Zakaj se psu pozimi spremeni voh?

Z začetkom mraza in škripanjem snega pod nogami se zgodi nekaj izjemnega: naš pes začne drugače vohati. Postane bolj osredotočen, nos usmeri v veter in nato k tlom, kot da sledi nevidni zgodbi. To nas opomni, da se z zimo voh našega psa spremeni, kar vpliva na naše sprehode.

Raziskali bomo, kako zima vpliva na pasji voh in kako to spreminja način, kako pes bere sledi. Zimsko vreme prinaša nove izzive za pasji nos, naša vloga pa je, da pomagamo in poskrbimo za varnost našega štirinožnega prijatelja med raziskovanjem mrzlega sveta.

Ključne ugotovitve

• Zimski vpliv na pasji nos spremeni volatilnost vonjev in sledi na terenu.
• Pasji voh mraz in nižja vlažnost lahko začasno zmanjšata intenziteto zaznav.
• Sprememba pasjega voha pozimi vpliva na vedenje: več šapkanja in počasnejše raziskovanje.
• Pasji nos v zimskem času potrebuje nežno nego zaradi suhe sluznice.
• Prilagojeni sprehodi, vohalne igre in pravilna prehrana podpirajo jasnejši vonj.
• Sneg in led lahko skrijejo, a tudi ohranijo vonjave dlje, odvisno od razmer.
• Opazne in dolgotrajne spremembe voha zahtevajo posvet z veterinarjem.

Uvod: kako mraz vpliva na pasji nos in zaznavanje vonjev

Ko nastopi mraz, se spremeni potovanje vonja skozi zrak. Vonjave v hladnih razmerah počasneje izhlapevajo, signal postane šibkejši. To vpliva na pasji voh, zahteva več potrpežljivosti med sprehodi.

Suh zrak lahko hitro izsuši nosno sluznico psa. Brez vlažne plasti se vonjave težje vežejo na receptorje. Psom mraz otežuje zaznavanje vonjev, kljub prizadevanjem nadomestiti to s hitrejšim dihanjem.

Hladen zrak vonjave zadržuje bližje tlem. Za pse zimski vonji postanejo bolj lokalizirani in neenakomerno razporejeni. Pogosto preverjanje iste točke je potrebno za celovito sliko vonjav.

Sneg deluje kot filter, ki zadržuje vonje. Svež sneg vonjave ujame, veter pa jih manj učinkovito prenaša. Ledena skorja zrak odbija, sledi postanejo nepredvidljive. S tem je poudarjen vpliv hladnih spojin na rutino vohanja.

Prilagajanje na mraz zahteva počasnejše napredovanje in več pavz. Dodajanje kratkih odmorov in vode pomaga ohranjati ravnovesje. S pravilnim pristopom lahko pasji voh v mrazu raziskuje nove vonjave.

• Hladen, suh zrak zniža volatilnost in razpršitev vonjev.
• Navlažena sluznica je ključna za prenos molekul do receptorjev.
• Sneg shranjuje, led razprši; oboje spreminja vonjalno karto tal.

Fiziologija pasjega voha: od turbinatov do vohalnega epitela

Ko vdihnemo zrak skupaj s psom, opazimo, kako se turbinati psa razširijo, ko se srečajo z vlago in toploto. To omogoča turbinatom, da zračni tok usmerijo v območje, kjer se nahaja vohalni epitel psa. Tam, Bowmanove žleze prek svoje sluzi raztopijo molekule. To omogoča, da se lahko molekule vežejo na receptorje.

Signal nato nadaljuje svojo pot do olfaktornih žarnic. Tam se vonj razčleni v natančne informacije. Psi zaradi goste mreže nevronov lahko razlikujejo zelo podobne vonje, celo če so ti v nizkih koncentracijah.

Vomeronazalni organ psa igra prav tako ključno vlogo. Ta sistem je specializiran za zaznavanje feromonov in drugih specifičnih kemičnih signalov. Za optimalno delovanje je potrebna viskozna plast sluzi, zato je ključna dobra hidracija sluznice.

V hladnih dneh turbinati ogrejejo ter navlažijo zrak, ki vstopa v pasje nosove. Vendar skrajni mraz in veter omejujeta ta učinek. Suha sluznica otežuje vezavo molekul na vohalni epitel, zmanjšuje pa se tudi občutljivost za vonje.

• Turbinati pri psu povečajo površino in usmerjajo pretok do receptorjev.
• Vohalni epitel pes vsebuje milijone OR-receptorjev in aktivne Bowmanove žleze.
• Olfaktorna žarnica kodira in ureja vzorce vonjav v možganih.
• Vomeronazalni organ pes obdeluje feromone, ki ostanejo relevantni tudi v mrazu.

Vpliv temperature in vlažnosti: zakaj suh in hladen zrak spremeni vonj

Ko se temperatura zniža, molekule vonjav počasneje izhlapevajo. To se zgodi iz površin, kot sta tla in trava. Nižja temperatura upočasni njihovo gibanje, zmanjšuje “oblak” vonja. To pojasnjuje, zakaj so vonjave v hladnem okolju šibkejše.

V suhem zraku se pesjem nosu zmanjša vlažnost. Zaradi tega je zaznavanje vonjav manj učinkovito. Brez ustrezne vlage molekule težje dosežejo nosne receptorje. To vpliva na prenos signalov v možgane.

Ko dihamo v hladnem zraku, se izdihli vlažen zrak kondenzira okoli nosnic. To povzroči zopetno izsušitev vohalnega epitelija. Mraz tako vpliva na občutljive receptorje, ki so ključni za zaznavanje vonjav.

Zimski vetrovi razpršijo vonjave po zraku. Vendar se v zavetju in blizu tal vonji obdržijo dlje. To je zaradi mikroklime tal, ki deluje kot filter.

Ko se zmrzal umakne, se volatilnost vonjav poveča. Takrat postanejo vonjalne sledi očitnejše. V tem času vlaga in voh bolje sodelujeta. Opazimo lahko, kako hitro psi odkrijejo vonj.

Za vzdrževanje vlažnosti sluznice so koristni kratki postanki. Topel napitek in počasen začetek zmanjšata izsušitev nosu. To je posebej pomembno v vetru in pri sneženju.

Ponoči se asfalt in beton hitro ohladita, kar vpliva na sledenje vonjav. V parkih in ob njivah se vlaga ohranja bolje. Tu je razlika v vonjanju za psa manj izrazita.

Z združevanjem teorije o vplivu temperature na vonjave in terenskega opazovanja, lahko načrtujemo pot. Izberemo lokacije, kjer se sostojita vlaga in vonj, kar psom omogoča sledenje.

• Izberimo zavetrne poti, kjer zimska mikroklima tal ohrani sledi.
• Upoštevajmo, da suhi zrak pes nos hitreje izsuši ob vetru.
• Po odjugi so sledi bogatejše, ker vlaga in voh delujeta bolj usklajeno.

Spremembe vedenja: kako pes prilagodi vohanje v zimskih razmerah

V hladnejših dneh se spremeni pesje vedenje, z nosom bolj prilepljenim na tla. Ker se mrzla tla obnašajo kot zbiralnik vonjav, psi svoje vohanje prilagodijo z intenzivnejšim vohanjem.

Na izpostavljenih mestih, kjer veter razprši vonjave, psi uporabljajo posebno tehniko iskanja. Z igro “zig-zag” gibanja lahko bolje zaznajo slede vonjav, kar jim omogoča sledenje tudi v najtežjih pogojih.

Sneg in led prevzameta vlogo ovire pri sledenju vonjav. Psi zato pogosteje ustavljajo, da bolje zajamejo vonj in se prilagodijo spremenjenim razmeram.

Kadar je vonj manj intenziven, psi okrepijo uporabo ostalih čutil. S povezovanjem vizualnih in zvočnih informacij sestavijo popolno sliko poti. To jim omogoča, da sledijo pravi poti, kljub šibkim vonjavam.

