Moj pes je vedno lačen – zgodba lastnika, ki je na koncu našel rešitev

Zgodaj zjutraj nas je vedno pričakal enak prizor: škrip vrat in nato prosilni pogled. Nos našega psa je nenehno raziskoval kuhinjo. Sprva smo mislili, da ima samo velik apetit. Kmalu pa smo ugotovili, da je naš pes res vedno lačen, še posebej ko je po obroku iskal še drobtine.

Opažali smo, da je pes vedno lačen in nemiren. Ponoči je bil buden ob vsakem šelestenju. Spraševali smo se, ali je problem v nenasitnosti ali če lakota skriva nekaj več. Odločili smo se za posvet pri veterinarju, kjer so opravili preglede in nas svetovali.

Pozorno smo pregledali vsakdanjega psa. Od količine hrane do priboljškov in tempa obrokov. Testirali smo manjše, a bolj hranljive obroke, dodali vlaknine in beljakovine. Preizkusili smo tudi hipoalergene formule. Na ta način smo iskali pravo rešitev za našega vedno lačnega psa.

Ugotovili smo, kako razlikovati zdrav apetit od pretiranega. V naslednjih delih bomo pokazali vzroke za nenasitnost, kako pravilno hraniti psa in kako upočasniti obroke. Razložili bomo tudi, zakaj so nam pomagale spremembe v prehrani in zakaj smo izbrali CricksyDog. Spoznali bomo, kako doseči, da ima pes urejen apetit in kako zaspi zadovoljen.

Ključni poudarki

• Kako prepoznati, ali je pes nenehno lačen zaradi navade ali zdravja.
• Prvi diagnostični koraki doma in pri veterinarju.
• Najpogostejše napake pri hranjenju, ki krepijo lakota pri psu.
• Zakaj makro ravnotežje pomaga kot rešitev za stalno lakoto psa.
• Razlogi za izbiro hipoalergenih formul in prehod na CricksyDog.
• Tehnike za počasnejše hranjenje in manj stresa pri obrokih.
• Pravila za priboljške, ki podpirajo sitost in rutino.

Uvod v našo zgodbo o nenehni lakoti pri psu

Opazili smo, da naš pes nenehno prosi za hrano in hitro poje svoj obrok. Ponoči se zbudi in išče hrano, na sprehodih pa nenehno brska po tleh. To nas je spodbudilo k razmišljanju, da njegova lakota ni običajna, ampak jo povzročajo različni vzroki.

Pazljivo smo spremljali njegovo vedenje, telesno pripravljenost in zdravje vsak teden. Zabeležili smo spremembe v njegovem vedenju, blatu, žeji in energiji. Prepoznali smo znake, ki nam lahko povedo več o njegovem stanju.

Za razumevanje vzroka lakote smo izbrali obisk pri veterinarju. Opravili so pregled in testiranje za različne zdravstvene težave. Laboratorijske preiskave so vključevale krvne teste, preverjanje sladkorja in preiskave za določene bolezni.

Preučili smo tudi, kaj pes je in kako ga hranimo. Analizirali smo sestavo hrane, kalorije in rutino hranjenja. To nam je pomagalo ugotoviti, ali na njegovo lakoto vplivajo navade ali zdravje.

• Opazovanje obnašanja: prosjačenje, hlastanje, iskanje ostankov.
• Spremljanje kazalnikov: BCS, blato, žeja, energija.
• Veterinarska diagnostika: klinični pregled, laboratorij, fecal test.
• Prehranska analiza: sestava hrane, kalorije, rutina in aktivnost.

Z našim pristopom smo ugotovili, ali je lakota psa res trajna ali posledica navad. Te navade lahko spremenimo za boljši življenjski slog psa in družine.

Prepoznavanje, kdaj je lakota normalna in kdaj znak težave

Najprej moramo razumeti, da je lakota pri psih pogosto normalna. Mladi psi jedo več, zlasti po aktivnostih kot so dolgi sprehodi ali igra. V hladnejšem vremenu njihova telesa porabijo več energije. Psice, ki so breje ali dojijo, potrebujejo dodatne hranilne snovi.

Če lakota ne sledi običajnemu vzorcu, se moramo vprašati, kaj je vzrok. Opazili bomo, da pes nenadoma veliko pije in je, skleda pa se hitro prazni. Psica morda cel dan išče hrano brez očitnega razloga.

Določeni znaki nam lahko pomagajo prepoznati, če je povečan apetit (polifagija) vzrok za skrb. Ti znaki vključujejo izgubo teže kljub večji prehrani ali nenadno pridobivanje teže. Prav tako je lahko prisotna večja žeja in nenehno uriniranje.

Vedenje psa je prav tako ključnega pomena. Lahko se spremeni in vključuje pretirano iskanje hrane, čuvanje posode ali brskanje po smeteh. Če opazimo te spremembe, je dobro preveriti, kaj se dogaja.

1. Če opazimo nenavadne vzorce hranjenja, je pomembno meriti porcije hrane. To nam lahko pomaga ohraniti red.
2. Več pozornosti namenimo tudi spremljanju pitja vode in kakovosti blata. Vse podatke zapisujemo in primerjamo.
3. Če se neobičajno vedenje nadaljuje več kot en teden, je čas, da ukrepamo.

Ko opazimo vztrajne znake povečane žeje ali lakote, če se pojavijo gastrointestinalni simptomi, ali če je pes kljub velikim obrokom vedno bolj suh, je čas za obisk veterinarja. Tako lahko izključimo morebitne zdravstvene težave in zagotovimo, da je naš kosmatinec zdrav.

Najpogostejši zdravstveni vzroki nenehne lakote

Kadar opazimo, da ima pes nenehno lakoto, najprej preverimo, če so vzrok zdravstvene težave. Nekatera stanja lahko spremenijo, kako telo deluje, kako močno čutimo lakoto ali kako telo uporablja hranila. Zato pes ves čas išče hrano. Vedno iščemo vzrok skupaj z veterinarjem, ki potrdi naše sume.

Ena izmed presnovnih bolezni pri psih je sladkorna bolezen. Pri tej bolezni pes veliko je, hkrati pa lahko izgublja težo. Pije veliko vode in pogosto urinira. Za potrditev diagnoze merimo sladkor v krvi in urinu, nato pa organiziramo zdravljenje in prehrano.

Cushingov sindrom povzroča, da ima pes večji apetit, več pije in urinira. Lahko ima tudi redkejšo dlako in zaobljen trebuh. Za diagnozo uporabimo dva testa. Odvisno od vrste bolezni, izberemo primerno zdravljenje.

Če trebušna slinavka ne izloča dovolj encimov, pride do eksokrine pankreatične insuficience. Pes ima lahko mastno blato in drisko, hkrati pa veliko je. Diagnoza se postavi z testom, nato pa psu damo encimske pripravke in mu prilagajamo hrano.

Kadar so težave s prebavili, kot je IBD, disbioza ali SIBO, pes ne vsrka dovolj hranil. Obstaja večna lakota. Pomagajo lahko diete, ki jih je lažje prebavljati, včasih pa izberemo hipoalergene vire hrane.

Paraziti, kot so Toxocara, Ancylostoma ali Trichuris, živijo od hranil, ki so namenjena psu. Najprej opravimo preiskave iztrebkov in zagotovimo redno razglistanje. S tem in z boljšo higieno preprečimo nove okužbe.

Hipotiroidizem morda ne povzroča močne lakote, lahko pa vpliva na težo in počutje psa. Če sumimo nanj, ga potrdimo s testi. Potem ga obravnavamo kot del večjih težav.

Nekatere vrste zdravil, kot so glukokortikoidi ali fenobarbital, lahko psu povečajo apetit. Pomembno je, da skupaj z veterinarjem ovrednotimo koristi in slabe plati zdravljenja ter ga po potrebi prilagodimo.

Ne smemo pozabiti na vedenjske vzroke za nenehno iskanje hrane. Stres in anksioznost včasih vodita v to, da pes neprestano išče hrano. Pomagate lahko z ustaljeno dnevno rutino, umskimi izzivi in jasnimi pravili glede hranjenja.

Ne glede na vzrok, vedno začnemo s pregledom pri veterinarju. Potem sledijo preizkusi, ki so usmerjeni na sum. Tako lahko psu pomagamo na varen način.

Diagnostika: kako smo se lotili iskanja pravega vzroka

Najprej smo se odločili, da brez dobre organizacije ne moremo uspeti. Osredotočili smo se na jasne korake pri preverjanju zdravja našega psa. Cilj je bil razumeti problem, ne samo prikriti simptome. Vse smo skrbno beležili in napredovali počasi.

Začeli smo z zgodovino zdravja in preverjanjem telesne kondicije. Težo smo vestno merili vsak teden ob istem času in na enaki tehtnici. To nam je dalo natančno predstavo o tem, kako se teža spreminja.

Nato smo opravili temeljite krvne teste, ki vključujejo preverjanje številnih pomembnih vrednosti. Prav tako smo analizirali urin. Tako smo ocenili delovanje metabolizma in stanje hidracije psa.

Ker so prebavne težave pogosto prvi znak težav, smo naredili tudi test blata. S posebnimi testi smo iskali parazite in okužbe, ki bi lahko vplivali na vedenje pri iskanju hrane.

Če so osnovni testi pokazali nejasnosti, smo dodali specifične preiskave. Testirali smo na različne bolezni. Vključili smo tudi hormone, če je bilo to potrebno.

Če smo sumili na težave s prebavili ali nadledvičnimi žlezami, smo naredili ultrazvok. Ultrazvok nam je brez posega omogočil pregled notranjih organov.

Uvedli smo dieto s samo enim virom beljakovin za 6 do 8 tednov. Izogibali smo se piščancu in pšenici. Nismo dovolili nobenih prigrizkov izven diete, da bi bil odziv telesa zanesljiv.

Redno smo spremljali psa in beležili napredek. Ocenjevali smo blato, energijo in morebitne druge težave. Z zapisovanjem smo lahko opazili vzorce v vedenju.

Naš pristop nam je omogočil, da smo postopke naredili pregledne in zanesljive. Od začetka do končnega načrta smo ohranili sistematičnost. Tako smo prihranili čas in zmanjšali stres.

Napake pri hranjenju, ki nevede spodbujajo stalno lakoto

Preučili smo vsak obrok in odkrili skrite napake v prehrani psa. Ugotovili smo, da neredni obroki povzročajo nihanje energije. To je privedlo do večjega nemira zvečer. Uvedli smo točno določene ure hranjenja, uporabo tehtnice in preprosta pravila za vzpostavitev rednega ritma.

• Odklonili smo prost dostop do hrane, ki je spodbujal nenehno grizljanje čez dan. Sedaj imamo kratka, mirna časovna okna za hranjenje.
• Veliko sladic in ostankov s mize je povečalo raven sladkorja v krvi. Omejili smo kruh in sir ter izbrali bolj zdrave prigrizke.
• Hrana za pse, bogata s pšenico in koruzo, je hitro potešila lakoto, a ne za dolgo. Zato smo prešli na bolj uravnoteženo hrano, ki energijo sprošča počasneje.
• S hrano, ki ni vsebovala dovolj beljakovin in vlaknin, je sitost hitro minila. Dodali smo visokokakovostne beljakovine in zelenjavo za dolgotrajnejšo sitost.
• Hranjenje brez uporabe igrač za iskanje hrane ali mentalne stimulacije je psa pustilo nemirnega. Zdaj uporabljamo počasne feederje in igrače, ki se jih polni.
• Merjenje hrane “na oko” ni bilo zanesljivo. Začeli smo uporabljati tehtnico in doziramo hrano glede na dnevno aktivnost.
• Nenadne spremembe v vrsti hrane so povzročale prebavne težave. Zdaj hrano postopoma menjamo, da se prebavila lahko prilagodijo.

Obravnavali smo tudi prošnje za hrano med človeškimi obroki. Stroga pravila in ignoriranje prosjačenja sta zmanjšala to navado. To je odpravilo pogoste nemirne obroke in impulzivne prigrizke.

Z urejanjem dnevnih rutin smo izboljšali prehranjevalne navade. Manjši vnos sladic in uporaba uravnotežene pasje hrane omogočata jasen dnevni ritem s stabilnejšim apetitom.

Kako smo spremenili rutino hranjenja za boljšo sitost

Uvedli smo jasen urnik obrokov: dva glavna dnevno in en manjši ob povečani aktivnosti. Ta načrt je pomagal ustvariti predvidljivost in mirnejši začetek dneva.

Obroki se tehtajo, da so natančni. Razdeljene porcije pomagajo, da se sitost psa postopoma viša. Vodo menjamo pogosto in pazimo na pitje, da ne pride do prekomernega pitja.

Za počasnejše hranjenje smo začeli uporabljati posebne posode in igrače. To zmanjšuje hitro požiranje in ohranja psa dlje časa siti. Dodajamo mirne igre, ki psa umirijo in zmanjšajo željo po dodatni hrani.

Hranimo v mirnem okolju, brez motenj in ločeno od ostalih živali. Sledimo pravilu, da človeška hrana ni za pse. Tako obdržimo urejen urnik in jasno rutino.

Opazili smo, da je pes bolj sit in manj teži za hrano. Če je aktivnost večja, prilagodimo porcije, a rutina in tehtanje ostajata enaka.

moj pes je vedno lačen

Smo ugotovili, da je moj pes stalno lačen. To je vplivalo na vsako našo odločitev. Razmišljali smo o razlogih za njegovo nenehno iskanje hrane. Ali je to zaradi navade, stresa ali pomanjkanja energije?

Ugotovili smo, da razlogi za lakoto niso vedno jasni. Včasih je kriv hitri dvig in padec sladkorja v krvi ali slaba prebavljivost beljakovin. Zato smo se osredotočili na kakovost hrane. Opazovali smo, kako se pes obnaša pred in po jedi.

Za meso smo izbrali takšno, ki ga pes dobro prebavi. Izogibali smo se piščancu in pšenici. Vključili smo tudi vlaknine, da bi pes ostal dlje časa sit. Tako smo postopoma našli rešitve za njegovo neprestano lakoto.

Nastavili smo reden urnik hranjenja. Hrano smo mu dajali v mirnem okolju in omogočili počasno prehranjevanje. Tako smo bolje razumeli, zakaj je pes vedno lačen. Temeljito smo prilagodili njegovo prehrano.

• Beljakovine in prebavljivost: izbrali smo vire z visoko biološko vrednostjo.
• Vlaknine: dodali smo jih za stabilno sitost in redno prebavo.
• Glikemija: izogibali smo se hitrim ogljikovim hidratom.
• Alergeni: odstranili pogoste sprožilce in opazovali odziv.

Zastavili smo si jasen načrt za naslednje korake. Odprli smo vrata do hipoalergenih formul, ki zagotavljajo daljši občutek sitosti.

Vlaknine, beljakovine in maščobe: makro ravnotežje za sitost

Raziskali smo pravo kombinacijo beljakovin, vlaknin in maščob v prehrani psov. To nam je pomagalo razumeti, kako doseči dolgotrajno sitost. Cilj je bil izogniti se nihanjem energije, ki jih povzročajo hitri sladkorji.

Odločili smo se za beljakovine visoke kakovosti. Uporabili smo jagnjetino, lososa, zajca, govedino in proteine iz žuželk. Te sestavine zagotavljajo esencialne aminokisline, potrebne za mišično moč in obnovo tkiv. Za aktivne pse smo določili vsebnost beljakovin med 25–30% suhe snovi, kar uravnava njihov apetit.

Maščobe ostajajo pomemben vir energije za pse. Omega-3 maščobne kisline, kot so tiste iz lososa, negujejo kožo in blažijo vnetja. A moramo biti previdni, da ne dodajamo preveč maščob, ker lahko to obremeni prebavni sistem. Zato smo izbrali zmerno količino, ki jo razdelimo čez dan.

Različne vrste vlaknin nam pomagajo zagotoviti dolgotrajno sitost. Topne vlaknine, na primer iz psiliuma ali pulpe pese, upočasnjujejo praznjenje želodca. Netopne vlaknine, kot so iz krompirja ali riža, povečujejo volumen hrane in izboljšujejo prebavo.

Ugotovili smo, da je nizkoglikemična prehrana najboljša pot. Hrana, ki počasi sprošča ogljikove hidrate, stabilizira raven glukoze. To pomeni, da je pes dlje časa sit, brez nenadnih potreb po hrani.

Uvedli smo nekaj osnovnih pravil za boljše prehransko ravnotežje.

• Izbrali smo beljakovine iz enega ali dveh zanesljivih virov, ki so za psa lažje prebavljive.
• Dodajali smo zmerno količino maščob, vključno z omega-3 maščobnimi kislinami iz lososa ali sardin, brez pretiravanja.
• Uporabili smo kombinacijo topnih in netopnih vlaknin za povečanje obsega obroka.
• Zasledovali smo nizkoglikemični pristop z enakomerno razporeditvijo obrokov čez dan.

Poiskali smo najboljša razmerja, opazovali smo psa pri jedi, njegovo blato in raven energije. Če smo opazili kakršnekoli spremembe, smo se posvetovali z veterinarjem ali prehranskim strokovnjakom. S tem smo zagotovili, da pes ostane zadovoljen in zdrav.

Izbira hrane: zakaj smo se odločili za hipoalergene formule

Ugotovili smo, da so piščanec in pšenica pogosto vzrok za alergije pri psih. Zato nam hipoalergena hrana za pse z omejenimi viri beljakovin pomaga. Prinaša umiritev srbečice, plinov in napihnjenosti. Naš cilj je tudi, da pes čez dan ostane bolj sit, ker občutljiv želodec pes ima koristi od preprostejših sestavin.

Izberemo lahko jagnjetino, losos, zajca, govedino ali žuželčje proteine. Te rešitve brez piščanca in brez pšenice zmanjšajo vnetja in izboljšajo prebavo. Zaradi tega je manj praskanja in manjše prosjačenje ob mizi, saj pes dlje časa ostane sit.

• Visoko prebavljive formule z razumljivo listo sestavin.
• Ni umetnih barvil, arom ali nepotrebnih dodatkov.
• Vlaknine za urejeno prebavo in manj plinov.
• Omega‑3 (iz ribjega olja), cink in biotin za zdravo kožo in dlako.

Hipoalergena hrana za pse z enotnim virom beljakovin se je izkazala za najboljšo. Formule brez piščanca in brez pšenice uravnavajo apetit in preprečujejo prosjačenje. Ko smo rešili težave z alergijami in občutljivim želodcem psa, so se obroki uredili.

CricksyDog: rešitve, ki so nam pomagale ukrotiti lakoto

Preizkusili smo veliko sistemov, dokler nismo odkrili pravega. Pri tem nas je vodila želja po kakovosti in preprosti sestavi. Hrana CricksyDog nam je omogočila nadzor nad porcijami. Prav tako pa je poskrbela za privlačen vonj za našega psa, brez slabih dodatkov. Poleg tega so bile vse pasje hrane brez piščanca in pšenice, kar je bilo za nas zelo pomembno.

Začeli smo s Ted hrano za srednje in velike pse z okusom jagnjetine. Ta hrana je hrustljava, lahko prebavljiva in psa lepo nasiti. Če imate mladiče, bi bila Chucky hrana za mladiče dobra izbira. Za majhne pse pa priporočamo Juliet. Vse te hrane so na voljo tudi kot hipoalergene možnosti.

Za dodatek teksture in vonja uporabljamo malo Ely mokre hrane. Najbolj smo zadovoljni z različicami jagnjetine, govedine in zajca. S tem trikom hranimo kalorije pod nadzorom, obenem pa obrok postane sočnejši in pomiri psa.

Prav tako smo previdni pri dajanju nagrad. MeatLover priboljški vsebujejo samo meso, brez žit ali slabih dodatkov. Z majhnimi koščki jagnjetine, lososa, zajca, jelena ali govedine nagrajujemo psa, ne da bi pokvarili njegov dnevni vnos hrane.

Ko želimo okrepiti sklepe ali splošno počutje, izberemo Twinky vitamine. Ti dodatki so bili v veliko pomoč pri aktivnostih in rasti ali okrevanju. Količino prilagajamo glede na psa in njegov urnik vadbe.

Nikoli ne zanemarimo nege. Chloé šampon in balzam sta super za občutljivo kožo. Manj draženja pomeni, da se pes manj liže, kar lahko povezujemo z “lačnim” vedenjem.

Mr. Easy, veganski preliv, je prava izbira za izbirčne jedce. Tako izboljšamo okus suhe hrane, brez da bi motili urnik hipoalergenih obrokov. Majhna kapljica je dovolj.

Za vsakdanjo rutino in žvečenje uporabljamo Denty zobne palčke. Te veganske palčke so odlične za zobe in pomagajo psu ohraniti občutek sitosti.

• Osnova: Ted hrana za srednje in velike pse (jagnjetina) kot glavni obrok.
• Tekstura: občasno Ely mokra hrana v majhnem deležu za večjo palatabilnost.
• Nagrade: natančno dozirani MeatLover priboljški med treningom.
• Podpora: Twinky vitamini po potrebi; nežna nega z izdelki Chloé šampon.
• Okus: kapljica Mr. Easy ob dnevih slabšega apetita.
• Higiena: Denty zobne palčke za rutino žvečenja in čiste zobe.

S kombinacijo CricksyDog hrane smo našli popoln sistem. Ta hrana je pregledna in prilagodljiva. Poleg tega zadovoljuje naš cilj: hipoalergena pasja hrana brez piščanca in pšenice. Tako imamo jasen nadzor nad psom pri jedi.

Prehod na novo hrano: kako smo ga izvedli brez prebavnih težav

Da je prehod na novo hrano potekal gladko, smo sledili urniku. Obroke smo tehtali, da smo vedeli, koliko hrane damo. Tudi če je pes gledal s tistimi velikimi očmi, porcij nismo povečevali. Poskrbeli smo, da se je njegov prebavni sistem ustalil.

Opazovali smo psa vsak dan. Pogledali smo, kako je s njegovim blatom in ali ima vetrove. Tako smo hitro opazili morebitne težave.

Za uspešno zamenjavo hrane smo delali korak za korakom. Postopoma smo menjali staro hrano z novo. To je dalo času čas, da se prilagodi novi hrani. Včasih smo dodali malo psiliuma za vlaknine in poskrbeli, da je pes pil dovolj vode.

1. Dnevi 1–3: 75% stare + 25% nove hrane.
2. Dnevi 4–6: 50% stare + 50% nove.
3. Dnevi 7–9: 25% stare + 75% nove.
4. Dan 10: 100% nova hrana.

Za posebno dieto smo odstranili vse druge proteine. Uporabili smo samo Ely, ki je bil primeren. Izogibali smo se piščancu. Za boljši okus smo dodali Mr. Easy preliv.

Če je pes imel mehko blato, smo šli korak nazaj. Pri dolgotrajnih težavah smo šli k veterinarju. Ta način menjave hrane zmanjšuje tveganje za težave.

• Tehtamo obroke natančno.
• Psilium dajemo v majhnih količinah.
• Psu pogosto ponudimo svežo vodo, ki jo po potrebi ogrejemo.

Tehnike za upočasnitev hranjenja in mentalno stimulacijo

Obroke smo razdelili na manjše dele. To je zmanjšalo zrak v želodcu in izboljšalo sitost. Manj je bilo tudi bruhanja. Počasna posoda za pse in puzzle feeder pomagata psom jesti počasneje. To prepreči, da bi pojedli preveč in prehitro.

Vohalno delo je bilo zanimivo. Uporabili smo snuffle mat in raztresli drobne koščke hrane. To je psom dalo priložnost za mirno iskanje, kar je odlično za njihove možgane. Delali so z nosom, umirili so se in možgani so dobili zanimivo nalogo.

• Za glavni obrok uporabimo počasne posode ali dobre puzzle feederje. To naredi brikete težje dostopne.
• Dodajamo snuffle mat in kratke iskalne igre med obroke. To psom omogoča mentalne izzive.
• Pri pitju ponudimo vodo po kratkem počitku po hrani. Pitje naj bo v manjših požirkih.

Predlagamo KONG, napolnjen z mokro hrano Ely in zamrznjen. To zdrži dlje, zmanjša stres in poveča samostojnost. Denty palčke so dober dodatek za ustno higieno in pomiritev žvečenja.

Za osvežitev možganov po sprehodu izvajamo 5-minutne miselne igre. Nagrade kot je MeatLover ohranjajo nizek kalorični vnos in spodbujajo učenje. S kratkimi triki in ciljanjem tarč okrepimo fokus.

Naš ritual vključuje 10–15 minut obogatitve po obroku. Ta rutina pomaga pri samoregulaciji, zmanjša prosjačenje in preprečuje hitro uživanje hrane. Hkrati dnevno obogati okolje psa.

Uravnavanje porcije po aktivnosti in letnem času

Začnemo z osnovnim izračunom RER, ki se pomnoži s telesno težo psa. MER za hišne pse znaša 1,4 do 1,8 kratnik RER, za aktivne pse pa od 2,0 do 3,0 kratnika. Tako dobimo približek potrebnih kalorij, da vemo, koliko hrane psu ponuditi dnevno.

Prilagajanje obrokov aktivnosti psa je ključnega pomena. