Zakaj moj pes noče jesti?

Psi radi jedo. Od najmanjših, najbolj energičnih mladičkov do uglednih kosmatih „starčkov” se zdi, da požrejo skoraj vse, kar daš pred njih – kadarkoli in kjerkoli. Torej, ko pes noče jesti, je lahko to precej vznemirjujoče.

Čeprav pse hrana načeloma motivira, lahko zdržijo kar nekaj časa brez da bi jedli.

Če se znajdete s psom, ki noče jesti, ali mladičkom, ki ne je, je to lahko posledica številnih dejavnikov – od zdravstvenih stanj do vedenjskih težav do vrste hrane, ki jo ponujate. Toda ugotoviti natančen razlog, je zelo lahko težko. “Psi nam seveda ne morejo sporočiti razloga, zakaj so prenehali jesti,” pravi dr. Justin Shmalberg, veterinarski nutricionist, “in tu je še dejstvo, da so psi nagnjeni k temu, da se včasih postijo. Čeprav so psi zelo motivirani s hrano lahko brez težav nekaj časa preživijo brez nje, če so sicer zdravi. “

Toda za pravilno zdravljenje izgube apetita pri psu morate vedeti, kaj ga povzroča. Tu pridemo na vrsto mi. Sestavili smo vodnik o najpogostejših vzrokih za hiporeksijo (zmanjšan vnos hrane) in anoreksijo (popolna zavrnitev hrane) pri psih in korake, ki jih lahko sledite – običajno s pomočjo svojega veterinarja -, da bo vaš najboljši prijatelj ponovno z veseljem jedel:

Vzroki za izgubo apetita pri psih:

• Vedenjski razlogi
• Izbirčnost
• Kvaliteta hrane
• Naveličanost
• Preveč priboljškov
• Stres v gospodinjstvu
• Kako pomagati psu, ki ne želi jesti zaradi vedenjskih razlogov
• Zdravstveni razlogi
• Težave z zobmi
• Duševna stanja
• Fizična in zdravstvena stanja
• Nedavna cepljenja in nova zdravila
• Starost
• Kako pomagati psu, ki ne želi jesti zaradi zdravstvenih razlogov
• Dolgoročna nevarnost anoreksije pri psih
• Pogosti razlogi, zakaj mladiček noče jesti
• Kaj storiti, ko mladiček noče jesti
• Vzroki za izgubo apetita pri psih
• Psi se ne rodijo izbirčni, ampak se tega naučijo
• Vedenjski razlogi

Zakaj moj pes noče jesti?

To vprašanje veterinarji slišijo dokaj pogosto. Če pes noče jesti, je to običajno vedenjska ali zdravstvena težava. V prvem primeru obstaja nekaj dobrih novic: psi, katerih izguba apetita je povezana z vedenjem, so še vedno pripravljeni pojesti vsaj nekaj hrane – zlasti kadar jim ponudimo novo prehrano ali priboljške. “Popolna dolgotrajna zavrnitev hrane je redka brez temeljnega zdravstvenega razloga,” pravi dr. Shmalberg. Spodaj so pogosti vedenjski razlogi, ki bi lahko bili vzrok za izgubo apetita pri psih.

Izbirčnost

Psi se običajno ne rodijo izbirčni – ampak se naučijo biti izbirčni. To je predvsem pogosto pri manjših psih, ki so jim ponudili veliko različnih vrst hrane. Dodatno ponujanje hrane in obroki lahko prinesejo več kalorij, kot se lastniki zavedajo, tako da pes niti ne čuti lakote in raje počaka, da pride kaj boljšega. Še nekaj, na kar morate biti pozorni, če vaš pes ne bo jedel pasje hrane? Tisti, ki dobijo ostanke z mize, so ponavadi izbirčnejši od tistih, ki jih ne. Enako velja za pse, ki niso hranjeni po urniku – tisti, ki se naučijo jesti ob določenih urah, bodo veliko bolj verjetno jedli kot tisti, ki niso prepričani, kdaj bo naslednji obrok.

Kako veste, če je težava v izbirčnosti: Izbirčen pes pogosto noče jesti že poznane hrane-vendar je nadvse navdušen nad novo hrano z visoko vsebnostjo maščob in ostanki z mize.

Če svojemu psu začnete ponujati hipoalergeno CricksyDog Juliet suho pasjo hrano z govedino, ste lahko prepričani, da ne bo več izbirčen. To vam lahko zagotovimo.