Pri prilagajanju na zimske razmere opazimo razlike med pasmami. Nekatere, kot so nemški in belgijski ovčar, se v mrazu obnesejo bolje zaradi sposobnosti zadrževanja toplote v nosu. Mops in angleški buldog hitreje občutita utrujenost, zato potrebujeta več počitka.

Za boljšo prilagoditev na zimo lahko uporabimo preprosto rutino. Ta vključuje kratek, osredotočen trening vohanja. Potem sledi miren začetek sprehoda in na koncu počitek za “reset” vonjav. Tako ohranjamo osredotočenost psa in izboljšujemo njegovo zmožnost sledenja.

• Nižji nos in kratki vdihi za boljši zajem molekul.
• “Zig-zag” pohajanje za lovljenje razpršenih sledi.
• Več postankov na ledu za natančnejšo orientacijo.
• Prilagojene vohalne strategije psov glede na pasmo in mraz.
• Nežna podpora smrčku za zanesljivejše sledenje vonju sneg.

sprememba pasjega voha pozimi

Ko se temperature spustijo, najprej opazimo, da suh in mrzel zrak spreminja pasji voh. Molekule vonja se slabše prenašajo, nosna sluznica se izsuši hitreje, filtriranje delcev pa je manj učinkovito. Zaradi tega psi za “branje” okolice potrebujejo več časa.

Vključitev vetra, snega in ledu dodatno otežuje vohanje, saj ti elementi redčijo ali prekrivajo sledi. Pes ima pozimi problem z vonjanjem, ker zračni tokovi mešajo vonjave. Ledene kristale težje “dekodira”, kar vodi do pogostejšega preverjanja sledi.

Manjša hidracija in več prehladov dodatno otežujeta vohanje. Simptome, kot so pasji voh zima, hitro prepoznamo. To nas vodi k prilagajanju dnevnega ritma in nege.

• Vedenje vključuje počasnejše iskanje, več vmesnih postankov in “pinganje” sledi na križiščih.
• Znaki na nosu obsegajo pogosto oblizovanje, kihanje, smrkanje in drgnjenje smrčka. Pri suhi sluznici se včasih pojavi krvavitev.
• Utrujenost pomeni krajšo toleranco pri vohalnih nalogah. Včasih je prisotno manj zanimanja za vohalne igre.
• Strategija zajema izbiro zavetrnih poti in bližnjih površin z več vlage, kot so robovi gozdov.

1. Skrajšamo in razdelimo zahtevne vohalne naloge v ekstremnem mrazu na kratke poskuse.
2. Redno pitje in vlaženje zraka ohranjata sluznico prožno.
3. Z nežno nego nosu in izogibanjem dražečim razpršilom uvajamo primerno skrb.

Obvladovanje spremembe pasjega voha pozimi postane lažje, ko poznamo simptome in dejavnike. S temi informacijami ustvarimo okolje, kjer pes lahko vnovič najde svoj ritem.

Vpliv snega in ledu na sledi vonja na terenu

Svež pršič deluje kot goba, saj ujame molekule in jih zadrži bliže tlom. Sneg in pasji voh pogosto “sodelujeta”. Pes potaplja smrček, kot da koplje z nosom, da najde sledi vonja. Te so skrite pod tenko plastjo snega in ostanejo obstojne dlje časa.

Ko je sneg moker, se zaznava vonjav spremeni. Molekule se hitreje premikajo, vendar tokovi zraka lahko hitreje razpršijo vonj. Led in vonj v takih razmerah ustvarjata neenakomerno polje zaznav. Pes zato izmenjuje med kratkimi postanki in hitrim premikom.

Ledena skorja odbije tople tokove zraka z zemlje, zaradi česar vonj “preskakuje” po površini. Pri večplastnem snegu se vonj ujame v različne nivoje. Pes nato izmenično dviguje in spušča nos, kar je ključno za uspešno sledenje v zimskem času.

Med odjugo se sprosti več molekul, kar ustvari vonjalni val. Ta lahko preplavi psa in ga prisili v pogostejše pavze. Na asfaltu, prekritem z ledom, sol in kemične obdelave skrivajo sledi. Posledično sledi vonja v snegu niso zanesljive.

• Svež pršič: dolgotrajnejša, a zakopana sled.
• Moker sneg: večja difuzija, več razpršitve.
• Led: odboji toplote in “skoki” sledi.
• Več plasti: nos gre gor in dol za iskanje ravni.
• Odjuga: nenaden vonjalni val, več motenj.
• Soljene površine: maskiranje vonjev in draženje.

Nasvet za teren: Pri treningu zimsko sledenje psov izbirajmo naravne podlage brez soli. Opazujmo interakcijo med snegom, pasjim vohom in mikrovetrom. Tako bomo bolje razumeli, kako led in vonj spreminjata sledi.

Prehladi, suha sluznica in zdravstveni vplivi na voh

Zimski čas je za pse še posebej izzivalen zaradi pogostejših prehladov, ki oslabijo njihovo sposobnost zaznavanja vonjev. Simptomi vključujejo oteklino, sluz in zamašitev, kar zoži nosne kanale in oteži dostop vonjav do vohalnih celic. V toplem in ogrevanem okolju se težava še poveča, saj suha sluznica hitreje izgubi svojo naravno odpornost in postane bolj občutljiva.

Pogosti znaki so vztrajno kihanje, gost nosni izcedek in smrčanje. Stanje lahko pes pripelje do izgube apetita, saj sta voh in okus tesno povezana. Prav tako se opazi pesova utrujenost in zmanjšano zanimanje za aktivnosti, kot je igra. Ti simptomi se pogosto pojavljajo skupaj s kratkimi dihi in drgnjenjem nosu.

Da izboljšamo razmere doma, je priporočljivo večkrat na dan prezračiti prostore in uporabiti vlažilnik zraka. Pomembna je tudi nenehna hidracija in izogibanje izpostavljenosti dimu, aerosolom in ostrim čistilom. Če se težave nadaljujejo, so prisotni krvavitev ali bolečina, je obvezen obisk veterinarja.

Kadar je vzrok za rinitis virusna ali bakterijska okužba, se dihanje upočasni in okrevanje zavleče. Suha sluznica postane občutljivejša in lahko nastanejo mikropoke, ki olajšajo prodor dodatnih okužb. Hitro ukrepanje je ključno za preprečevanje resnejših posledic.

• Vlažimo zrak in redno prezračujemo dom.
• Dodamo več sveže vode in nežno čistimo nosnice s fiziološko raztopino.
• Izognemo se dimu, parfumom in razkužilom v pršilu.
• Opazujemo apetit, kihanje, izcedek in raven energije.

Prehrana kot podpora vohalnemu sistemu v zimskem času

Temperature padajo, zdrava prehrana za pasji nos pa postane ključnega pomena. Sluznica ohranja prožnost z rednim vnosom kakovostnih beljakovin in zdravih maščob. Pravilna prehrana cilja na podporo epitelu in živčnim potem, kar psom omogoča efektivnejše obdelovanje vonjav.

Maščobne kisline, zlasti omega-3, najdene v lososu ali skuši, so ključne za umirjanje vnetja sluznic. Cink in vitamin A pomagata pri obnovi epitela, vitamina E in C pa ščitita celice pred poškodbami zaradi oksidativnega stresa.

Občutljive pse hranimo z hipoalergenimi sestavinami, ki izogibajo pogoste alergene kot sta piščanec in pšenica. To zmanjšuje tveganje za alergijski rinitis, ki slabša občutek za vonj. Ravnotežje mikrobiote s fermentabilnimi vlakninami in prebiotiki krepi lokalni imunski odgovor sluznice.

Pravilna hidracija psa v zimskih mesecih je izjemno pomembna. Ponujamo mlačno vodo in dodajamo mokro hrano ali jušne prelive brez soli. Ohranjamo vlago na nosni sluznici, kar izboljša zaznavanje vonjav in prispeva k boljšemu delovanju vohalnega sistema.

• Ribe severnih morij ali olje lososa za omega-3 psa (EPA, DHA).
• Viri cinka: govedina, jajca, bučna semena.
• Vitamin A iz jeter in sladkega krompirja.
• Antioksidanti: borovnice, špinača, vitamin E in C.
• Prebiotiki in vlaknine: inulin, korenina cikorije, ovseni kosmiči.

Za enostavno prehranjevalno rutino izbiramo kakovostne brikete, kot so Royal Canin, Hill’s Science Plan ali Acana. Dodajanje mokre hrane ohranja prehrano dosledno, hidracijo zadostno in voh pripravljen na izzive zime.

CricksyDog: hipoalergena izbira za občutljive pse v zimskih mesecih

CricksyDog hipoalergena hrana je idealna, ko mraz in suh zrak vplivata na pse. Formulirana je brez piščanca in pšenice, kar zmanjša draženje sluznice in kože. Pomaga ohranjati stabilno počutje psa v zimskem času.

Za mladičke je priporočljiva Chucky hrana za mladiče, ki spodbuja prebavo in rast. Lastniki majhnih pasem lahko posežejo po Juliet hrana za majhne pse. Za srednje in velike pse je primerna Ted hrana, ki skrbi za energijo in mišice. Raznoliki viri beljakovin omogočajo prilagajanje hrane občutljivim psom.

Vlažna hrana kot je Ely mokra hrana je koristna v hladnih dneh. Izboljšuje hidracijo in sprejemljivost hrane pri nižjih temperaturah. MeatLover priboljški so odlični za nagrajevanje, saj so 100% mesni in brez dodatnih polnil.

V zimskem času je pomembna tudi notranja podpora. Twinky vitamini skrbijo za sklepe in odpornost. Za izbirčne pse se lahko doda Mr. Easy preliv, da se ohranja redna prehranska rutina.

Za nego kože in blazinic priporočamo uporabo Chloé šampona in balzama. Za celovito ustno higieno in svež dah, uporabite Denty dentalne palčke. Tako boste zagotovili, da so obroki in nagrade usklajeni z zaznavami vašega psa.

Vohalne igre in možganski trening za zimske dni

Ko zimo preživljamo v toplini doma, je igranje vohalnih iger notri odlična izbira. Začetne igre naj bodo kratke, da mentalno stimuliramo naše pse, ne da bi jih preobremenili. Ciljamo na zabavno angažiranost in umirjeno dihanje.

Skrijemo drobne priboljške, na primer MeatLover, po prostorih in s tem ustvarimo zabavne iskalne izzive. Začnemo s priboljški na lahko najdenih mestih. Postopoma dodajamo težje izzive, kot so kote in poličke različnih višin. Tako spodbujamo psa k naravnemu raziskovanju svojega okolja.

Za bolj zanimivo igro uporabimo škatle različnih tekstur, kartone in tunelčke. V vsak element dodamo nekaj zanimivega, mogoče hrano ali vonj. Za večjo zahtevnost dodamo različne materiale kot papir ali blago. S krajšimi, a pogostimi igrami ohranjamo psa motiviranega in ščitimo njegovo sluznico.

“Noswork” posodice razporedimo po tleh, da pes razvija sistematično iskanje. To krepi njegovo mentalno stimulacijo in natančnost. Napredek ocenjujemo z opazovanjem psa; pomembna sta mirnost in vztrajnost, ne hitrost.

Scatter feeding uporabljamo kot metodo, ki posnema naravno iskanje hrane. Ta metoda pomaga pri utrjevanju vohalnih sposobnosti in je pomemben del vsakodnevnih aktivnosti. S tem psa naučimo bolj umirjenega iskanja hrane.

Za igre na snegu izberemo varne lokacije, kjer skrijemo nagrade. Pot označimo z naravnimi elementi, kot je drevo. S tem ustvarimo zanimive zunanje izzive brez tveganja za zdravje psa.

Za dodatno zabavo uporabimo vohalne preproge in ustvarjamo plasti iz različnih materialov. Po vsakem uspehu psa nagradimo s kratkim počitkom. Ta pristop omogoča, da ostane pesje vohanje ostro in motivacija visoka.

• Začnemo z lažjimi skritimi priboljški, nato povečamo razdaljo in motnje.
• Kombiniramo škatlaste igre, noswork posodice in scatter feeding.
• Seanse omejimo na 5–8 minut, večkrat na dan, za zdravo sluznico.
• V snegu izbiramo zavetje in trdno podlago, nagrade vkopljemo plitvo.

Praktični nasveti za sprehode: kdaj, kje in kako

Izberimo toplejši del dneva za zimske sprehode s psom. Najboljši čas je pozno dopoldne ali zgodaj popoldne. Takrat je manj vetra in več svetlobe. To nam pomaga ohranjati toploto in varnost.

Za pot izberimo zaščitena območja: gozdne poti in parki z živimi mejami. Prav tako so primerne doline brez veliko vetra. Gozdna tla, ki so malo vlažna, ohranjajo vonjave bolje kot led ali suh beton. To psom omogoča boljši voh na sprehodu.

Oprema šteje. V hladnem vremenu je primerna oprema za psa bistvenega pomena. Potrebujemo oprsnice za nadzor, odsevne elemente za vidnost, zaščito za tačke in termični plašč za kratkodlake pasme. Po vrnitvi domov psom splaknimo tačke s toplo vodo in posušimo.

Vključujemo kratke vohalne postanke, da pes ohranja zanimanje. Pri tem pazimo, da vohalni organi ne izsušijo. Izogibajmo se površinam, posutim s soljo, in območjem z močnim kemičnim vonjem.

Pred odhodom naj pes popije vodo. Po sprehodu mu ponudimo vodo ponovno. Uporabljajmo majhne, mehke priboljške kot motivacijo in za iskalne naloge v zavetju. Tako sprehodi ostanejo zabavni in brez dodatnega napora.

Ko se temperatura spusti do minus deset stopinj Celzija ali nižje, skrajšajmo sprehode. Bodimo pozorni na znake nelagodja pri psu, kot so dvigovanje tačk, trepetanje, kihanje. Če opazimo te znake, skrajšajmo pot. Prilagodimo tudi traso in čas glede na vreme in počutje psa.

• Izberimo zavetna območja in vlažnejše podlage, gozdna tla pred ledom.
• Prilagodimo oprema za psa mraz: oprsnica, odblisniki, zaščita tačk, termični plašč.
• Načrtujmo kratke vohalne naloge in redne postanke za boljši voh na sprehodu.
• Vodo ponudimo pred in po aktivnosti; priboljške uporabimo pametno.
• Pri hudem mrazu skrajšajmo trajanje in pazimo na signale, ki jih pes kaže.

S tem pristopom zagotovimo varnost in ohranjamo ritem. Poleg tega so sprehodi psa pozimi zabavni tudi v zahtevnih vremenskih pogojih.

Nežna nega smrčka in tačk za optimalen voh

Ko nas preseneti mraz, postane skrb za pasji nos ključnega pomena za ohranitev jasnega voha. Hladen zrak hitro izsuši nosno sluznico. Redna nega zagotavlja potrebno vlago in ohranja elastičnost nosne sluznice. Po sprehodu v snegu je priporočljivo nos nežno očistiti z mlačno vodo in uporabiti mehko krpo.

Uporaba balzama za nos je nujna v boju proti vplivom vetra in soli. Tanek sloj kakovostnega balzama, kot je Chloé Nose & Paw Balm, hitro obnovi zaščitno plast. Zaradi ohranjanja vlage doma ne sme manjkati vzdrževana relativna vlažnost med 40–60 %. Takšno okolje prepreči izsušitev smrčka in omogoča boljši prenos vonjav.

Zimska nega tačk lahko prepreči neprijetne razpoke in pekoč občutek. Za zaščito uporabimo balzam pred odhodom na sprehod in po prihodu odstranimo sol ter blato z mlačno vodo. Temeljito sušenje tačk zmanjša možnost draženja in izboljša oprijem na spolzkih površinah.

Izogibanje mentolu in eteričnim oljem blizu nosu je ključno, saj lahko ta dražijo in poslabšajo zaznavanje vonjav. Psom priporočamo kopanje z blagim šamponom, kot je Chloé, redkeje, da kožna bariera ostane nedotaknjena. Premišljena skrb za nosek in kožo doprinese k zdravi mikroklimi pasje kože.

Rutina je preprosta in nežna:

• po sprehodu: mlačna voda, nežno brisanje, tanek sloj balzama za nos psa;
• pred sprehodom: zaščita tačk zima z balzamom, po potrebi pasji čeveljčki;
• dom: 40–60 % vlažnost, brez močnih dišav in dražil.

Namig: Dosledna nega nosu in tačk prinaša več udobja in zanesljivejši voh v mrzlih dneh.

Mit proti znanosti: razbijamo napačna prepričanja

Mnogi verjamejo, da mraz izostri pasji nos. Resnica je drugačna: hladen zrak zmanjša stopnjo vonjav in izsuši nosno sluznico. To oteži sledenje za psa. Znanost razlaga, da nos potrebuje vlago za zajem molekul.

Miselnost, da je pes len, ko manj voha, je pravzaprav mit. Vzroki so lahko suha sluznica ali blagi prehlad. Prav razumevanje teh mitov nam omogoča, da prilagodimo trening. Tako izberemo primeren teren in tempo za vohanje.

Sneg lahko ohranja ali skriva sledi. Vplivajo veter in spremembe v snegu. Resnična sposobnost vohanja psa pozimi se menja z mikroklimo. Ni odvisna samo od temperature.

Vera, da sol ne vpliva na pasji nos, je napačna. Cestna sol in kemikalije lahko nadležno dražijo. Spoznavanje učinkov soli nam omogoča pravočasno ukrepanje. Pomembno je izpirati nos in skrbeti za tačke.

• Ogrejmo zrak, preden pes voha blizu tal.
• Izbirajmo območja z več vlage, kot so gozdni robovi.
• Po sprehodu nežno očistimo smrček in odstranimo sol.

Z uvajanjem preprostih navad razumemo vpliv mraza na vohanje. Znanstvena razlaga nam služi kot vodnik. S tem podpiramo psa in izboljšamo njegove sposobnosti.

Varnost in sledenje: delo reševalnih in delovnih psov v mrazu

Ko nas zajame leden veter, se taktika spremeni. Iskalni psi v zimi delujejo v zavetrju in sledijo mikroreliefu, kot so zameti in veternice. To jim olajša razbiranje smeri vonja. Reševalni psi v snegu potrebujejo kratke in osredotočene intervale dela. Sledenje v mrazu namreč hitreje utrudi sluznico in glasilke.

Na ledenem terenu se sledi pogosto prekinjajo. Zato moramo uporabiti širši iskalni vzorec in opraviti pogoste postanke za ponovno kalibracijo. Pes takrat vzame nov zračni vzorec. Ko pride do odjuge ali v vetrovnih pasovih, povečamo prekrivanje območij iskanja. Difuzija namreč raztegne vonj, ki se posledično razredči.

• Rotacija ekip: delovni psi v mrazu menjajo delo vsakih nekaj minut za ohranjanje učinkovitosti.
• Ogrevalni odmori: kratki postanki zmanjšajo tveganje za podhladitev in zagotovijo natančnost.
• Stalna hidracija: topel elektrolitski napitek pomaga sluznici ostati vlažna.

Vodniki uporabljamo plašče, svetlobne oprsnice in balzame za nos ter tačke. S tem zagotovimo, da reševalni psi v snegu ohranijo oprijem in so zaščiteni. Hkrati tako lahko varno upravljamo tempo dela. Pri sledenju v mrazu moramo pozorno spremljati držo repa, frekvenco vdihov in spremembe v gibanju. Te namreč kažejo, ali je pes našel vir vonja ali le sledi razpršenemu vonju.

1. Ocenimo teren: obravnavamo zameti, veternice in prehode med snegom in ledom.
2. Nastavimo iskalni vzorec/grid glede na smer vetra in temperaturne gradient.
3. Vpeljemo rotacijo: iskalni psi delajo v parih, tretji je vedno v pripravljenosti.
4. Redno preverjamo telesno temperaturo in stanje blazinic na tačkah.

Varnost je na prvem mestu. Delovni psi v mrazu zahtevajo skrbno nadzorovanje toplotnega ravnovesja. Hitro moramo prepoznati znake utrujenosti in vzdrževati jasno komunikacijo v ekipi. Tako lahko ohranimo zbranost, tempo in natančnost dela tudi v zahtevnih snežnih razmerah.

Kdaj je zmanjšan voh znak za skrb

Ko opazimo, da naš pes izgublja vonj, naj nas to takoj spodbudi k nadaljnjemu opazovanju. V primeru močno oslabljenega ali izgubljenega voha, lahko govorimo o anosmiji. Ta stanje zahteva takojšnje ukrepanje. Zelo pomembno je, da pozorno spremljamo psa pri vsakdanjih dejavnostih, kot so dihanje, hranjenje in obnašanje.

Obstajajo tipični znaki, ki nakazujejo na težave z nosom našega psa. Mednje spadajo krvavitve iz nosu, izcejanje gnoja, bolečina ob dotiku, oteklina na obrazu in povišana telesna temperatura. Če naš pes krvavi iz nosu ali pogosto kihne, je to opozorilni znak.

Prav tako moramo biti pozorni na izgubo teže, zmanjšan apetit in težave z dihanjem. Ti simptomi so lahko znak resnejših težav.

• Možne težave vključujejo tujke v nosu, zobne infekcije, polipe ali tumorje v nosni votlini.
• Vzrok za izgubo voha so lahko tudi resne virusne, bakterijske okužbe ali glivični rinitis.
• Poleg tega lahko kemikalije, dim in suh zrak poslabšajo stanje sluznice nosu.

Če se sprašujemo, kdaj je čas za obisk veterinarja, ob dolgotrajnih simptomih nikar ne odlašajmo. Pri anosmiji, krvavitvi iz nosu, bolečini, oteklini ali gnojnem izcedku ne oklevajmo. Pravočasno ukrepanje lahko prepreči morebitne zaplete in pohitri okrevanje.

1. Za zaščito psa omejimo izpostavljenost hladu, prahu in čistilom; zagotovimo primerno prezračevanje in vlažen zrak.
2. Skrbimo za zadostno hidracijo in nežno čiščenje nosu brez uporabe človeških nosnih pršil.
3. Na pregled pri veterinarju, kjer lahko predlaga rinoskopijo, vzame bris, opravi rentgen ali CT preiskavo, in svetuje primeren način zdravljenja.

Preventiva vključuje redno nego, hipoalergeno in uravnoteženo prehrano, ki krepi nosno sluznico. Ohranjanje vlažnosti zraka in izogibanje dražljajem zmanjša verjetnost ponovitve težav. Če se težave ponavljajo, vzpostavimo načrt za pravočasen obisk veterinarja.

Zaključek

Pozimi pričakujemo spremembo pasjega voha. Mraz in suh zrak vplivata na pretok zraka skozi nos, kar vpliva na vonjalne sposobnosti. Tako, ko se temperature spustijo, psi potrebujejo dodatno podporo. S pravim pristopom lahko ohranimo njihov voh zanesljiv tudi na ledu.

Ključne dnevne aktivnosti vključujejo vlaženje bivališča in zagotavljanje sveže vode. Pomembna je tudi nega nosa in tačk ter izbira mirnejših sprehodov. Poleg tega spodbujamo kratek vohalni trening, ki služi kot razvedrilo, ne da bi obremenili nosnice.

Kvalitetna in hipoalergena prehrana je temelj. CricksyDog nudi rešitve, kot so suhe formule Chucky, Juliet, Ted, mokra hrana Ely, MeatLover priboljški, Twinky vitamini, Chloé negovalni izdelki in Mr. Easy preliv. To vse pomaga psu, da ohranja dober voh v hladnem in suhem vremenu.

Z razumevanjem psihove fiziologije in pozornostjo na vremenske razmere lahko skrbimo za njihovo dobro počutje pozimi. Tako psom omogočimo samozavestno in varno raziskovanje sveta kljub zimskim izzivom. Naše razumevanje in skrb sta ključna za kakovostne sprehode v hladnejših mesecih.