Se tvoj pes počuti varno? – 5 znakov, na katere bodi pozoren

Včasih je tako, da nas pes uboga, ne laja in leži pri miru. A kljub temu imamo občutek, da nekaj ni prav.

Biti “priden” ne pomeni nujno, da je pes tudi sproščen. Prazen občutek varnosti pri psu pomeni, da se umiri na vseh ravneh. Sproščene so mišice, misli so mirne in ni strahu.

V nadaljevanju bomo pregledali znake, ki kažejo, da se pes počuti varno. Razložili bomo, kako prepoznati sproščenega psa. Nato bomo pregledali pet ključnih področij.

Govorica telesa, apetit, spanje, zvedavost brez prekomerne reakcije in naša povezanost z njim – vse to nam daje odgovore.

Pogovor bo tudi o znamenjih, ki kažejo, da stres pri psu ni le faza. Včasih je razlog bolečina ali težave s prebavo ali kožo. Skrb za dobro počutje psa pripomore k naravni gradnji občutka varnosti.

Ključne ugotovitve

• Pridnost ne pomeni enako kot občutek varnosti pri psu.

• Znaki varnega psa so vidni v telesni drži, počitku, apetitu in obnašanju.

• Za sproščenega psa je značilna radovednost brez strahu in zmožnost umirjenosti.

• Stres pri psu lahko signalizira preobremenjenost in ni odraz slabe vzgoje.

• Dobrostanje psa je povezano tudi z njegovim zdravjem, prebavili in kožo.

• Nadalje bomo predstavili pet jasnih znakov in dali konkretne napotke za izboljšanje miru.

Kaj pomeni, da se pes počuti varno doma in zunaj

Varnost za psa zajema telo brez bolečin, um brez strahu in zaupljiv odnos. Pes se doma počuti varno, ko so dnevi predvidljivi in signali jasni. Tak občutek mu pomaga, da se sprosti in bolje sodeluje z nami.

Doma ustvarimo varno okolje z mirnim prostorom, rutino in možnostjo umika. Cilj je preprečiti, da bi bil pes nenehno napet zaradi nepričakovanih zvokov ali grobega ravnanja. To mu omogoča, da se njegov živčni sistem pomiri.

Psu pomagamo, da se počuti varno zunaj, ko ostajamo povezani ne glede na zunanje dražljaje. Zunanja varnost pomeni, da pes ob srečanju z dražljaji lahko presodi situacijo in se po potrebi vrne k nam. To krepiti njegovo samozavest na stabilen način.

Opazovanje, kaj psa vznemirja, nam pomaga razumeti njegove reakcije. Stresorji, kot so promet, kolesa ali drugi psi, lahko vplivajo na njegovo počutje. Ko jih prepoznamo, izberemo mirnejše poti, s čimer sprehod skrbi za učenje umirjenosti.

• Fizična varnost: brez bolečine, primeren oprsnik ali ovratnica, dovolj počitka.
• Čustvena varnost: predvidljiv potek dneva, možnost umika, umirjen ton glasu.
• Socialna varnost: zaupanje v nas, jasni znaki, da bomo situacijo uredili.

Po neprijetnih dogodkih opazujemo, kako hitro pes okreva. Če se hitro vrne k normalnemu vedenju, je to znak dobre varnosti doma in zunaj. To pomeni, da se temelji varnosti krepijo.

Zakaj je pomembno, da prepoznamo znake varnosti in stresa

Razumevanje telesne govorice pasjih prijateljev nam omogoča, da hitro zaznamo njihovo počutje. S tem spoznanjem lahko ugotovimo, kdaj so sproščeni ali ko se počutijo ogrožene. To predstavlja ključ do njihove dobrobiti, tako doma kot na prostem.

Prav vsak stres ni negativen. Kratki trenutki stresa so sprejemljivi in normalni pri novih izkušnjah, pod pogojem, da ima pes možnost umika. Problem se pojavi, ko je stres dolgotrajen in pes ne najde načina za sprostitev.

Zgodnje prepoznavanje stresa je ključno. Omogoča nam, da hitro ukrepamo in preprečimo večje težave. Tako lažje preprečimo reaktivno vedenje, preden se pes počuti utesnjenega.

• preveč dražljajev na sprehodu brez premorov

• pretesen prostor brez možnosti umika

• nejasna pravila in nepredvidljive reakcije ljudi

Pes potrebuje občutek varnosti za učenje. Ko se ne počuti varno, mu je težje slediti navodilom in ostati osredotočen. Ustvarjanje okolja, kjer se lahko sprosti, mu omogoča, da se hitreje uči in sodeluje.

Pogosto ne razumemo pravega sporočila naših psov. Tisto, kar označimo kot trmo ali maščevanje, je lahko klic na pomoč. Zato je pomembno, da opazujemo in vedenje primerjamo z dejanskimi okoliščinami, ne zgolj z lastnimi pričakovanji.

Znak mirna govorica telesa in sproščena drža

Telesna govorica psa se najbolje razbere iz majhnih znakov. Miren pes sproščeno diha in se giblje naravno. Njegov rep spočiva v položaju, značilnem za pasmo. Pogled in ušesa pa kažejo na sproščenost, brez napetosti.

Ko pes izraža občutek varnosti, to pove veliko o njegovem počutju. Sproščenost pomeni, da pes ni v pripravljenosti. To lahko opazimo po lahkotnem vihtenju repa in normalnem ritmu hoje.

Nujno je razlikovanje med dejansko mirnostjo in pasjo “zamrznitvijo”. Tišina ne pomeni vedno sproščenosti. V takšnih primerih pes oddaja skrite, a očitne znake stresa, kot so togost, široko odprte oči in nenavadno lizanje.

Za boljše razumevanje stanja psa sledimo trem korakom:

1. Preverimo telesno sproščenost in dihanje pred odhodom.

2. V času dražljaja bodimo pozorni na morebitno naraščanje napetosti.

3. Zanimivo je opazovati, kako hitro se pes po stresnih situacijah umiri.

Mirnost psa ne izključuje njegove aktivnosti. Miren psi lahko raziskujejo in se igrajo, ne da bi stalno preverjali okolico. Ta opažanja nam pomagajo ločiti običajno pasjo vedenje od znakov stresa.

Znak stabilen apetit in zdrave prehranske navade

Ko pes občuti varnost, njegovo zanimanje za hrano postane bolj predvidljivo. Razmerje med apetitom psa in stresom je jasno: nekateri psi hrano ignorirajo, medtem ko drugi v njej iščejo tolažbo. Ob mirnem vsakdanu opazimo, da je apetit psa enakomernejši.

Način, kako pes pristopa k hrani, odraža naše prehranske navade. Če je pes umirjen, počasneje je in ne hlasta paniko. Takrat je tudi bolj dovzeten za naš glas. Opazovanje njegovega obnašanja po hranjenju nam lahko odkrije povezavo med prebavo in stresom.

• Pes, ki je sproščen med jedjo, ne napada hrane.
• Ne brani svoje posode pretirano in dovoli dotik roke.
• Znaki, kot so slabost ali pretirano požiranje po obroku, so odsotni.

Okolje, v katerem pes je med obroki, ima velik vpliv. Prisotnost hrupa, drugih živali ali pogosto prehajanje ljudi lahko psu povzroči stres. Ustvarjanje mirnega prostora z določenimi rutinami lahko pomaga.

Rdeče zastavice v vedenju psa zahtevajo našo pozornost. Nenadna sprememba apetita, bruhanje in driska so lahko znaki resnejših težav. V takšnih situacijah je ključno opazovati, saj se težave s stresom in zdravjem lahko prepletajo.

Znak kakovosten spanec in sposobnost sprostitve

Domači občutek varnosti olajša zaspanje. To velja tudi za pse. Jasen znak, da se počutijo varno, je njihov spanec. Če se pes počuti varno, lahko zlahka zaspi in se po aktivnem dnevu uravnovesi.

Kako prepoznamo kakovosten počitek? Pes se med spanjem večkrat obrne, pogosto leži na boku. Njegovo dihanje je mirno in mišice so sproščene. Ob prebujanju pes počasi vstane, se pretegne in mirno poglej okoli, namesto da bi hitro skočil na noge.

Včasih pa so opazni znaki nemira pri psu. Kljub sprehodu in hranjenju pes lahko ostane nemiren. Zdi se, kot da nenehno patruljira stanovanje in odziva se na vsak zvok. Ti znaki kažejo na stres in pomanjkanje globljega spanca pri psu.

• nenehno sledenje po stanovanju in težko poleganje
• skakanje na vsak zvok, tudi ko ni pravega razloga
• težko umirjanje po aktivnosti ali obisku
• prekinjen spanec in pogosto prebujanje

Redna rutina pasjih dnevnih dejavnosti zmanjšuje stres. Ohranimo enak ritem sprehodov, hranjenja in počitka. Miren počivališč za psa, brez motečih vplivov in jasen signal za umiritev, prav tako pripomore k sprostitvi.

1. Po sprehodu psu nudimo vodo in mir za nekaj minut.
2. Zagotovimo počitek v tišini, stran od prometnih mest.
3. Izogibamo se hrupu in pogostemu vstajanju.
4. Vključimo kratko rutino, kot je žvečljivka ali počitek na blazini.

Z doslednim ponavljanjem se pes hitreje sprosti. Globina psa spanca se poveča. Lažje opazimo tudi, kdaj je pes preprosto utrujen ali ko za njegovo nemirnost obstajajo globlji razlogi.

Znak zanimanje za okolico brez pretirane reaktivnosti

Kadar je pes sproščen, njegova radovednost pride do izraza zelo preprosto. Ustavi se, pogleda okoli sebe, nekaj povoha in oceni situacijo. Nato se odloči, ali se bo čemu približal ali se raje umaknil. V takšnih trenutkih pes ne reagira burno, njegovo vedenje lahko usmerjamo. To storimo z našim tonom glasu, dihanjem in hitrostjo hoje. Ko opazimo nekaj zanimivega, je pomembno, da se po kratkem razmisleku “ponovno združimo”.

Zamislite si nekakšno okno tolerance. Znotraj tega okna je pes med sprehodom varen in sposoben učenja, ostaja povezan z nami. Toda ko prestopimo določen prag, je nadzor nad situacijo težji. Takrat lahko pričakujemo lajanje, vlečenje na povodcu, skakanje ali otrdelost.

Pes, ki se počuti varno, to pogosto izraža tiho. Takšno vedenje je opazno, ko pes po določeni motnji lahko sprejme priboljšek. Odziva se na klicanje po imenu in za trenutek ujame naš pogled. Če se pojavi strah pred drugimi psi ali ljudmi, se lahko umaknemo mirno, brez panike in pretirane reakcije.

• Povečamo razdaljo do sprožilca, še preden se napetost nabere.
• Izberemo mirnejše poti in ure, da je obvladovanje dražljajev lažje.
• Delamo kratke trening točke: ime, kontakt, dva koraka stran, nagrada.
• Nagrajujemo mirno opazovanje, namesto da psa silimo v soočenje.

Z vzpostavitvijo takšne navade preusmerimo pozornost psa na nas ob novih situacijah. Njegova radovednost ostane neokrnjena, medtem ko se njegova reaktivnost zmanjšuje in postaja milejša. S stalnim spremljanjem in prilagoditvijo praga tolerance postane prisotnost varnega psa na sprehodih dosegljiv vsakodnevni cilj.

Znak zaupljiv odnos z nami in iskanje bližine

Pes, ki se počuti varno z nami, nas občasno ‘preveri’. To početje odraža zaupanje: odide, raziskuje, nato pa išče našo bližino ali pogled. Tak cikel kaže, da smo za njega zanesljiva točka v okolju.

Kadar pes ob nas čuti mirnost in je hkrati sposoben biti sam, to kaže na zdravo navezanost. Ločitvena stiska pa psa spravlja v nemir, tudi ko je v znanem okolju. Zanj smo simbol varnosti in predvidljivosti, tudi ko nas ni zraven.

Večje povezanosti lahko dosežemo z enostavnimi gestami. Ne silimo ga v stik, ampak mu dovolimo, da se nam sam približa. Tako mu pokažemo, da ima nad situacijo nadzor, kar prinaša umirjenost.

• Konstantna uporaba iste intonacije in besed v podobnih situacijah je ključna.

• Nagradimo prizadevnost, ne zgolj popolnost, še posebej v nenavadnih okoliščinah.

• Znaki, kot so odmikanje glave, zehanje in togost, so zahtevek za večji prostor.

• So-regulacijo vadimo tako, da ostanemo mirni, upočasnimo dihanje in akcije, če je psu težko.

Zaupanje lahko oslabi, če psa silimo v neželene situacije. Kaznovanje psa za naravno izražanje nelagodja, kot je renčanje, samo poveča napetost. Spoštovanje njegovih meja krepi stabilen in neprisilen odnos.

občutek varnosti psa skozi rutino, meje in predvidljivost

Rutina je ključna za miren dom za psa. Pes se počuti bolj sproščeno, ko ve, kaj pričakovati v svojem dnevu. Poznavanje urnika za hranjenje, sprehode, igro in počitek zmanjšuje napetost. To omogoča, da lažje dosežemo mir v vsakdanu.

Dnevni ritem psa mora biti ponavljajoč, ne prenatrpan. S preveč aktivnostmi čez dan težje najdejo čas za sprostitev. Vključitev mirnih trenutkov v urnik vodi k stabilnejšemu vedenju.

Postavitev meja in pravil je prav tako ključna. Ta okvir omogoča psu, da ve, kaj se od njega pričakuje. Jasnimi, doslednimi in ne pretirano strogi pravili ustvarimo prostor za sproščanje.

Predvidljivost nastane tudi z jasno komunikacijo. Uporabljajmo konstantne izraze in signale, da preprečimo zmedo. Aktivnosti naj imajo izrazit začetek in konec, kot so “konec” igre ali ukaz “na prostor”.

• 2–4 krajše aktivnosti na dan, prilagojene pasjim potrebam.

• Vmesni čas za počitek, brez konstantne stimulacije.

• Dosleden vrstni red dnevnih aktivnosti: sprehod, voda, hrana, umirjanje.

Z držanjem teh smernic opazimo pasjo stabilnost v majhnih znakih. Manj je nepotrebnega hitenja, prekinjanj in pes se hitreje umiri po vznemirjenju. To nam omogoča lažje vodenje vsakdana, saj razumemo, kaj je nujno in kaj lahko počaka.

Kako doma uredimo okolje, da bo pes bolj sproščen

Ustvarjanje mirnega okolja za psa mu pomaga, da se po stresnih dogodkih hitreje umiri. Najprej psu dodelimo prostor, kjer bo nedotaknjen, tudi med obiski in otroškim hrupom. To krepi občutek varnosti brez prisile doma.

Za psa izberemo tihi kotiček, stran od prometnih mest kot sta hodnik in kuhinja. Tam umestimo ležišče, vodo in njegovo najljubšo odejo. Kotiček naj bo psu varno zatočišče, kjer se lahko umiri, brez da bi ga klicali ali motili.

• Ležišče naj bo postavljeno tako, da pes lahko opazuje okolico, a nima neposrednega pogleda na vrata.
• Sklenemo, da je dostop v ta prostor omejen le na nujne situacije.
• Uveljavimo “tiho pravilo”: ko je pes v svojem zavetju, ga ne motimo.

Stres lahko še dodatno zmanjšamo tako, da prilagodimo okoljske dražljaje. Proti večeru lahko zatemnimo ali zapremo rolete, če nas moti zunanji hrup. Pri psih, ki so hitro vzdražljivi, omejimo vpogled skozi okna in s tem zmanjšamo njihovo potrebo po nenehnem nadzoru okolice. Učinkovito se lahko izkaže tudi tišje ozadje glasbe, še posebno ko pričakujemo obiske.

Za spodbujanje miru pri psu doma lahko koristi tudi bogatenje njegovega okolja. Vohalne igre, počasno hranjenje ali žvečenje lahko pomagajo psa umiriti. Namesto razigranih aktivnosti doma, razpršimo brikete ali skrijemo priboljške na različne načine.

1. Vohalna igra pred spanjem.
2. Uporaba posebnih posod za počasnejše hranjenje kot metoda umirjanja.
3. Zagotavljanje varnih žvečilk ob času povečanih dražljajev, kot so obiski ali nova okolja.

Dodatno je pomemben tudi način našega komuniciranja. Mirno, a odločno vodenje je veliko bolj učinkovito kot glasno kaznovanje, ki lahko poveča stres. S spodbujanjem mirnega vedenja in vzpostavitvijo jasne rutine se vzpostavi mirno okolje, ki psu ustreza.

Sprehodi in socializacija, ki povečujejo varnost namesto pritiska

Socializacija psa ne pomeni pritiska na stik. Predstavljamo jo kot kratke, prijetne in nadzorovane izkušnje, kjer ima pes možnost odločitve. Ali se bo približal ali umaknil, je njegova izbira. S tem gradimo zaupanje in pes dojame sprehod kot varno izkušnjo.

Varni sprehodi zahtevajo, da si vzamemo čas. Počasnejša hoja z več postanki in dovoljenje za vohanje psom pomirja. Na sprehodu izbiramo mirnejše poti, ki ponujajo možnost za umik.

• izberemo širši pločnik, travnik ali pot, kjer lahko držimo razdaljo
• pustimo psu, da voha in raziskuje, brez hitenja
• nagrado uporabimo za mirno opazovanje in nato miren odhod

Odbiranje prave razdalje med nami in dražljajem je ključno. Če pes kaže znake nelagodja, smo pregloboko. Cilj je miren odziv na dražljaje, ki ga nagrajujemo, nato se umaknemo. Tako pes se nauči, da nič grozljivega se ne zgodi z opazovanjem od daleč

Ob srečanju z drugimi psi se izognemo neposrednim soočenjem. Namesto tega raje ustvarimo polkrog, krajšamo interakcijo in pazimo na telesno govorico obeh živali. Opazujemo mehkobo telesa, sproščenost repa ter izogibanje neposrednemu pogledu. Pri znakih napetosti ali povečanem dihanju naredimo premor in povečamo razdaljo, da ohranimo mirno socializacijo.

Kdaj negotovost ni “vzgojna težava”, ampak zdravstveni signal

Naše pse lahko začnejo pestiti nenadne težave: umikanje, renčanje ali pogosto nočno prebujanje. To nemudoma povežemo z bolečino ali vedenjem. Včasih se mogoče zdi, da testirajo meje. A v resnici gre lahko za nelagodje, ki ni očitno.

Med vzroki za takšne reakcije so pogosto zdravstveni problemi. Težave s sklepi, zobobol, vnetje ušes ali napetost v hrbtu so pogosti vzroki. Takšen pes postane manj potrpežljiv. Lahko se hitreje in ostreje odziva, še posebej doma.

Kožne težave in stres tudi vplivajo na psa. Srbenje, rdečica ali nenehno praskanje mu lahko moti spanec. To vpliva na njegovo razpoloženje. Enako velja za prebavne težave, kot so napenjanje, slabost, ali bolečine v trebuhu. Te težave lahko privedejo do razdražljivosti, izbirčnosti pri hrani ali skrivanju.

Obstajajo jasni znaki, ki nam povedo, kdaj je treba takoj ukrepati:

• driska ali bruhanje, ki traja več kot en dan
• hujšanje, izrazito manjši apetit ali nenadna žeja
• šepanje, okorelost po počitku ali občutljivost na dotik
• močno praskanje, izpadanje dlake ali neprijeten vonj iz ušes
• nenadna agresija ali hitro stopnjevanje strahu

Začnemo z jasnim načrtom: najprej obiščemo veterinarja in prepoznamo vedenjske spremembe. Nato uvajamo trening in prilagajamo okolje. Ko odstranimo bolečine ali dražilce, je učenje lažje, sprehodi bolj mirni in naš pes se vrne v svojo “staro”, varnejšo obliko.

Prehrana kot del varnosti: nežno na prebavo in kožo

Ko opazimo, da pes ni miren, pogledamo vedenje. A treba je vedeti, da sta prehrana in občutek varnosti povezana tudi skozi telo. Če ima pes prebavne težave, mu je težko ostati zbran.

Napihnjenost in driska lahko psa hitro destabilizirata. Srbenje ali vnetje kože prav tako vplivata na počutje, saj pes praska in slabo spi. Posledično se stres nabira in pes težje prenaša okoljske dražljaje.

Za občutljive pse je dobro izbrati hrano z nežnimi sestavinami. Hipoalergena hrana je koristna, saj olajša izbiro in stabilizira razpoloženje. Pri alergijah zapisujemo prehrano psa in spremljamo odziv kože in prebave.

Ustvarjanje rutine je pomembno. Redni obroki in postopno uvajanje nove hrane zmanjšujejo prebavne zaplete. Spremembe nadziramo z opazovanjem energije psa, blata in morebitnih kožnih reakcij.

• Hranimo ob približno istem času za predvidljiv vsakdan.

• Novo hrano dodajamo postopoma, da se pes lažje prilagodi.

• Preverjamo psa, da ocenimo, ali sta koža in prebava bolje.

Hrana ni samo prehrana, ampak tudi način za mir. Del hrane lahko namenimo za nagrado mirnega vedenja. S tem, ko prehrano vključimo v rutino, pes razvije zaupanje.

CricksyDog kot podpora dobremu počutju in varnosti psa

Začnimo pri osnovah za mirnega in samozavestnega psa: udobje v trebuhu, manj srbečice, jasna rutina. CricksyDog Slovenija ponuja hipoalergeno hrano brez piščanca, primerno za občutljive pse. Prav tako je hrana brez pšenice, kar zmanjša nihanje počutja.

Prava suha hrana se izbere s pomočjo jasnih linij. To stabilizira jedilnik in zmanjša “prehranski šum”. Tak pristop pomaga občutljivim psom ohraniti mir.

• Chucky je za mladiče, za osnovanje prvih navad.

• Juliet je prilagojena malim psom.

• Ted zagotavlja sitost in energijo večjim psom.

Izbiramo lahko med hipoalergenimi različicami hrane kot so jagnjetina, losos in druge. Dobro prenašanje hrane naredi psa bolj zbranega na sprehodih in v novih okoljih.

Če potrebujemo sočnejšo hrano ali lažji prehod za izbirčne pse, je mokra hrana Ely dobra izbira. Za “odprtje” obroka lahko dodamo Mr. Easy vegan preliv.

Za trening mirnega vedenja nagrajujemo z meatLover priboljški, ki so popolnoma mesni. Tako ohranjamo prehranski plan brez nepotrebnih dodatkov.

• Okusi so raznoliki: jagnjetina, losos, zajec in druge možnosti.

Telo psa potrebuje podporo, da preprečimo poslabšanje vedenja zaradi bolečin. Twinky vitamini so lahko multivitamin ali dodatek za sklepe, še posebej v obdobju rasti ali staranja.

Občutljivi psi potrebujejo skrbno nego kože in tačk. Chloé šampon in balzam pomagata pri suhi koži in razpokanih blazinicah. To olajša gibanje in počitek.

Pes hitro sprejme rutino ustne higiene. Denty veganske dentalne palčke so enostavne za uporabo. Manj draženja v ustih pomeni bolj sproščeno vedenje.

Pogoste napake, ki nehote zmanjšujejo občutek varnosti

Opazovanje nemira nas lahko zapelje v vzgojne napake, čeprav imamo pozitivne namere. Veliko škode povzročimo, ko si želimo “hitro popraviti” vedenje namesto gradnje občutka miru.

Največji vir zmede je nepredvidljivost lastnika: neko dejanje en dan dovolimo, naslednji dan pa zaradi tega psa okaramo. Pes postane negotov glede tega, kaj pričakovati, zaradi česar težje zaupa našim odločitvam.

Kaznovanje psa za renčanje, umikanje ali oblizovanje je posebej problematično. Kaznujemo ga za opozorilne znake, ki predstavljajo varno komunikacijo. Pes tako lahko naslednjič opozorilne znake preskoči in reagira bolj nepredvidljivo, saj se ne počuti slišanega.

Zaplet pride z izpostavljanjem psa preveč dražljajem, kot je hitenje v pasji park, obiski ali gneča. To namesto učenja sproščenosti vodi do preobremenitve, saj psu ne ostane čas za počitek in predelavo doživetij.

• Doma nenamerno rušimo psu občutek varnosti z rednim zbujanjem, glasno igro in premalo neprekinjenim spancem.

• Na sprehodih povečujemo napetost s prekratko razdaljo do dražljajev, napetim povodcem in pomanjkanjem časa za raziskovanje okolice.

• Pri interakciji hitimo s pričakovanji “prijaznosti”, ne pa da bi nudili psu možnost izbire in potreben čas za umik.

Osredotočanje na varnost psa v vsakodnevnem življenju ni razvajanje, temveč temelj sodelovanja. Ko pes začuti varnost, se lažje nauči novih pravil in ostane osredotočen tudi v zahtevnih situacijah.

Zaključek

Ko opazujemo znake, ki kažejo, da je pes varen, ga bolje razumemo. Pomembno je opaziti, če je njegova govorica telesa mirna in apetit stabilen. Za njegovo dobro počutje sta ključna tudi kakovosten spanec in radovednost brez nepotrebne reaktivnosti.

Če pes zaupa in išče našo bližino, se hitro pomiri. To krepi njegov občutek varnosti v vsakodnevnih situacijah. Temelj za njegovo dobro počutje doma in na prostem je grajen prav na teh malih trenutkih.

Za večjo varnost psa je ključno vzpostaviti rutino, postaviti jasne meje in zagotoviti mirno okolje. Priporočeni so tudi sprehodi, kjer ohranjamo primerno razdaljo, in socializacija brez pritiska. Pri morebitnih spremembah vedenja je pomembno pravočasno preveriti tudi zdravstveno stanje psa.

Izberimo eno ali dve spremembi, ki ju bomo zmožni izvajati dnevno: to je lahko miren kotiček, bolj predvidljiv urnik ali podpora z nežno prehrano. Opazujmo, kako pes z dneva v dan lažje najde mir. Tako postane občutek varnosti pri psu stalnica, ne zgolj občasno doživetje.