Kvaliteta hrane

Kar povzoroči, da pes noče jesti, bi se na koncu lahko izkazalo, da razlog tiči v kvaliteti hrane, vključno z naslednjimi scenariji:

Hrana je postala žarka. Ogrela hrana. Nekateri psi zaznajo in zavrnejo hrano, ki je žarka, kar se običajno zgodi, ko se maščobe v notranjosti razgradijo zaradi slabega skladiščenja ali starosti. Hrana z višjo vsebnostjo maščob je bolj nagnjena k žarkosti kot hrana z nizko vsebnostjo maščob. Upoštevajte tudi, da lahko pri briketih (še posebej, če je shranjena zunaj) nastane plesen, ki je ne vidimo, vendar jo psi lahko zaznajo.

Briketi s palatanti. Palatanti so premazi na zunanji strani ekstrudiranega briketa, ki spremenijo okus hrane – nekaterim psom je všeč poseben okus, ki je bil dodan, drugim ne.

Živila z visoko vsebnostjo vlaknin. Čeprav ni nujno, da so živila z visoko vsebnostjo vlaknin slabše kakovosti, so psom manj okusna kot živila z nižjo vsebnostjo vlaknin. Nekatere vrste hrane za hujšanje spadajo v to kategorijo.

Izpostavljenost sveži, konzervirani ali surovi prehrani. Psi lahko zavrnejo brikete, po tem ko so uživali svežo, konzervirano ali surovo hrano – verjetno zaradi arome dodatne vlage, na katero se psi resnično odzivajo. In te hrane (zlasti surove) pogosto vsebujejo tudi veliko maščob, kar imajo psi obožujejo. Da ne omenjamo dejstva, da sveža hrana spominja na to, kar jemo ljudje (in vsi vemo, da imajo psi radi to, kar imajo na krožniku njihovi lastniki!).

Kako ugotoviti, ali je težava v kakovosti hrane: Če svojemu psu ponudite novo serijo običajne hrane in jo takoj poje, je to običajno dokaz, da se je stara serija poslabšala oz. pokvarila. Če ste psa hranili z briketi in poskusili nekaj s podobnimi sestavinami in okusi, vendar v mokri obliki, to pogosto pomeni, da je težava v aromi. Oba scenarija sta nekoliko drugačna kot pri izbirčnem jedcu.

Naveličanost

Če bi vaš pes prenehal jesti, bi lahko bila težava v naveličanosti določene hrane? Po besedah ​​dr. Shmalberga najverjetneje ne. “Zdi se, da je to zelo malo verjetno brez kakšnega drugega dejavnika, na primer uvajanja novih živil ali priboljškov,” pravi. “Mnogi psi so zadovoljni z isto prehrano, dokler je le-ta ponujena. Če pes ne ve, da obstajajo druge možnosti, se trenutne hrane verjetno ne bo naveličal.” Ko se pes nenadoma odloči, da preprosto ne želi več hrane, bi lahko bil vzrok, da smo ga naučili izbirčnosti, ali pa je to lahko posledica nečesa, česar ne moremo zaznati, na primer rahle spremembe sestavin, ki spremeni okus. Ko psi postanejo starejši, se zdi bolj verjetno,da bodo nehali jesti hrano brez očitnega razloga (več o tem spodaj). Ali je to povezano s spreminjanjem okusov ali resnično naveličanostjo, ni jasno.

Kako ugotoviti, ali je težava naveličanost: če se zdi, da je vašemu psu običajna hrana „dolgočasna”, preklopite na nov okus v znotraj običajne prehrane. Na primer, prehod iz sveže prehrane iz govejega mesa na svežo prehrano s piščancem lahko pomaga.

Preveč priboljškov

Priboljški so precej pogost način, kako psa naredite bolj izbirčnega. “Psi obožujejo novosti in ko dobijo veliko dobrot, različnih vrst in okusov, želijo iste okuse in občutke tudi od svoje vsakodnevne hrane,” pravi dr. Shmalberg. Potem so tu še kalorije. Nekatere pečene kosti standardne velikosti vsebujejo 50 kalorij ali več-to je 5 odstotkov dnevne potrebe po kalorijah pri 50-kilogramskem psu, ki je povprečno aktiven. Dodajte nekaj teh v mešanico in enostavno boste ugotovili, zakaj pes lahko zavrne obrok.

Kako ugotoviti, ali je težava v preveliki količini priboljškov: Poskus in napaka sta skoraj edina pot-poskusite zmanjšati število priboljškov, se držati manj kaloričnih možnosti ali ponuditi priboljške le po določenem urniku.

Stres v gospodinjstvu

Nove živali ali ljudje so lahko stresni za pse, zlasti tiste, ki so starejši, navajeni na rutino ali naravno sramežljivi. In stres je lahko dejavnik, ki zmanjša željo psa po jedi, ker se osredotoča na dogajanje okoli sebe in ne na hrano.

Kako ugotoviti, ali je stres problem: ocenite, ali vaš pes kaže ciklično navdušenje nad hrano, glede na to, kako rutinsko je njegovo okolje. Psi z novimi, trajnimi spremembami v hiši (na primer z novim hišnim ljubljenčkom ali dojenčkom) se običajno vrnejo k običajnim prehranjevalnim navadam po tednu ali dveh.

Kako pomagati psu, ki ne želi jesti zaradi vedenjskih razlogov

Poskušate ugotoviti, kako vašega psa preričati, da bi jedel? Najprej morate ugotoviti, zakaj noče jesti. Če sumite, da je težava vašega ljubljenčka vedenjska, poskusite z naslednjimi strategijami. Konec koncev, ne pozabite, da bo vaš pes, če ne določite meje pri hrani, vaš šef in ne vi njegov, kar pa si verjetno ne želite.

Če pes noče jesti, brez težav počakate dva ali tri dni in mu ponudite isto hrano. Sčasoma psi postanejo vse manj zbirčni in pojejo ponujeno hrano.

Držite se strogega urnika hranjenja in pustite hrano zunaj le 10 minut. Vaš pes, ki je že po naravi nagnjen k rutini, se bo hitro naučil pravil “pojej ali izgubi” in začel ponovno jesti.

Zmanjšajte količino priboljškov. S tem boste zmanjšali vnos dovečnih kalorij in hkrati psa naučili, da je hrana redkost in ne nekaj, kar smo mu v kateremkoli trenutku pripravljeni ponuditi.

Zamenjšajte lokacijo hranjenja. Poskusite zmanjšati tudi stresne dejavnike, na primer hrup v hiši ali neznane goste, v času obroka.

Pes naj bo pred obrokom gibalno aktiven. Redna vadba lahko izboljša njegov metabolizem in spodbudi apetit. Tik pred jedjo pa mu zagotovite počitek – ne želite ga namreč hraniti, ko je še ves vznemirjen in se še ohlaja po telovadbi.

Vzpostavite kroženje različnih živil. Ne pozabite, da je običajno najbolje, da vrste hrane ne zamenjate več kot enkrat na teden. Če boste namreč to počeli preveč pogosto, bo vaš pes ugotovil, da lahko počaka dan ali dva in bo ponovno dobil pred sabo svojo najljubšo hrano.

Razmislite o bolj okusni prehrani. To lahko vključuje prehrano z več maščobami ali beljakovinami, hrano z drugačno obliko ali teksturo, hrano z več vlage ali svežo prehrano.

Zdravstveni razlogi

Po mnenju dr. Shmalberga je popolna zavrnitev kakršne koli hrane (priboljškov, obrokov itd.) veliko bolj zaskrbljujoča, vendar manj pogosta kot zavrnitev le nekaterih živil. Če pes noče jesti, ampak pije vodo ali pa pes v celoti zavrača hrano, je to lahko znak zdravstvenih težav. Tukaj je nekaj možnosti.

Težave z zobmi

Psi lastnikom pogosto ne dajo vedeti, kdaj jih nekaj boli in bolečina v zobu ni nič drugačna. Parodontalna bolezen lahko povzroči nagnjenost psov k okužbam korenin, majavosti zob, izgubi zob in okužbam čeljusti – lastniki pa se morda niti ne zavedajo, da se kaj od tega dogaja. Redna zobozdravstvena oskrba je najboljša preventiva, toda ko se pojavijo takšne težave, se lahko pojavijo simptomi, kot je zmanjšan vnos hrane, izpuščen obrok ali popolno zavračanja hrane (zlasti trda hrana, kot so briketi). Dr. Shmalberg tudi poudarja, da se lahko psu v zobe zataknejo predmeti. “Nekoč sem videl psa, ki je imel v zobeh zataknjen kos palice, ki je bil tam dva tedna, in začel uničevati tkivo na zgronjem delu ust,” pravi. “Edini simptom je bil, da je pes prenehal jesti!”

