinarja. V sumljivi vodi plavanje in pitje odsvetujemo.

Paraziti v vodi so pogostejši v toplejših stoječih vodah. Giardia psi povzroča drisko, Leptospira pa grozi predvsem po deževju in v lužah. Zaščitimo psa s cepljenjem proti leptospirozi. S seboj prinesemo svežo pitno vodo. Po kopanju psa temeljito speremo in osušimo, da zaščitimo njegovo kožo in prebavni sistem.

V morju je treba biti pozoren na slanost vode. Pretirano pitje slane vode lahko privede do zastrupitve, zato psu redno nudimo svežo vodo. Rjave alge in meduze psom dražijo kožo in povzročajo bolečine. Upoštevamo lokalna opozorila in se izogibamo območjem z cvetenjem alg.

Na dnu jezer in zalivov so lahko nevarne rjave usedline, razbito steklo ali ostri školjčni robovi. Pred vstopom opravimo temeljit vizualni pregled. Psa vodimo po varni poti, po potrebi uporabimo zaščito za tačke. S takšnim pristopom zagotovimo varnost našega psa na jezeru in zmanjšamo tveganje za ureznine.

• Izberemo miren zaliv brez plovil in penastih oblog.
• Ne dovolimo pitja iz rek, jezer ali morja; ponudimo svojo vodo.
• Po vsakem plavanju: izpiranje s sladko vodo, sušenje ušes in pregled tačk.
• Ob nenavadnem vedenju ali slabosti takoj pokličemo veterinarja.

Ocenjevanje vodnega toka je ključno. Opazujemo plavajoče liste, smer valov in vpliv vetra. Če nas tok premakne že pri gležnju, je premočan. Upoštevanje tega pravila nam pomaga oceniti nevarnosti vodnih tokov, tudi na znanih lokacijah.

Če opazimo sumljive lise, boje z opozorili ali nenavaden vonj, izberemo drugo lokacijo. Tako zmanjšamo izpostavljenost toksinom, povezanim z modrozelene alge, in varujemo zdravje pri kopanju v naravi s psom.

Kako naučiti psa vstopiti in izstopiti iz vode

Začnemo tako, da mu od daleč pokažemo jasno označeno vstopno točko v vodi. Pri tem uporabimo rampo za pse, široke stopnice ali plitko obalo. Točko označimo z vidno preprogo ali barvo. Cilj je, da psa naučimo prepoznati točko tudi v nemirni vodi.

Za vstop v bazen izberemo primerno rampo za pse ali široke stopnice. Ob prvih poskusih nudimo dodatno pomoč z ročajem na rešilnem jopiču. Če se odločimo za jezero, iščemo obale, ki se nežno spuščajo. Preverjamo tudi, kakšno je dno.

Uvajanje psa v vodo poteka postopoma. Sprva vadimo povelja “touch” do roba vode in “gremo” v vodo. Sledi “ven” do prej označenega izhoda. Začnemo s krajšimi obhodi po plitvini, nato dodamo kratke vzpone in takojšnje vračanje.

Da psa spodbudimo, uporabimo plavajočo igračo. Metamo jo vzporedno z obalo, da ostanemo v bližini izhoda. S tem psu pomagamo razvijati rutino. Izstop iz vode za psa postane naravna dejanja, celo ko je zaskrbljen.

• Voda nam omogoča vadbo preusmerjanja smeri s poveljem “obrni se in k meni”.
• Pri večjih psih se naučimo pravilnega dviga, da ne poškodujemo psa.
• Kratke vadbe ponavljamo redno. Tako izstop iz vode postane psu instinktiven.

Stabilnost vzorca omogoča širjenje na nova področja. Vključimo drugačne vstopne točke, večjo globino in lahke valove. Pomembno je, da postopoma napredujemo. Učenje temelji na miru, jasnih signalih in nagradah.

Če pes okleva, prilagodimo težavnost. Uporaba rampe za pse in jasno določene poti psu vrne zaupanje. Izstop iz vode tako ostane hiter in varen.

Rutina po plavanju: nega kože, tačk in ušes

Po skoku iz sladke ali slane vode začnemo z izdatnim spiranjem psa. Ta postopek odstrani klor, sol in mikroorganizme. Tako zagotovimo osnovo za temeljito nego psa po plavanju in celovito zaščito kože.

Nato poskrbimo za nežno sušenje s pomočjo vpojne brisače. Če je potrebno, uporabimo sušilec na blagi, topli nastavitvi. To preprečuje vroč zrak. Pri pasmah z gostim kožuhom sušimo po slojih, da preprečimo zastajanje vlage ob koži.

Kožo preglejmo za morebitne odrgnine, izpuščaje ali vroče točke. Po kopanju v morju šamponirajmo psa z blagim šamponom, kot je Chloé, za obnovitev kožne bariere. Ta korak je ključen za ohranjanje zdrave kože in dlake po plavanju.

Ušesa posušimo z nežno, čisto krpo, ne da bi segali globoko v sluhovod. Za pasme s povešenimi ušesi izberemo primeren čistilec. Veterinar nam lahko svetuje o izdelkih za zmanjšanje vlage in vnetja. Pri opažanju tresenja glave ali slabega vonja je potrebno ukrepati hitro.

Blazinice na tačkah pregledamo za ureznine in rdečico. Uporabimo zaščitni balzam, ki pomiri kožo in zaceli drobne razpoke. Potem blazinice pustimo na zraku, da se temeljito posušijo.

Ko se pes posuši, ga skrtačimo za odstranjevanje vozlov in peska. Tako izboljšamo prehod zraka do kože in zmanjšamo draženje. Pri dolgodlakih pasmah delamo po sekcijah in uporabljamo glavnik z širokimi zobmi.

• Spiranje s čisto vodo po vsakem plavanju
• Nežno sušenje in nizek, topel zrak
• Chloé šampon po morju za kožno bariero
• Suha ušesa in čistilec po nasvetu veterinarja za vnetje ušes pri psu
• Balzam za nega tačk psa in pregled blazinic

Na koncu nudimo mir, svežo vodo in lehek obrok. Morebitno srbenje, rdečico ali tresenje z glavo zabeležimo. Ti znaki zahtevajo dodatno pozornost, saj lahko vplivajo na nego psa po plavanju in dolgotrajno zdravje kože.

Načrt treningov: tedenski program za napredek

Za zagotavljanje napredka je ključno, da imamo jasno zastavljen vadbeni načrt za pse. Na ta način postane plavanje za našega psa varna, merljiva in individualno prilagojena dejavnost. Postopen napredek in zadostna mera počitka med treningi so temelji za izboljšanje plavalne kondicije, ne da bi pri tem prišlo do preobremenitve.

Na začetku vsake vadbe ne sme manjkati kratko ogrevanje na suhem in v plitvini, sledi pa obvezno ohlajanje. Pomembno je, da vsak vadbeni teden vključuje dni namenjene počitku. Med procesom natančno spremljamo psa in prilagajamo obremenitev, če zaznamo znake utrujenosti.

1. Teden 1: 3 treninge po 10–15 minut zasnujemo s poudarkom na vstopu in izstopu iz vode ter igri v plitvini. Vključimo do šest kratkih plavalnih intervalov, trajajočih od 15 do 30 sekund, med katerimi si psa pustimo dodatno odpočiti. Gre za osnovno fazo, v kateri krepimo zaupanje psa in osnovne tehnike plavanja.

2. Teden 2: V drugem tednu izvedemo 3 do 4 treninge z 6 do 8 ponovitvami, ki trajajo med 20 in 45 sekund. Dodajamo trening v mirnih, novih okoljih, krepimo odpoklic in večji poudarek damo na krepitev zadnjih tačk skupaj s prvim učenjem obratov v vodi. Napredek ostaja postopen in pod nadzorom.

3. Teden 3: Plan za tretji teden predvideva 3 do 4 treninge s 5 do 6 plavalnimi serijami, ki trajajo od 45 do 75 sekund. Pristopamo k uvajanju različnih razdalj in plavanja vzporedno z obalo. Vključujemo tudi nežne tokove in večji fokus postavimo na delo s trupom, da okrepimo plavalno kondicijo psa na uravnotežen način.

4. Teden 4: V zadnjem tednu predvidimo 3 seanse, v katerih psa spodbujamo k 4 do 5 daljšim plavalnim intervalom, ki segajo od 60 do 120 sekund. Med temi serijami vključujemo aktivno počivanje. Za dobro pripravljene pse dodamo en daljši neprekinjeni segment. Če opazimo znake utrujenosti, se trening prilagodi z zmanjšanjem obsega in podaljšanjem počitka.

Beležimo ključne podatke, kot so trajanje, razdalja, kvaliteta tehnike, srčni utrip po naporu in temperaturo vode, saj nam to omogoča prilagoditi načrt treninga. Z upoštevanjem teh podatkov zagotovimo, da je naš program uspešen in varen. Prilagajanja se vršijo glede na sezono, pasmo psa in njegovo motivacijo.

Podrobno načrtovanje treninga za pse v koledarju in zapisovanje opomb po vsaki seansi dodatno prinaša strukturo. Redni zapiski omogočajo pregled nad napredkom. Tako lažje identificiramo vzorce, ki vplivajo na kondicijo in napredek našega psa pri plavanju.

Zaključek

Plavanje je šport, ki psom izboljša kondicijo in počutje. Naš vodnik za plavanje psa se osredotoča na varnost in postopnost. Učimo psa plavati s ciljem krepitve zaupanja, ob zavedanju morebitnega stresa in utrujenosti. Napredujemo s krajšimi, a rednimi vajami.

Za varno plavanje izberemo mirne vode, preverimo razmere in izhod. Uporabimo primerno opremo in poskrbimo za ogrevanje in ohlajevanje. Takšen pristop zmanjšuje tveganje za krče in poškodbe. Vodič ponuja smernice za prijetno učenje, s poudarkom na motivaciji in nagradah.

Ne smemo pozabiti na pravilno prehrano in hidracijo. CricksyDog ponuja hipoalergene izdelke kot so Chucky in Juliet, ki pripomorejo k energiji in regeneraciji. S 4-tedenskim načrtom stopnjujemo obremenitve, ki so prilagojene psu. Tako postane naše vodilo za plavanje psa uporaben načrt.

Zaključek treninga psa je, naj bodo vaje redne, kratke in zabavne. Uskladimo opremo in spremljamo psa. Če je potrebno, poiščemo strokovno pomoč. S tem načinom učenja plavanja ustvarimo rutino, ki zagotavlja srečno življenje ob vodi.