Jedel je samo, ko smo ga gledali – zdaj je vesel

V teh tihih večerih je skleda ostajala polna, čakali smo. Moj pes je jedel samo, ko sem bil zraven. Hranjenje je bilo vedno izziv, skrbelo nas je, ali bo pes sploh kaj pojedel.

Hrana ni bila edini problem. Ti neredni obroki so povzročili napihnjenost, utrujenost in slab spanec pri njem. Strah pred ločitvijo je bil velik problem. Ugotoviti smo morali, kako psa naučiti samostojnega hranjenja za boljše počutje.

Začeli smo znova, korak za korakom. Izbrali smo CricksyDog suho hrano in Ely mokro hrano za aromo. MeatLover priboljški so dodali motivacijo, Twinky vitamini pa so okrepili zdravje. Chloé izdelki za nego so skrbeli za kožuh in tačke. In ob pomoči strokovnjakov smo psa naučili, da je skleda varno mesto.

Danes vam obljubimo: pokazali bomo pot do nasmeha pri prazni skledi. Razkrili bomo jasne strategije in izdelke. Pokazali bomo, kako znova prebuditi apetit vašega psa, brez stresa in z več veselja.

Ključni poudarki

• Prepoznali bomo, zakaj moj pes je samo ko sem zraven in kako to vpliva na počutje.
• Razložili bomo, kako strah pred ločitvijo pri psu vpliva na hranjenje.
• Predstavili bomo preproste korake za samostojno hranjenje psa in mirnejše obroke.
• Pokazali bomo, kako CricksyDog in Ely podpreta pasji apetit z okusom in teksturo.
• Motivacijo bomo gradili z MeatLover priboljški ter zdravje s Twinky dodatki.
• Nega s Chloé pomaga, da je rutina prijetna, ne stresna.
• Na koncu ponudimo jasne kazalnike napredka, da boste videli resnične spremembe.

Naša zgodba: od skrbi do samostojnega jedca

Naša pustolovščina z ljubljenčkom se je začela, ko smo opazili njegovo nenavadno vedenje ob hrani. Pes je samo vonjal hrano in odhajal. Postal je samostojen jedec šele, ko smo sedeli zraven njega.

Prvi teden smo poskusili različne stvari. Menjali smo vrste posod in mesta hranjenja. Ugotovili smo, da pomaga samo naša prisotnost.

Zato smo začeli vesti dnevnik hrane. Zapisovali smo čas, količino hrane in okoliščine hranjenja. V njem smo odkrili vzorec stresa in pesovo navezanost na nas.

Potem smo ustvarili miren prostor za hranjenje s točno določenimi časi obrokov. Prisotnost smo zmanjševali postopoma. Izbrali smo tudi bolj aromatično hrano.

S temi spremembami je pes začel jesti samostojno. Sprva manjše obroke, ki so sčasoma postali večji. Obnašanje psa je postalo mirno, mi pa smo se počutili bolje.

• Zapisovanje nam je pomagalo razumeti, kaj ga moti.
• Miren urnik in prostor sta zmanjšala njegov stres.
• Izbrana hrana pa je poskrbela za samostojen začetek hranjenja.

Zakaj nekateri psi jedo samo, ko jih opazujemo

Psi imajo posebno povezavo s hrano in okoljem, v katerem jedo. To vključuje kje, kdaj in kako jedo – in če smo mi zraven. Čustva in navade se prepletajo in vplivajo na njihovo vedenje pri skledi.

Nekateri psi ne jedo sami zaradi strahu, ko so sami. Ko smo zraven, se počutijo bolj varno. Socilano olajšanje igra veliko vlogo.

Če so psa prekinili ali strašili ob hrani, bo jedel samo, ko smo tam. Hrup ali hitenje lahko zmanjša njegov apetit.

Sprememba hrane ali teh hitrih prehodov lahko vpliva na apetit. Slabost ali bolečina prav tako omeji željo po hrani. Pri trdovratnih težavah z jedjo je pomembno obiskati veterinarja.

Naša pozornost jih lahko nauči čakati pri skledi. Predvidljiva rutina in mirno okolje lahko zmanjšata stres. Pomaga, da se pes počuti bolje razumljen.

Pasji svet lahko zmoti preveč dražljajev v okolju. Manj je več pri spodbujanju apetita. Psi bolje sprejemajo hrano, ko je okolje mirno.

• Opazimo znake, kot so počasno lizanje, zehanje, odmik od sklede – ti nakazujejo stres ob hranjenju.
• Pomagamo s tišino in določenim mestom za hranjenje. To zmanjšuje stres in dražljaje.
• Če sumimo na bolečine ali slabost, obiščemo veterinarja. Tako ločimo vedenjske in medicinske vzroke.

Prvi koraki: kako smo prepoznali vzorce in sprožilce

Začeli smo z dnevnikom hranjenja. Zapisovali smo vse: uro, vrsto in količino hrane, prisotne ljudi, hrup ter svetlobo. Omenili smo tudi, kaj se je dogajalo tik pred hranjenjem in kako dolgo je trajalo.

Razdelili smo podatke po dnevih. Tako smo videli, kaj deluje in kaj ne. Spraševali smo se, kdaj je pes jedel bolj in manj, in iskali razloge za to.

• Ura obroka in njegovo trajanje
• Vrsta in količina hrane
• Prisotnost ljudi in oddaljenost sklede
• Hrup (na primer glasen TV), svetloba, bližina vhoda
• Dejavnosti tik pred hranjenjem

Odkrili smo sprožilce stresa. Ti so bili glasni televizor, spolzka tla, gibanje pri vratih. Delali smo postopoma, spreminjali smo en dejavnik naenkrat. Tako smo videli, kako vsak dejavnik vpliva na psa.

Uvedli smo tudi kratko sprostitev pred hranjenjem. Kratek sprehod in vohalne igre so psu pomagale, da se je pomiril. Ta pristop je psu olajšal začetek hranjenja.

Med hranjenjem smo govorili manj. Ignorirali smo nestrpno vedenje. S temi majhnimi, a pomembnimi koraki smo izboljšali postopek hranjenja.

1. Spopadamo se z enim sprožilcem stresa naenkrat.
2. Skrbimo za rutino hranjenja ob istem času, v istem okolju.
3. Zabeležimo vsak obrok v dnevnik.

Odkrili smo, kdaj in kje je hranjenje najbolj miren proces. To nam je pomagalo pri ustvarjanju stabilne rutine za psa in nas.

Ohranili smo enostavno rutino. Kratek uvod v miru, tiho okolje in zapis po hranjenju. Manj motenj je pomenilo jasnejša navodila in večje zaupanje ob skledi.

moj pes je samo ko sem zraven

Ko opazimo, da je naš pes tesnoben, če nismo zraven, ne gre za trmo. To se pogosto zgodi zaradi njihove navade in manjše skrbi. Psi se počutijo varno ob nas, kar pojasni zakaj potrebujejo našo prisotnost ob jedi. Naš cilj je psa nežno navaditi biti sam, brez uporabe pritiska ali kazni.

Uporaba metode “korak za korakom” je ključna, da psa naučimo jesti samostojno. Vajo izvajamo ob vsakem obroku, v tišini, z dosledno rutino.

1. Začnemo tako, da sedimo blizu sklede, ne da bi psa motili. Samo mirno dihamo.
2. Po par grižljajih se premaknemo za pol metra stran. Če pes nadaljuje jesti, počakamo. Če preneha, ne pristopimo takoj nazaj.
3. Razdaljo povečujemo počasi: na en meter, nato na dva, na koncu v drugo sobo. Napredujemo samo, če pes ostaja miren.
4. Ko pes konča, se vrnemo brez posebne pozornosti, da ne vzpodbujamo odvisnosti od naše prisotnosti.

Za boljši apetit izberemo hrano z močnim vonjem. Ely ponuja vonjave, ki pomagajo psu jesti samostojno, čeprav nas ni zraven. Mr. Easy preliv izboljša okus, kar pomaga pri reševanju odvisnosti psa od naše prisotnosti ob jedi.

• Hrano ponudimo za 15–20 minut. Če je pes ne poje, jo odstranimo in ponovno ponudimo ob isti uri naslednjič.
• Vsi v domu moramo upoštevati enaka pravila, da ne zmedemo psa.
• Napredek spremljamo glede na to, kako miren je pes ob skledi in če lahko je, ko smo malo stran.

Postopoma tako gradimo samozavest našega psa pri jedi. Pokažemo mu, kako jesti samostojno, ob tem pa skrbimo za njegovo čustveno dobrobit. Doslednost, potrpežljivost in postopno učenje so ključni za uspeh.

Ustvarjanje mirnega prostora za hranjenje

Izberemo mirni kotiček brez hrupa in pogledov na ulico. Tako ustvarimo varno okolje za psa, ki mu omogoča, da se osredotoči na hrano. Svetloba in vizualne motnje se zmanjšajo, da je prostor predvidljiv.

Pod pasjo posodo damo nedrsečo podlogo. Posoda naj bo stabilna in prilagojena višini psa. To pomaga psu, da zaužije hrano brez stresa.

Ko imamo več živali, hranimo vsako posebej. To zmanjša tekmovalnost in stres. Prav tako pred hranjenjem psu dovolimo, da se umiri ali raziskuje, tako se počuti varneje.

Odstranimo moteče dejavnike kot so TV, sesalnik in močni vonji. Ti majhni koraki pomagajo psu razumeti, da je čas za mir in obrok.

Za nekatere pse je koristno upočasnjeno hranjenje. Uporabimo lahko igrače za lizanje ali miselne igre. Te metode nežno upočasnijo prehranjevanje in krepijo samozavest psa.

Obroki naj potekajo po vedno enakem vrstnem redu: voda, hrana, tišina. Ta red zagotavlja, da se pes počuti varno.

• Tihi kotiček stran od oken in prehodov
• Nedrseča podloga in stabilna posoda
• Ločeno hranjenje pri več živalih
• Preprost predobrok: kratek počitek ali mirna igra
• Dosledna rutina v enakem vrstnem redu

Naša rutina: majhni koraki do velike spremembe

Ustvarili smo enostaven, vendar določen korak-po-korak načrt za hranjenje psa. Cilj je narediti obrok mirn in predvidljiv. Ključni sta bili potrpežljivost in doslednost, brez hitenja ali stresa.

1. Teden 1: Hranimo ob dveh določenih urah in zagotovimo tišino. Med hranjenjem smo tiho prisotni, ne govorimo in ne ustvarjamo očesnega kontakta. Rečemo kratki ukaz “počakaj”, da se pes nauči nadzora. Hrano naredimo privlačnejšo z močnejšimi vonji, potem skledo predamo.

2. Teden 2: Psi se počasi navajajo na našo oddaljenost. Po postrežbi stopimo stran 0,5–2 metre. Skrajšamo čas naše prisotnosti. Še vedno sledimo korakom načrta in smo dosledni pri hranjenju.

3. Teden 3: Prvič pes je sam za nekaj minut, mi smo v drugi sobi. Vodimo evidenco: čas, količina, hitrost hranjenja. Postopoma zmanjšujemo uporabo intenzivnih vonjev. Sistem hranjenja ostaja enak, a mi smo tišji in bolj oddaljeni.

4. Teden 4: Pes zdaj je ob obroku samostojen. Občasno nekoliko spremenimo mesto posode, da pes ne postane odvisen od ene lokacije. Doslednost je še vedno ključnega pomena, učimo psa, da se obnaša mirno, ko odidemo.

• Vaja “počakaj” ostane kratka in jasna brez nagrad med hranjenjem.

• V začetku uvedemo močne vonje, pozneje jih zmanjšamo, ko se pes privadi na rutino.

• Po obroku sledi sprehod ali mirna igra. Tako psu pokažemo, da je hranjenje prijeten čas brez stresa.

Če se pojavi nesigurnost, gremo korak nazaj in nato spet naprej. To nam pomaga ohranjati ritem, ki je prijazen do psa in gradi zaupanje.

Izbira prave hrane: tekstura, aroma in prebavljivost

Ko izbiramo hrano za izbirčne pse, gledamo tri glavne stvari. Te so vonj, oblika in kako se hrana prebavlja. Mokra hrana ima zaradi večje vsebnosti vlage močnejši vonj. Zato jo pse pogosteje privlači. Hrano je najbolje ponuditi pri sobni temperaturi. Tako se okrepi njen vonj in spodbudi psa k jedi.

Prav tako je pomembna tekstura briketov. Ti naj bodo manjši in lahko žvečljivi. Izberemo lahko prebavljive beljakovine, kot so jagnjetina ali ribe, posebej za pse z občutljivim želodcem. Izogibamo se pšenici in piščancu pri psih, ki so nanje alergični.

Prebavljivost hrane izboljšamo z dodajanjem vlaknin in črevesnih podpor. Vključimo lahko bučo, prebiotike in probiotike. Ti pomagajo zmanjšati napenjanje in podpirajo enakomerno energijo skozi cel dan.

• Vsebnost vlage pomaga, da mokra hrana hitreje pritegne psa.
• Temperatura hrane vpliva na njeno aromo. Mlačna hrana bolje diši.
• Briketi naj bodo prilagojeni velikosti in načinu žvečenja psa.
• Izbiramo kakovostne beljakovine, ki so po potrebi hipoalergene.
• Alergični psi naj se izogibajo pšenici in piščancu.

Menjavo hrane izvedemo postopoma, v obdobju 7–10 dni. Vsak dan povečamo del nove hrane. Hkrati opazujemo psa, da vidimo, kako se odziva.

Da je hrana še bolj privlačna, lahko uporabimo blage prelive. Tako zagotovimo, da hrana ostane zanimiva za psa. Poleg tega ohranjamo dobro prebavljivost in ustrezno teksturo briketov.

CricksyDog: naš najljubši partner pri hranjenju

Ko smo poskusili CricksyDog, so že prvi obroki pokazali veliko razliko. Recepti so brez piščančjega mesa in pšenice. To je našemu psu z občutljivim želodcem pomagalo do mirnega počutja in energije.

Hrana diši lepo, briketi so ravno pravšnji – hrustljavi, a ne preveč trdi. Ker ni nepotrebnih dodatkov, so porcije manjše in prebava lažja. Suha hrana je tako privlačna, da naš pes nadaljuje z jedjo, tudi ko odidemo.

V CricksyDog smo našli točno to, kar potrebujemo. Chucky za mladičke spodbuja zdravo rast in sklepe. Juliet je za majhne pse s prilagojenimi briketi, kar olajša čistočo pri jedi. Ted pa je namenjen večjim pasmam z različnimi proteini.

Cenimo konstantno kvaliteto, dobro prebavljivost brez napihnjenosti in sveži naravni vonj. Vse to nam omogoča enostavno določanje hranilnega urnika, brez stresa.

Naša formula je preprosta: hipoalergena hrana brez piščanca in pšenice. CricksyDog je postal ključni del naše dnevne rutine, ker zanesljivo deluje.

Ely mokra hrana: več arome, manj stresa

Ely mokra hrana je spremenila naša hranilna srečanja. Bolj intenziven vonj in več vlage sta izboljšala psu apetit. Tako ima zdaj manj težav pri jedi tudi ko nas ni zraven. Mehka hrana zmanjša naprezanje pri žvečenju.

Izbiramo lahko med hipoalergenimi okusi, ki so mu všeč. Najbolje se počuti z jagnjetino, govedino in zajcem. Ti okusi mu ne dražijo želodca in so dobri za pse z občutljivim prebavilom.

Način podajanja hrane se spreminja. Včasih je to edini obrok. Drugič jo pomešamo s suho hrano CricksyDog za boljši okus. Na začetku desenzitizacije je bila pomembna za apetit.

• Po odprtju razdelimo v majhne posodice in shranimo v hladilnik.
• Pred jedjo poskrbimo, da je hrana topla, saj tako bolje diši.
• Če je potrebno, dodamo malo vode za ohranitev sočnosti.

Začeli smo z ritualom, ki zmanjšuje stres in povečuje zanimanje za hrano. Ely mokra hrana je poenostavila povezovanje vonja, teksture in redne rutine. Tako psa vzpodbujamo k samostojnemu prehranjevanju.

Posladki in motivacija: MeatLover, ki deluje

MeatLover priboljški motivirajo psa, ne da bi mu dali nepotrebne dodatke. So čisto meso, kar pomeni, da je pes bolj zbran, ima miren želodec in hitreje napreduje. Uporabljamo jih kot majhno, a učinkovito nagrado po obroku ali tik pred njim.

Vadbo s priboljški delamo kratko in z jasnim ciljem. Pred jedjo se pes nauči sedeti, čakati in gledati v nas. Ko pes mirno čaka, prejme košček mesa, potem pa lahko začne jesti brez motenj. Med obrokom ne dajemo priboljškov, da obrok teče gladko.

MeatLover priboljški prihajajo v okusih jagnjetine, lososa, zajca, jelena in govedine. Ti okusi zadovoljijo različne okuse in prehranske potrebe. Menjamo okuse glede na razpoloženje in cilje treninga, da ostane zanimivo za psa. To ohranja nagrade privlačne in jih hitro pojedo zaradi mehke teksture.

• Uporabimo majhne koščke za učinkovite ponovitve.
• Pred obrokom dodamo kratke vaje samokontrole.
• MeatLover priboljški se podajo na koncu obroka za mir.

Ravnotežje kalorij vzdržujemo tako, da štejemo priboljške kot del dnevne prehrane. To pomaga ohranjati redno telesno težo in visoko motivacijo psa tudi pri težjih nalogah.

Za izbirčne pse: Mr. Easy veganski preliv za suho hrano

Mr. Easy veganski preliv je odlična rešitev za izbirčne pse. Ta preliv naredi hrano bolj dišečo in mehko. Še vedno lahko zaznajo prvovrstno kakovost briketov.

Rad ga razporedimo po CricksyDog briketih. Včasih ga kombiniramo z Ely mokro hrano. To da hrani privlačen vonj, medtem ko briketi ohranijo svojo obliko in pes uživa v okusnem obroku.

Je idealna izbira za pse, ki so občutljivi na določene vrste beljakovin. Ker je narejen iz rastlin, ne draži želodca. Torej, pomaga, ko pes še ni vajen naše prisotnosti ob jedi.

Preliv spodbudi psa k samostojnemu preizkušanju hrane. Sedeč malo stran, ga opazujemo in vidimo, kako raste njegovo zanimanje. Nato nekoliko zmanjšamo količino preliva, da ohranimo uravnoteženo prehrano.

Kako začeti

• Začnemo z dodajanjem čajne žličke preliva in spremljamo odziv psa.
• Če je potrebno, povečamo količino, za večji učinek.
• Ko pes z veseljem poje vse, zmanjšujemo količino za ravnovesje.

Zdravje na prvem mestu: Twinky vitamini in Denty dentalni priboljški

Svojemu psu smo začeli dajati Twinky vitamine ob obrokih. So uravnotežen multivitamin, ki ga dajemo vsak dan. To mu pomaga biti bolj odporen in imeti več energije. Zjutraj ga damo s hrano, to izboljša njegovo počutje in apetit.

Ko hočemo, da so dnevi bolj gibčni, izberemo vitamine za sklepe. Te vitamine dajemo aktivnim ali starejšim psom. Pomagajo jim, da so manj obremenjeni in se lažje gibljejo. To opazimo pri igri, dolgih sprehodih in ko se mirno počivajo.

Za zdrava usta psa smo izbrali Denty veganske dentalne priboljške. Ti priboljški čistijo zobe in osvežijo dah. Pes z manj občutljivimi usti lažje žveči in redkeje zavrača hrano.

Upoštevamo enostaven urnik za dodajanje vitaminov in priboljškov. Twinky vitamine damo po navodilih proizvajalca. Denty priboljški so na urniku večkrat na teden, glede na psa.

• Jutro: multivitamin za pse z obrokom.
• Popoldne ali večer: dentalni priboljšek za zdrava pasja usta.
• Po potrebi: vitamini za sklepe, za aktivne ali starejše pse.

Naš pristop k hranjenju in negi je preprost in učinkovit. Opazimo, da ima pes več energije, svež dah in z veseljem je.

Nega za občutljive pse: Chloé šampon ter balzam za nos in tačke

Opazili smo, da psi bolje jedo, ko njihova koža ne srbi in tačke ne bolijo. Zato uporabljamo Chloé šampon za pse. Ta šampon je dober za občutljivo kožo in ne suši dlake.

Ko ni srbečice in draženja, je manj stresa. To vpliva na mirnejše prehranjevanje in dobro počutje psa.

Chloé šampon za pse je nežen in učinkovit. Po kopanju je kožuh čist, koža pa zdrava. Uporabljamo balzam za nos in tačke Chloé po sprehodih. Ta balzam hitro ublaži suhost in razpoke.

Manjše nelagodje pomeni tranquilen obrok.

Z uvedbo preprostega rituala vzdržujemo zdravo kožo. Ta redom zagotavljamo nadzor in dobro počutje našega psa.

• Po vsakem sprehodu preverimo blazinice in nos.
• Po potrebi nanesemo balzam za nos in tačke. Pustimo, da se vpije.
• Kopamo z Chloé šamponom za pse, sledimo navodilom za uporabo.
• Pred jedjo damo psu čas za počitek, da se umiri.

Ko je pes udoben, samostojno pristopi k skledi. Skrb za občutljivo kožo in izbran balzam učinkovito podpirata vsak obrok. Ta nega krepi njegovo dolgotrajno dobro počutje.

Vedenjske tehnike, ki so nam res pomagale

Začeli smo z umirjenim ritualom pred hranjenjem. Dve umirjeni vdihni in mehka postava, nato znak »prosto« za začetek obroka. Ta obred nam je pomagal vzpostaviti red in psu razjasniti pričakovanja. Uporabili smo tehniko desenzibilizacije in protikondicioniranja. Tako je prisotnost posode postala znak za mir, ne za pridobivanje naše pozornosti.

Postopoma smo se oddaljevali od psa. Začeli smo meter stran, vsak dan pa smo naredili pol koraka več. Če je pes postal nemiren ali prestrašen, smo brez pritiska stopili korak nazaj. Tako smo zagotovili, da je trening pri hranjenju ostal varen in razumljiv.

• Shaping vedenja: spodbujali smo vsak majhen pogumen korak psa, tudi ko se je približal posodi brez nas.
• Pozitivna okrepitev: tiha pohvala in košček hrane po obroku, nikoli medtem ko je pes jedel.
• Marker (klik ali kratka beseda): uporabljali smo ga samo izven časa hranjenja, da nismo motili psa.

Uvedli smo omejen čas za obrok, od 15 do 20 minut. Če pes v tem času ni jedel, smo skledo umaknili brez stresa. Tako smo zmanjšali psu občutek negotovosti in mu pomagali slediti dnevnemu ritmu.

1. Rutina: vedno isti kraj, isti čas in ista posoda za hranjenje.
2. Desenzibilizacija s postopnim oddaljevanjem, brez hitenja.
3. Shaping vedenja za samoiniciativnost psa in njegovo zmanjšano odvisnost od nas.

Ko je protikondicioniranje postalo del vsakdana, je skleda psu predstavljala mir, ne našo pozornost. Training je bil uspešen zaradi krajših, a doslednih in rednih ponovitev. Pozitivna okrepitev je ohranjala visoko motivacijo, mi pa smo vztrajali pri nežnem tonu in jasnih pravilih.

Kdaj po pomoč: veterinar, nutricionist, vedenjski strokovnjak

Ko pes ne je, moramo hitro ukrepati. Sprva razmislimo, ali je težava v zdravju ali vedenju. Iskanje pravega strokovnjaka nam prihrani čas in omili stres.

Nekateri znaki zahtevajo takojšnji obisk pri veterinarju. To so nenadna zavrnitev hrane za več kot en dan, bruhanje in driska. Prav tako močna izguba teže, bolečina v ustih ali velika utrujenost. Veterinar pregleda zobe, dlesni in lahko naredi krvne teste.

Ko so zdravstveni izvidi brez posebnosti, preglejmo prehrano. Tu stopi na sceno nutricionist za pse. Skupaj načrtujemo preprost, vendar reden jedilnik. Uporabimo lahko posebne sestavine, kot so jagnjetina ali losos, in dodamo Ely mokro hrano za izboljšanje okusa.

Če je vzrok tesnoba, poiščemo pomoč pri vedenjskem svetovalcu. Sestavimo lahko načrt za postopno navajanje na samoto. V ta načrt vključimo tudi pravilen jedilnik in redno vajo. To pomaga psu, da se počuti bolje.

Združitev veterinarskega znanja, premišljene prehrane in vedenjskega svetovanja daje rezultate. Tako ustrezno reagiramo, ko pes ne je. In vemo, kdaj potrebujemo strokovnjaka.

Merjenje napredka: jasni kazalniki uspeha

Za spremljanje izboljšav si določimo cilje pri hranjenju psa in jih opazujemo redno. Uporabimo dnevnik, kjer zapisujemo čas, količino hrane in kako se pes obnaša. Tako imamo jasno sliko, brez ugibanj.

Vpisujemo tudi, kako zelo je bil pes lačen pri vsakem obroku. Beležimo razpoloženje psa, vonj hrane in mirnost okolice. Ti kazalci nam pokažejo, kaj psu najbolj ustreza.

• Čas do začetka hranjenja: pes naj začne jesti v manj kot 2 minutah.
• Delež pojedene količine: psa mora pojesti 80–100 % določene količine hrane.
• Obroki brez naše prisotnosti: 90 % v 4–6 tednih.
• Telesna teža in kondicijska ocena: teža naj bo stabilna, brez velikih sprememb.
• Pogostnost stresnih signalov: manjše število zehanj in oblizovanj iz tedna v teden.
• Kakovost blata in energija na sprehodih: trdno blato in visoka energija.

Enkrat na teden povzamemo opažanja. Če smo blizu cilju, prilagodimo nagrade, a ohranimo red pri hranjenju.

Ocenjevanje apetita naj bo enostavno: slabo, srednje, odlično. To pripomore k lažjim odločitvam o prilagoditvi hranjenja.

Ko dosežemo stalno izboljšanje, to postane del naše rutine. Ocena apetita in zabeleženi kazalci nam pomagajo ostati na pravi poti.

Zaključek

Naš povzetek nasvetov je enostaven: našli smo rešitev za težavo “moj pes je le ko sem zraven”. Uspelo nam je ustvariti mirni kotiček in tišino med obrokom. Prav tako smo vzpostavili predvidljivo rutino in psa postopoma učili biti sam.

S temi koraki je pes začel samostojno jesti. To pa je povečalo njegovo zaupanje pri mizi. Ključnega pomena za to je bila okusna in z želodcem prijazna hrana. Naša izbira je bila CricksyDog recepti brez piščanca in pšenice. Okusi kot so jagnjetina, losos in zajec ter Ely mokra hrana so mu še bolj teknila.

Ko je motivacija padla, smo uporabili MeatLover 100 % mesne priboljške. Prav tako Mr. Easy veganski preliv za izbirčne dni. Za zdravje in nego smo dodali Twinky vitamine in Denty veganske priboljške za zobe. Chloé šampon in balzam sta pomagala pri občutljivi koži.

Vse te spremembe so okrepile psa apetit in počutje. Spremljali smo njegovo mirno vedenje in težo. Z vztrajnostjo in korak za korakom smo dosegli velik napredek.

Če je bilo potrebno, smo poiskali pomoč veterinarja. Zdaj je naš pes vesel, zdrav in neodvisen. In to je odličen konec naše zgodbe.