Kako ugotoviti, ali je težava v zobeh: če je vaš pes prenehal jesti, ni slabo pregledati njegove ustne votline. Neprijeten vonj, majavi zobje, velike količine zobnega kamna (obarvan, mineralom podoben material na površini zob) so lahko znaki, da je nekaj narobe-vendar samopreverjanje ni nadomestek za strokovni pregled v ambulanti. Če sumite na zobno težavo, čim prej obiščite svojega veterinarja.

Duševna stanja

V zvezi s stresom, kot je opisano zgoraj, obstajajo določena duševna stanja, ki so vzporedna človeškim psihiatričnim diagnozam, ki lahko vplivajo na prehranjevalne navade psa. Zdi se, da ločitvena tesnoba, splošna tesnoba in agresija pri nekaterih mladičih lahko povsem uničijo apetit.

Kako ugotoviti ali je vzrok za neješčnost duševno stanje: Pogovorite se s svojim veterinarjem ali behavioristom za živali, če opazite epizode neuživanja skupaj s hudimi vedenjskimi znaki. 

Fizična in zdravstvena stanja

Večina dolgotrajnih primerov popolne zavrnitve hrane (vse, kar traja več kot tri do pet dni) – in številni primeri kronične neješčnosti – izvirajo iz določenega fizičnega ali zdravstvenega stanja, na primer enega od naslednjih.

Poškodbe mišic, vezi ali drugega mehkega tkiva. Najpogosteje pri mladih in srednjih starih psih, lahko kateri od le-teh povzroči začasno pomanjkanje apetita, na primer medtem ko je vnetje na vrhuncu (to običajno traja nekaj dni).

Disfunkcija organov. Bolezni ledvic, bolezni jeter, srčno popuščanje in druga stanja (bolj verjetno pri starajočih se psih), ki spremenijo koncentracijo določenih spojin v krvi, lahko povzročijo slabo počutje živali in večjo verjetnost, da bodo prenehali jesti. Rak je na žalost še vedno precej pogost pri starejših psih, številne vrste raka pa vplivajo na apetit.

Gastrointestinalna (GI) stanja. Tujki ali ovire v sistemu prebavil, paraziti, virusne ali bakterijske okužbe, vnetna črevesna bolezen, alergije na hrano, pankreatitis in stresni kolitis, če naštejemo le nekatere, vplivajo na prebavo in apetit.

Odpor do hrane. Psi so nagnjeni k odporu do hrane, imenovanim tudi povezovanje hrane s posebnim občutkom ali zdravstveno boleznijo. To je še posebej zahtevno, če je bil pes dalj časa bolan in je bil v tem času hranjen z več živili, ki jih bo posledično verjetno povezoval s slabostjo. Pogosto naredimo napako, če na primer pustimo hrano okoli bolnih hišnih ljubljenčkov, če ležijo blizu hrane v zaboju. Dr. Shmalberg to primerja s slabostjo v kitajskem bifeju: “Malo je verjetno, da se boste kmalu želeli vrniti in tam jesti.”

Kako ugotoviti, ali gre za fizično ali zdravstveno stanje: Posvetujte se s strokovnjakom. Vaš veterinar lahko opravi temeljit pregled, in na tak način poskusi lokalizirati težavo, prav tako lahko opravi dodatne krvne preiskave, analizira urin in iztrebke ter opravi druge teste za pomoč pri preverjanju notranjih zdravstvenih motenj.

Nedavna cepljenja in nova zdravila

Obisk veterinarja lahko vašemu psu predstavlja velik stres, ne glede na to koliko se trudi vaša veterinarska ekipa poskrbeti za udobje in pozitivno izkušnjo. Pri veterinarju lahko pes seveda prejme kakšno rutinsko preventivno zdravilo (na primer sredstvo proti glistam), celotna izkušnja pa lahko povzroči začasen upad apetita. Običajno ni razloga za skrb, saj se psi običajno hitro vrnejo k svojemu urniku prehranjevanja.

Tudi cepljenja lahko povzročajo – nenamerno – kratek vnetni odziv, ki se lahko kaže v tem, da bo vaš pes dan ali dva malo manj ali popolnoma zavrnil hrano. To je povsem normalno. Tudi nova zdravila lahko vplivajo na apetit vašega psa. Če jih dodamo hrani, lahko spremenijo okus le-tein posledično pes noče jesti.

Kako ugotoviti, ali gre za cepljenje ali zdravilo: če spremembe v prehrani sovpadajo z novim zdravilom ali če vaš pes preneha jesti več kot dva dni po cepljenju, je lahko krivec nekaj od tega. Pokličite svojega veterinarja in se pogovorite. 

Starost

Ali imate starejšega psa, ki vam noče jesti niti iz roke? To je precej pogosto – s starostjo lahko psi postanejo manj aktivni in jedo manj, da ohranijo svojo težo. To naj vas ne skrbi, če so drugače še vedno v dobri formi (ne pozabite, da priporočene količine hranjenja na pakiranjih s hrano običajno precenjujejo, kar potrebujejo normalno aktivni psi.)

Če je starejši pes sicer zdrav, bi lahko na njegov urnik prehranjevanja ali pogostost prehranjevanja vplivale tudi kognitivne spremembe. S tem v mislih pa vseeno utrdite navado, da svojega starejšega hišnega ljubljenčka redno vozite na rutinske preglede.

Kako ugotoviti, ali je težava v starosti: Če opazite – skupaj s pomanjkanjem apetita – spreminjanje spalnih navad,nenavadno vedenje, vokalizacijo pri vašem psu ali če se zdi samo oddaljen in odsoten. Pokličite svojega veterinarja, ki vam lahko predpiše dodatke ali novo hrano, ki bo vašemu psu omogočila, da ostane v dobri dobi tudi v zrelejših letih. 

Kako pomagati psu, ki ne želi jesti zaradi zdravstvenih razlogov

Če sumite na zdravstveni vzrok, se obrnite na veterinarja. Mnoga od teh stanj imajo pri psih nejasne simptome, ki zahtevajo natančen pregled, da se lahko veterinar odloči za pravo zdravljenje. Skrben fizični pregled bo pogosto pomagal zožiti iskanje vzroka; po potrebi bo vaš veterinar naročil podrobnejše preglede (na primer krvne preiskave, rentgenske žarke, ultrazvok ali urinski ali fekalni test) za zbiranje dodatnih informacij o zdravstvenem stanju.

In ne pozabite, da se večina primerov popolne zavrnitve hrane zaradi zdravstvenega stanja ne bo izboljšala brez odpravljanja osnovnega vzroka.

Da bi pomagali psu s prehranskimi motnjami, da se vrne k svojim običajnim navadam, lahko poleg obiska veterinarja izvedete še nekaj osnovnih korakov:

Hranite svojega psa v udobnem okolju stran od drugih hišnih ljubljenčkov, neznanih ljudi in motenj.

Ne puščajte hrane ves čas zunaj. Če je vaš pes bolan, se zato nagiba k odporu do hrane in lahko hrano začne povezovati s slabim počutjem. Poskusite hraniti nekajkrat na dan in hrano pustite zunaj 30 minut.

Naj psu hrano ponudi njegov najljubši član gospodinjstva, ampak samo pod pogojem, da ta oseba zaradi trenutnega stanja ni preveč pod stresom.

Če menite, da ima vaš pes odpor do hrane, poskusite spremeniti okus hrane. Pri roki imejte druge okuse, da boste imeli možnosti, če vaš pes zavrne novo aromo ali razvije odpor do tega.

Hrani dodajte malo vode (ali toplote), da dobi močnejši vonj, kar imajo psi običajno radi.

Poskusite konzervirano hrano. Zaradi večje vsebnosti maščobe in dodatne vlage je za psa bolj okusna.

Poskusite svežo prehrano, idealno takšno, ki je ravnotežena za optimalno hranljivost. Kratkoročno lahko pripravite hrano sami, vendar vedite, da morda nima vseh kritičnih vitaminov, mineralov in esencialnih maščob, ki jih potrebuje vaš pes. Ko boste začeli s svežo prehrano, bo vaš pes nad njo verjetno navdušen – zato bodite pripravljeni na dolgotrajno zavezo.

Povečajte vsebnost maščob v prehrani vašega psa, vendar le, ko vaš veterinar izključi pankreatitis (stanje se poslabša z več maščob v prehrani). Priporoča se prehrana z več kot 40 grami maščob na 1.000 kalorij.

Povečajte vsebnost beljakovin v prehrani, vendar le v primeru, da ne gre za odpoved ledvic ali jeter. To lahko pomaga ohraniti mišično maso in narediti obroke bolj privlačne za vašega psa. Priporoča se prehrana z več kot 75 grami beljakovin na 1.000 kalorij.

Uporabite okusne “toperje”. Ti lahko vključujejo majhno količino sladkorja (izogibajte se ksilitolu in umetnim sladilom); juha (zaradi vsebnosti natrija preskočite juho pri psih z ledvičnimi in srčnimi boleznimi); suho meso ali jetrni prah; ribje kosmiče; ali omako (zaradi vsebnosti maščobe preskočite omako pri psih s pankreatitisom). Poskusite lahko tudi s pršilom iz njegovih najljubših dobrot (samo zdrobite ali vlijte v mešalnik) ali majhno količino sveže kuhane hrane, pomešane v običajen obrok vašega psa.

Izogibajte se surovemu mesu in premalo kuhani zelenjavi. Prvi vsebuje bakterije, ki lahko povzročijo dodatne težave pri živalih z boleznimi (kot so driska, bruhanje ali bakterije, ki se selijo iz črevesja v krvni obtok); premalo kuhana zelenjava pa je pogosto težje prebavljiva.

Razmislite o tekočih dietah ali beljakovinskih napitkih. Obstajajo tekoče diete, pripravljene posebej za hišne ljubljenčke, morda bi delovali tudi napitki, ki so v osnovi za ljudi, vendar se najprej pogovorite s svojim veterinarjem, da se prepričajo, da so varni. Izogibajte se izdelkom s čokolado in umetnimi sladili.

Izogibajte se hranjenju vašega psa z brizgo, razen če to priporoči veterinar. To lahko sproži odpor do hrane in vodi celo tako daleč, da vas bo vaš pes povezal z neprijetno izkušnjo (prisilno hranjenje).

Preizkusite nove sklede, dvignjene pladnje za hranjenje in nove lokacije za hranjenje. Nekateri psi – zlasti starejši – se bodo morda težko približali prenizki skledi. Če je vaš pes iz kakršnega koli razloga šibek, mu lahko z uporabo krožnika namesto sklede omogočite enostavnejši dostop do hrane.

Pogovorite se s svojim veterinarjem o vseh zdravilih, ki jih jemlje vaš pes. Nekatera zdravila lahko vplivajo na apetit začasno po začetku zdravljenja, pri drugih pa bo morda potrebna prilagoditev odmerka.

Vprašajte o zdravilih, ki bi lahko pomagala. Vaš veterinar bo morda predpisal zdravila, ki spodbujajo apetit vašega psa in/ali se borijo proti slabosti, ki je povezana z osnovnim stanjem/vzrokom.

Hranilna cevka se sliši dramatično, vendar bo morda potrebna za začetek hranjenja pri psu, ki že nekaj časa ne jé samostojno. Dobra novica? Psi običajno zelo dobro prenašajo hranilne cevke. Vaš veterinar vam lahko ponudi več možnosti in vas bo pomiri, da to ni nujno ukrep, ki bi kazal, da se vaš pes poslavlja. “Številnim psom, ki so imeli cevke za hranjenje, jih je bilo treba kasneje odstraniti, saj so lahko nadaljevali z normalnim prehranjevanjem in življenjem,” pravi dr. Shmalberg. 

Dolgoročna nevarnost anoreksije pri psih

Kako dolgo lahko pes sploh zdrži brez hrane? Najprej se pogovorimo o normalnih psih, torej psih brez kakršnih koli zdravstvenih težav. “Psi so izjemno dobri v tem, da delujejo povsem normalno, medtem ko ne jedo. Njihovi divji predniki so se razvili tako, da so pojedli ogromne obroke naenkrat, nato pa nekaj časa niso jedli nič,” pravi dr. Shmalberg. “Kot primer vlečni psi izven sezone – v nekaterih primerih jih lahko hranimo le enkrat na teden in delujejo povsem normalno.”

Glede na vse povedano: če imate psa, ki je izbirčen, prefinjen ali pa se samo igra z vami za “boljšo” hrano, ki mu je bolj všeč, je pes običajno tisti, ki zmaga. Normalni, zdravi psi se bodo postili do pet dni – včasih tudi dlje -, da bodo dobili tisto, kar želijo. Če menite, da vaš pes spada v to kategorijo, se pogovorite s svojim veterinarjem in ga peljite na temeljit pregled. Če ni nič narobe in vas le spravlja ob pamet, je morda čas za trdo ljubezen!

Po drugi strani pa, če vaš pes ne jé dovolj in sumite da vzrok ni izbirčnost, ampak zdravstveno stanje – in izgublja težo – potem ga odpeljite k veterinarju. Tu je nekaj signalov, da je čas za obisk veterinarja (in potencialno novo strategijo prehranjevanja):

Če opazite izgubo teže; še posebej, če vaš pes nenamerno izgubi več kot 5 odstotkov svoje teže.

Če vaš pes poje manj kot 75 odstotkov njegove običajne količine hrane.

Če vaš pes popolnoma preneha jesti in veste ali sumite na osnovno zdravstveno težavo. Nekatera kronična stanja se lahko v kratkem času nenadoma poslabšajo in potrebujejo veterinarsko posredovanje (pri psu, ki ne jé, je lahko kot posledica tega težava tudi dehidracija.)

Če vaš pes en teden ne jé, tudi če se zdi, da je zdrav in deluje normalno.

Pasje telo zelo dobro vzdržuje normalno delovanje organov, da preživi zelo dolgo obdobje anoreksije. Vendar pa lahko anoreksija pri psih povzroči dolgotrajne nevarnosti, med drugim:

Izguba mišične mase, kar vodi v šibkost.

Zmanjšana proizvodnja pomembnih beljakovin v krvi, kar se lahko še poslabša, če ima pes zdravstveno težavo, ki povzroča tudi odpoved jeter ali kronično vnetje prebavil.

Spremembe elektrolitov, kar lahko povzroči mišično oslabelost in druge simptome.

Zmanjšana površina črevesja, zaradi česar je manj verjetno, da absorbira hranila, ko pes začne znova jesti – zato je pes lahko bolj dovzeten za drisko.

Dehidracija, če poraba vode pri psu ni normalna ali če pes ne nadomesti pomanjkanja vode, ki ga običajno dobi s hrano. (Vsebnost vode je večja pri konzervirani, sveži in surovi prehrani, manjša pa pri suhih ali briketni prehrani.)

Spremembe bakterijske populacije črevesja, ki lahko vplivajo na njegovo delovanje.

Nezadosten vnos pomembnih vitaminov in mineralov, ki pomagajo pri energetski presnovi (vitamini B), antioksidativni aktivnosti (vitamin E) in imunski funkciji (cink).

Nezadostna količina beljakovin za obnovo tkiv, poškodovanih zaradi osnovnih bolezni.

V najslabšem primeru, čeprav anoreksija sama po sebi ne bo povzročila smrti, razen če traja več mesecev, lahko zagotovo skrajša življenjsko dobo psa in vpliva na njegovo kakovost življenja (še posebej, če se pojavi ob osnovni bolezni).

Pogosti razlogi za neješčnost mladičkov

Edina stvar, ki je bolj strašljiva, kot da vaš pes noče jesti, je to da noče jesti vaš mladiček. Ne skrbite – čeprav mladički na splošno obožujejo hrano, je, ko prvič dobite mladička, naravno, da gre skozi obdobje prilagajanja. Bodite pozorni na simptome, ki bi lahko kazali na osnovno zdravstveno stanje, še posebej, če pomanjkanje apetita traja nekaj dni.

Tukaj je nekaj stvari, ki bi lahko pojasnile, zakaj vaš kuža ne želi jesti.

Nepoznana hrana

Če je vaš mladiček še zelo majhen, ko ga dobite, vprašajte zavetišče, rešitelja ali rejca, če je bil pravkar odstavljen (običajno se odstavitev zgodi v prvih 8 tednih mladička). Nedavno odstavljeni mladički pogosto bolje sprejmejo konzervirano hrano, svežo hrano ali navlažene brikete, ne pa z navadne, suhe brikete.

Če nameravate spremeniti vrsto hrane, ni treba, da se to zgodi prvi dan – pustite, da se vaš mladiček navadi na svoj novi dom, preden mu zamenjate hrano. In ne pozabite, da gredo mladički skozi fazo menjave mlečnih zob za stalne, med katero je lahko briket ali suha hrana nekoliko neprijetna. Briket lahko poskusite zmočiti ali pa počakate nekaj dni, da vidite, ali se bo vaš mladiček prilagodil.

Nova družina in nov dom

Mladiči običajno potrebujejo dan ali dva, da se navadijo na novo okolico. Bolj kritično je, da redno jedo majhne pasme in zelo mladi mladički. Če je vaš mladiček star med 8 in 12 tednov, in če en dan ni jedel ter se obnaša tiho, se pogovorite s svojim veterinarjem. Če vaš psiček poskakuje naokoli kot manijak, bo verjetno prišel jesti, ko se bo prilagodil novemu okolju in vsem dražljajem, ki prihajajo z njim.

In ne pozabite preveriti, pri osebi, ki je imela mladička pred vami, glede prehranjevalnih navad: vprašajte, v kakšni posodi je bil nahranjen, kdaj je bil nahranjen in ali je bil družaben ali samostojen jedec. Če se lahko prilagodite tem dejavnikom, se bo vaš novi kosmati najboljši prijatelj med obrokom počutil bolj udobno.

Zdravstvene težave

Pri mladičku je pomembno biti pozoren na vse, od njenega vedenja do uriniranja in iztrebljanja. Če vaš mladiček ne bo jedel, je to lahko posledica nekaterih zdravstvenih težav, med drugim:

Nalezljive okužbe: Najpogostejši je pasji kašelj, ki povzroča kašelj in kihanje; in parvovirus, ki ga spremlja bruhanje in driska, in je lahko usoden, če se ne zdravi.

Črevesni paraziti: Bodite pozorni na gastrointestinalne simptome, kot so napihnjen trebuh, pomanjkanje apetita, driska in bruhanje.

Okužba sečil (UTI): UTI lahko povzroči, da se vaš kuža počuti precej nelagodno in nezainteresirano za prehranjevanje. Pazite na zmanjšano izločanje urina, napenjanje pri uriniranju in/ali kri v urinu.

Bruhanje ali driska: Ti simptomi lahko izvirajo iz nove prehrane, stresa ali pa, če se mladiček loti stvari, ki se je ne bi smel.

Prirojene težave: Prirojene napake lahko prizadenejo kateri koli organ ali sistem v telesu psa (deformirano nebo v ustit, nenormalnosti jeter in drugo) in se pogosto pojavijo že ob rojstvu. Ker so znaki lahko precej nespecifični (pomanjkanje apetita, letargija itd.), jih običajno odkrijejo le veterinarji.

Če sumite na kaj od naštetega ali opazite trajne simptome pri svojem kužku, se posvetujte z veterinarjem.

Preveč priboljškov

Priznajmo si: mladički radi jedo, številni novi lastniki pa radi dajejo priboljške za nagrado dobrega vedenja. Zato je pomembno, da preverite posebne dnevne potrebe vašega mladička po kalorijah in si prizadevate, da priboljški ne zavzamejo kot 10 odstotkov dnevno priporočenih kalorij. Tako ne boste razredčili kritičnih hranil, ki jih vaš mladiček potrebuje za rast in razvoj. Druga možnost pa je, da poskusite majhne dele običajne prehrane vašega mladička – vzete iz njegovega celotnega dnevnega vnosa kalorij – ponuditi kot priboljške.

Kaj storiti, če mladiček ne želi jesti

Na splošno so vedenjski vzroki za zmanjšan vnos hrane pri mladičih zelo začasni in trajajo le dan ali dva. Če se sprašujete, kako mladička pripraviti da začne jesti, ko je nov v vašem domu, poskusite z naslednjimi nasveti:

Ponudite mu isto hrano, kot jo je jedel v njegovem prejšnjem domu, vsaj prvi teden.

Hranite svojega mladička na varnem mestu, stran od motenj in drugih psov – verjetno se bo počutil bolj varnega. Včasih pa lahko opazovanje drugega psa, ki se prehranjuje, tudi spodbudi mladička, da začne jesti.

Bodite pozorni na količino dobrot, ki jih ponujate mladičku, in poskrbite, da vaš kuža ne bo s priboljški zaužil več kot 10 odstotkov dnevnih kalorij.

Če se vaš mladiček bori s suho hrano, preklopite na konzervirano ali svežo hrano z več vlage, še posebej, če je zelo mlad ali pa ravno menja zobe. (Poskusite lahko tudi malo navlažiti suho hrano.)

Oglejte si zgornje strategije za odrasle pse, od katerih bi morale mnoge delovati tudi pri mladičkih.

Če simptomi trajajo dlje kot nekaj dni, peljite svojega mladiča k veterinarju. Obisk lahko vključuje pregled parazitov, odvzem krvi in druge hitre teste. Večina mladičkov se ob ustrezni negi in zdravljenju hitro opomore od vseh, razen najhujših bolezni. Imejte seznam vseh nenormalnih vedenj ali znakov, ki jih opazite, da jih lahko posredujete veterinarju. Vaša veterinarska ekipa vam bo pomagala prepoznati in zdraviti vse težave, zdravljenje katerih lahko vključuje spremembo prehrane, tekočine, probiotike in/ali zdravila. Pomagali vam bodo tudi pri preverjanju telesnega stanja vašega mladička, da se prepričate, da je njegov vnos kalorij v skladu z njegovim razvojem.

Mogoče bi vas zanimali tudi naslednji izdelki: