Strupene rastline spomladi – na kaj paziti med sprehodom

Ste prepričani, da je spomladanski sprehod s psom varen, zgolj ker velja za “naraven”?

Pomlad prinaša čas, ko smo več zunaj, naš psi pa še bolj intenzivno raziskujejo okolico. Ovohavajo, grizejo in ližejo vse, kar jim zadiši po novem. Zaradi tega je pomembno, da se zavedamo nevarnosti, ki jih predstavljajo strupene rastline. Nekatere povzročijo le rahlo slinjenje ali prebavne motnje, druge pa lahko sprožijo hujše zdravstvene težave.

Raziskali bomo, kje se pogosto pojavljajo strupene rastline v Sloveniji. Te najdemo ob gozdnih robovih, na travnikih, v mestnih parkih in celo na lastnem vrtu. Pozorni bomo na to, kako prepoznati znake zastrupitve pri našem psu in katerih napak se je treba izogibati, da ne izgubimo dragocenih minut.

Ob prvem sumu zastrupitve psa je ključnega pomena, da takoj kontaktiramo veterinarja. V takih primerih lahko hitra reakcija bistveno vpliva na izid, preden celo identificiramo, katera rastlina je bila vzrok.

Ključne ugotovitve

• Spomladi se tveganje poveča, ker pes več voha in okuša rastline na poti.
• Strupene rastline za pse niso vedno očitne; težave lahko povzročijo tudi “navadne” zelene bilke.
• Nevarne rastline Slovenija srečamo v naravi in v mestih, ne le v gozdu.
• Zastrupitev psa rastline se lahko pokaže kot bruhanje, driska, slinjenje ali nenavadna utrujenost.
• Pri sumu zastrupitve je najhitrejša in najvarnejša poteza klic veterinarja.
• S pravimi navadami na spomladanski sprehod s psom zmanjšamo možnost zapletov.

Zakaj so strupene rastline spomladi večje tveganje za pse

Ob prebujanju narave se spomladi pojavijo nevarnosti za pse. Po dolgi zimi, ko je zunaj več različnih vonjev in novih rastlin, so naši sprehodi lahko nepredvidljivi. Psi so polni energije in jih vse zanima.

Strupene mladike niso vedno lahko prepoznavne. So privlačno mehke in dišeče, kar psa spodbudi, da jih preizkusi. V tem času pes rastlino pogosto poje iz radovednosti, ne le zaradi lakote.

Spomladi smo več zunaj in naši sprehodi so daljši. Pogosto obiščemo travnike, gozdne poti in robnike njiv, kjer psi najdejo sveže poganjke. Ko psa izpustimo s povodca, ima več priložnosti za raziskovanje.

V mestih in naseljih so svojevrstne nevarnosti. Dela v vrtovih, kot so čiščenje, obrezovanje in sajenje, pustijo za sabo odpadke. Okrasne gredice v mestih so polne novih zasaditev, ki privabljajo pse.

• Zima mine, pojavi se radovednost: več vohanja in grizenja pomeni več tveganja.

• Mehki poganjki so za psa mikavni in hitro pristanejo v njegovem gobcu.

• Pomlad prinese več dražljajev: cvetni prah in rastlinski sokovi včasih imitirajo simptome zastrupitve.

Pomembno je, da si zapomnimo kontekst. Vedeti moramo, kje smo bili, kaj je pes raziskoval in ali je jedel rastlino, preden opazimo simptome kot so slinjenje ali nemir. Tako lažje ugotovimo, ali gre za alergijsko reakcijo ali za resnejšo zastrupitev.

Kje v Sloveniji najpogosteje naletimo na strupene rastline

Strupene rastline v Sloveniji niso omejene le na odmaknjene kotičke narave. Pogosto jih najdemo v našem neposrednem okolju, kjer se dnevno sprehajamo. Zato je pomembno, da smo med sprehodi z našimi štirinožnimi prijatelji še posebej pozorni. Pazljivo moramo opazovati okolico, preden dovolimo psu, da raziskuje zelenje.

• V mestnih parkih so strupene rastline pogosto blizu nas, predvsem vzdolž gredic, živih mej in okrasnih zasaditev. Prav tako so nevarne površine ob rekah, kjer psi radovedno raziskujejo naplavine in grmičevje.

• Na podeželju nas hitro presenetijo nevarne rastline v gozdovih, zlasti ob robu gozda, v podrasti in na senčnih mestih. Spomladansko cvetje v gozdu je še posebej privlačno za pse, ki radi raziskujejo z usti in nosom.

• Travniki so spomladi za pse pravi raj, vendar prežijo na njih tudi strupene rastline. Posebno pozornost moramo nameniti robovom njiv, kolovozom in območjem ob jarkih, kjer se divje rastline dolgo ohranijo.

• V domačih vrtovih in dvoriščih najdemo ogromno potencialno nevarnih rastlin. Okrasne čebulnice in grmi so lahko v neposredni bližini vhodnih vrat. Pes lahko najde zanimivo “malico” tudi v kompostniku ali med odrezanim zelenjem.

Opazujmo, kje naš pes najraje porablja čas med sprehodi. Veliko ovohavanja in grizljanja se dogaja ob potkah, pri grmih in v gredicah. Izberimo širše, bolj odprte poti, da se izognemo območjem z veliko strupenimi rastlinami.

pes pomlad strupene rastline

Ko združimo pes pomlad strupene rastline, nastane spomladanska past. Ta vključuje več zelenja in vonjev, ki spodbujajo psa k raziskovanju. Naše izlete želimo preživeti sproščeno, a psi svoje okolje raziskujejo z gobčkom in jezikom. Zaradi tega je takšna kombinacija lahko nevarna tudi na običajnih poteh.

Spomladi narava ponuja mlade poganjke in cvetove, ki psom dišijo bolj kot pozimi. Rastline po dežju postanejo mehkejše in bolj dišave. Zaradi močnejšega vonja in bolj izrazitega okusa, lahko hitro spregledamo prve znake težav. Na začetku so simptomi zastrupitve z rastlinami lahko blagi.

Da bi zaščitili naše pse na sprehodih, se bomo osredotočili na ključne informacije. Preučili bomo rastline na različnih terenih in vrtove v naseljih. Naš cilj je ostati miren, ampak pozoren.

• katere rastline najpogosteje srečamo na sprehodih in v bližini hiš
• kateri deli rastlin so najbolj nevarni (listi, cvetovi, čebulice, plodovi, sok)
• kako se pokažejo strupene rastline spomladi pes simptomi in kaj pomeni “hitro poslabšanje”
• kaj storimo na terenu, ko sumimo na zaužitje, in kako ukrepamo do veterinarja

Naš cilj niso panika in skrb, ampak varni sprehodi s psom v pomladanskih mesecih. Da to dosežemo, uporabljamo opazovanje in krajše povodce na nevarnih mestih. Prav tako izbiramo poti, kjer je manj neznanih rastlin. Poznavanje pasjih vohljalnih navad nam omogoča zmanjšanje tveganj.

Pomembno pravilo je, da če ne vemo, kaj je pes zaužil, si zapomnimo lokacijo in po možnosti naredimo fotografijo rastline. Treba je hitro poklicati veterinarja, mu povedati o dogodku in opažanjih. S takšnim pristopom ohranjamo užitek v sprehodih s psom, tudi ko nas presenetijo težave.

Najpogostejše strupene spomladanske rastline na sprehodih

Pomlad prebuja naravo in s tem tudi strupene rastline, pogosto skrite med travo, tik pri tleh. Naši psi, ki v naravi radi vohajo, grizljajo in kopljejo, se lahko hitro znajdejo v nevarnosti. Nevarne cvetlice lahko zamenjajo za “prigrizek” ali igračo.

Zgodnje spomladanske cvetlice redno srečamo na sprehodih: ob gozdovih, na travnikih, ob poteh. Te rastline imajo sokove, ki lahko dražijo želodec, včasih pa celo srce ali živčevje. Scenarij, kjer pes med sprehodom izkoplje čebulico ali zagrize v mlad list, je tipičen.

• Zgodnje spomladanske cvetlice: sveži zeleni listi in predvsem čebulice so za pse velika nevarnost. Zaradi svoje svežine in zemeljskega vonja so posebej mamljive.

• Rastline z dražečimi sokovi: stik z mlečkom ali sokom lahko povzroči pekoč občutek pri psih. Poleg tega, če pes tak sok zaužije, se problema preselijo še v prebavni sistem.

• Grmi in podrast: že zgodaj spomladi ob poti lahko najdemo grme. Težave lahko povzročijo tako listi kot mladi poganjki in kasneje jagode.

Strupene rastline niso redkost na naših sprehodih. Odkritje zagrizenega lista, prežvečenega stebla, ali izkopane čebulice na poti ni nenavadno. Pomembno je, da smo pozorni na majhne, na videz nedolžne ugrize.

“Najpogostejše” spomladanske rastline se razlikujejo glede na Kras, Gorenjsko, Prekmurje ali mestne parke. Nadaljevanje bo osredotočeno na sprehajalne poti ter okolje naselij in vrtov. Tako bomo lažje identificirali nevarne cvetlice, s katerimi se naši psi srečujejo.

Strupene vrtne in okrasne rastline, ki jih srečamo v naseljih

Okrasne rastline, strupene za pse, so v naseljih lahko zelo blizu. Pogosto jih najdemo okoli stavb, vzdolž sprehajalnih poti, v parkih in naših vrtovih. Ker so zasajene na lahko dostopnih mestih, psi hitro zavohajo nevarni list ali cvet.

Še posebej privlačne so sveže zasajene čebulnice. Psi lahko preprosto izkopljejo mehko zemljo, tudi če so samo na hitrem sprehodu. Strupene rože jih privlačijo predvsem zaradi nenavadnega vonja in ker so novost v okolici.

Nevarnost ne tiči samo v živih rastlinah. Ostanki po obrezovanju, ki jih pustimo zunaj, postanejo tveganje. Kompostni kupi so še ena past, kjer se zbirajo odpadki nevarnih rastlin.

Ne zanašajte se na ograje kot varovalo. Lahan pes zleze skozi rešetke ali grize kaj najdenega ob poti. To velja tudi za gredice ob pločnikih, kjer se psi radi ustavijo.

• na naši redni trasi si označimo dvorišča, ograje in mestne gredice pes, kjer je največ okrasnih zasaditev
• na “kritičnih točkah” psa vodimo bližje sebi in skrajšamo povodec
• pozornost preusmerimo s priboljškom, še preden pride do vohanja ali kopanja

Kateri deli rastlin so najbolj nevarni in kdaj

Med sprehodom s psom ni vsaka rastlina enako tvegana. Lahko se sprašujemo, kateri del je strupen. Vendar pa je odgovor odvisen od vrste rastline in letnega časa. Tako je sezonska nevarnost rastlin spomladi bolj izrazita.

Pod zemljo so najbolj strupene snovi. Če pes naleti na čebulice med kopanjem, lahko to predstavlja nevarnost. Tudi majhen grižljaj je lahko za manjše pse bolj nevaren kot za večje.

Spomladi postanejo mladi poganjki privlačni za žvečenje. Listi in cvetovi so takrat strupeni za mnoge vrste. Obrezovanje poveča tveganje, saj ostanki lahko ostanejo na tleh.

Cvetni prah na dlaki psa lahko povzroči težave, če ga pes poliže. To lahko draži gobček ali želodec. Tudi manjše količine so lahko nevarne, posebej, če ima pes občutljiva usta.

Plodovi in jagode postanejo pomembni kasneje v letu. Pomembno je upoštevati sezonsko nevarnost rastlin. Spremljanje, kaj pes pobira, je ključno skozi vse leto.

• Pri kopanju so čebulice pogosta nevarnost, zlasti v vrtovih ali parkih.

• Zelenje privablja pse, posebej so nevarni strupeni listi in cvetovi ob poti.

• Ob sajenju ali obrezovanju preverimo okolico zaradi ostankov rastlin na tleh.

• Manjši psi so bolj izpostavljeni težavam. Hitreje lahko opazimo posledice.

Kako prepoznamo, da je pes zaužil strupeno rastlino

Ob sprehodu pridemo do točke, ko vedenje psa postane ključno. Začetni znak je pogosto nenadno slinjenje, ki ga sicer ne opazimo. Srečamo lahko tudi penjenje ali občutek, da je pesu v gobcu nekaj moteče.

Med ostale značilne simptome zastrupitve spadajo nemir in neobičajna utrujenost. Trebuh je občutljiv. Če opazimo, da se pes ovinkari ali odklanja gibanje, to ni zaradi trme. Velikokrat je to znak bolečine ali slabosti, ki se razvije po kontaktu z rastlino.

• pretirano slinjenje, penjenje, cmokanje
• šavsanje z gobčkom, drgnjenje gobca ob tla
• bruhanje, tudi ko pes bruha po rastlini kmalu po žvečenju
• driska pes strupena rastlina, včasih z močnim vonjem ali krči
• bolečina v trebuhu, napet trebuh, stokanje
• nemir ali nenavadna zaspanost

Znaki draženja okoli gobca so prav tako pogosti. Morda opazimo rdečico, praskanje ali otekanje ustnic. Če pes ima del rastline v ustih ali med zobmi, to preverimo nežno in si zapomnimo podrobnosti.

Kadar opazimo alarmne znake, je pomembno hitro ukrepati. Mednje sodijo tresenje, nestabilnost pri hoji, krči in težave z dihanjem. Zabeležimo si čas in lokacijo, saj so te informacije ključne za hitro ukrepanje veterinarja.

1. spomnimo se lokacije in možnih dejanj (žvečenje, izkopavanje)
2. zapišemo čas pojava prvih simptomov zastrupitve pes rastlina
3. opazimo, ali pride do slinjenja, bruhanja po rastlini ali diareje
4. če je možno, zapomnimo si videz zaužite rastline in njeno količino

Prva pomoč na terenu in kaj nikoli ne smemo narediti

Ko opazimo, da je pes morda ugriznil v neznano rastlino, je ključno ohraniti mir. Potrebujemo jasen načrt ukrepanja v takšnih situacijah. Prva pomoč naj bo varna tako za psa kot za nas. Najprej pes ne sme več priti v stik z rastlino.

1. Oddaljimo psa od rastline in poskrbimo, da ne more do nje.
2. Previdno odstranimo morebitne ostanke rastline iz gobca, ne da bi segali globoko.
3. Če je dražeč sok na gobcu, speremo z vodo brez prisile.
4. Posnetek ali vzorec rastline nam pomaga pojasniti situacijo strokovnjakom.
5. Pokličemo veterinarja in upoštevamo vsa navodila, ki nam jih da.

Ko ugotovimo, da je pes pojedel rastlino, je pomembno, da se izognemo improvizaciji. Najboljše je, da ne posegamo po hitrih rešitvah, ki lahko situacijo samo poslabšajo. Rastline lahko povzročajo različne reakcije, od mišičnega draženja do težav z dihanjem. Zato je ključno, da je veterinar natančno obveščen o situaciji.

• Bruhanja ne izzivamo brez natančnega navodila veterinarja, saj je lahko nevarno.
• Ne uporabljamo “domače protistrupove”, alkohola, olja ali človeška zdravila, ki lahko škodujejo.
• Čakanje, da težave izginejo same od sebe, ni varno – ob znakih težav obiščemo veterinarja.

Med čakanjem na veterinarjeve nasvete psa ne silimo v gibanje. Spremljamo njegovo dihanje, barvo dlesni in gibanje. Vsako spremembo stanja takoj sporočimo veterinarju, saj so informacije lahko ključne za nadaljnje ukrepe.

Kako se med sprehodom preventivno izognemo zastrupitvam

Za preprečevanje zastrupitev pri psih je ključno, da razvijemo preproste navade takoj. Ko vstopimo na neznano območje, prvih nekaj minut opazujemo psa. Tako zagotovimo, da sprehod ostane varen tudi v novem okolju.

Naučiti psa upoštevati ukaze je ključnega pomena. Trening začnemo doma in ga postopoma selimo na bolj izzivalne lokacije. Dodajanje ukaza “spusti” je bistveno za takojšnjo reakcijo, če pes nekaj najde in vzame v usta.

Na mestih, kjer je večje tveganje, skrajšamo povodec. Ob gozdnih poteh, gredicah in območjih z čebulnicami smo še posebej previdni. Če imamo psa, ki rad koplje, uporabimo daljši povodec, a psa ne spuščamo v grmovje.

• Izogibamo se območjem, kot so komposti in sveže obrezane žive meje.

• Ne prečkamo gredic in okrasnih zasaditev zaradi varnosti.

• Po dežju smo ekstra previdni, saj so vonjave intenzivnejše.

Ko psa pritegne snack ali je zainteresiran za travo, ga preusmerimo. Igrača ali hoja ob nogi sta odlična za preusmeritev pozornosti. Priboljške lahko skrivamo po travi, ampak samo na znanih in čistih lokacijah.

Po vrnitvi domov ne pozabimo na rutino pregleda psa. Gobec, tačke in dlaka potrebujejo temeljit pregled. S temi navadami bo preventiva del vsakdanjika in sprehodi bodo ostali varni.

Posebna tveganja za mladiče, starejše pse in požrešne raziskovalce

Tveganje pri sprehodih se spreminja glede na starost in navade. Mladički so radovedni in imajo igro za raziskovanje sveta, zato hitro grizlajo in požirajo rastline. Uporabljajo gobček, da preverijo okolico in včasih pogoltnejo neželeno, preden sploh opazimo.

Starejši psi so drugačni. So bolj občutljivi na zastrupitve, saj so njihovi organi, kot so jetra in ledvice, lahko že oslabljeni. Znaki zastrupitve niso vedno očitni. Opazimo lahko le nenavadno utrujenost ali zmedenost, zato je pomembno, da hitro ukrepamo.

Požrešni psi nam lahko povzročijo veliko skrbi. Problem ni samo v tem, kar pojedo, ampak tudi v hitrosti in količini. Uporabljamo lahko nagobčnik, učimo ukaz “pusti” in vadimo impulzni nadzor ob obiskih parkov in vrtov.

Ocenjevanje tveganj vključuje tudi velikost psa. Manjši psi so občutljivejši na manjše količine, medtem ko večji psi zaužijejo več. Prilagajamo sprehode glede na potrebe: tempo, dolžino povodca in oddaljenost od zasaditev.

• Izberemo krajše, dobro pregledne poti.
• Omejimo prosto raziskovanje v nevarnih območjih.
• Vključimo mentalne izzive: iskanje varnih nagrad, kratke treninge in pavze za povezovanje.
• Za mladiče v prvih minutah sprehoda povečamo nadzor, ko so najbolj radovedni.

Varnost na domačem vrtu in v stanovanju spomladi

Zastrupitve pogosto nastopijo doma in ne zunaj. Pes ima neprestan dostop do rastlin, ki lahko skrivajo nevarnosti, še posebej če so pravkar posajene ali sveže nabrane. Varovanje psa na vrtu in v stanovanju mora biti del našega dneva, ne samo enkratno opravilo.

Spomladansko urejanje vrta prinaša aktivnosti kot so rezanje, grabljenje in kopičenje materiala. Kupi vrtnih odpadkov so lahko privlačni za raziskovanje in žvečenje, zlasti, če vsebujejo nevarne rastline. Odpadni material je treba redno odstranjevati, kompostnik pa varno zapreti ali zaščititi.

• Vedno takoj pospravimo odpadke z vrta, da niso na dosegu.
• Shranjevanje čebulic in semen mora biti v zaprtih posodah in izven dosega.
• Novo posajene gredice začasno zaščitimo z ograjami ali pregradami.

Težave v stanovanju povzročajo šopki na mizah, lončnice na tleh in odpadli listi. Sobne rastline, še posebej strupene, so dostopne psom, četudi menimo, da niso. Pri zalivanju ali presajanju očistimo zemljo in takoj odstranimo odpadle dele rastlin.

Priznati si moramo, da so okrasne rastline lahko nevarne. Rastline premaknemo na višja mesta, postavimo zaščitne ograje ali omejimo dostop do njih. Za varnost psa poskrbimo tako, da postavimo šopke izven njihovega dosega.

1. Kratki pregledi rastlin vsako sezono so nujni za varnost psa.
2. Zabeležimo, kam lahko pes pride, in uredimo varne kotičke zanj.
3. Ob novih rastlinah preverimo, ali je varnost doma še vedno zagotovljena.

Prehranska podpora in izbira priboljškov med spomladanskimi izleti

Ko smo spomladi več zunaj, varni pasji priboljški postanejo ključni na sprehodu. Omogočajo nam, da psa preusmerimo stran od grizenja rastlin in mu utrdimo osnovne ukaze. To nam omogoči mir, medtem ko pes razvija jasen fokus na nas.

Pri izboru priboljškov iščemo enostavne sestavine in zagotavljamo, da so lahko prebavljivi, saj je pesova prebava lahko spomladi bolj občutljiva. Poskrbimo, da so prigrizki majhni, da ne presežemo priporočenega vnosa kalorij, vendar dovolj privlačni, da pes hitro reagira. Priboljški za trening se izkažejo za izjemno praktične, saj nam omogočajo, da vajo izvajamo hitro in učinkovito.

Na podaljšanih izletih ohranimo rutino: dosledni smo z vodo, vmesnimi odmori in obdobji za “sniffing”. Takšne pavze psu omogočajo, da razišče okolico z vohom, zaradi česar postane manj nagnjen k impulzivnemu vedenju in zmanjša pobiranje stvari od tal. Ta metoda je odlična podpora na in po sprehodu, uporabljamo jo že med samim izletom.

• steklenička vode in zložljiva posodica

• vrečke in robčki za hitro čiščenje gobčka ali tačk

• mini prva pomoč in shranjen kontakt veterinarja

• varni pasji priboljški na sprehodu za takojšnje preusmerjanje

• priboljški za trening pusti v ločenem žepu, da so pri roki

Ko se vrnemo domov, psu ponudimo vodo in lahko večerjo ob običajnem času, da podpiramo ustaljen ritem. Po dolgem izletu si privoščimo mirnejši večer z manj priboljški. S tem pristopom poskrbimo za stabilno prebavo psa in spomladansko podporo ohranjamo kot del naše rutine.

CricksyDog: hipoalergena izbira za pse, ko želimo manj tveganj na sprehodu

V spomladanskem času, ko se odpravljamo na daljše sprehode, CricksyDog hrana za pse postane idealna izbira. Sestava hrane je razumljiva, kar olajša načrtovanje prehrane. Takšna hrana prispeva k bolj umirjenemu želodcu in zmanjšuje srbečico.

Za pse z občutljivim želodcem je ključna izbira hipoalergene hrane, ki ne vsebuje piščanca ali pšenice. To namenoma zmanjša tveganje neprijetnosti med izleti, ko ni časa za iskanje vzroka težav.

• Chucky izberemo za mladiče, ko gradimo rutino že od začetka.
• Juliet suha hrana je priročna za majhne pse in manjše porcije.
• Ted suha hrana je namenjena srednjim in velikim psom ter aktivnejšim dnevom.

Raznolikost okusov omogoča, da najdemo tisto, kar najbolj ustreza našemu psu: jagnjetina, losos, zajec, beljakovine žuželk, ali govedina. To olajša upoštevanje določene prehranske formule, tudi ko se sprehodi podaljšujejo.

Po napornem dnevu ali za izbirčne pse je Ely mokra hrana odlična izbira. Lahko jo ponudimo samostojno ali kot dodatek k suhi hrani. Ponuja hipoalergene možnosti, kot so jagnjetina, govedina in zajec, kar poenostavi hranjenje.

Ob treniranju povelj “pusti” in “k meni”, se izkažejo kot praktični mesni priboljški. MeatLover treats so sestavljeni 100 % iz mesa in so na voljo v okusih jagnjetina, losos, zajec, divjačina in govedina. To omogoča preprosto in učinkovito nagrado.

V času večje aktivnosti so nepogrešljivi tudi vitamini za pse. Twinky vitamini nudijo podporo sklepom in splošno počutje. To je še posebej pomembno v spomladanskih dneh, polnih aktivnosti.

Na koncu sprehoda poskrbimo za nego psa. Chloé šampon in balzam za smrček in tačke pomagata pri negi blazinic in kože. Mr. Easy veganski preliv lahko izboljša obrok, če pes noče jesti briketov. Za rutino ustne higiene so primerni Denty veganski dentalni palčki, še posebej za pse, ki radi žvečijo najdene predmete.

Zaključek

V pomladanskem času je radovednost psov povečana, obenem pa narava oživi z mladimi poganjki in cvetovi. To pomeni, da moramo biti še posebej pozorni, saj je pes v stiku s potencialno strupenimi rastlinami. Skrb in večja pozornost lahko močno zmanjšata tveganja. Med sprehodi, ne glede na to, ali smo na travniku, ob gozdu ali v naselju, se lahko srečamo z različnimi nevarnostmi.

Za varnost psa med sprehodi uporabimo preprosto strategijo treh korakov. Prvi korak je opazovanje okolja in učenje o strupenih rastlinah. Nato je pomembno preprečiti, da bi pes kaj takšnega pojedel. To storimo z uporabo povodca, ukazom »pusti« in premišljeno izbiro poti.

V primeru suma na zaužitje strupene rastline, takoj ukrepamo. Najpomembnejši je hiter klic veterinarju, skupaj s podatki o potencialni zastrupitvi. Pomaga, če imamo fotografijo rastline. To olajša odločitev o nadaljnjih ukrepih in pospeši postopek.

Dobro načrtovanje omogoča sproščene spomladanske izlete z našimi štirinožnimi prijatelji. Uporaba zanesljivih nagrad za preusmeritev pozornosti pomaga pri obvladovanju radovednosti psa. Tako so naši sprehodi varni in sproščeni, kar nam omogoča, da uživamo v vsakem koraku.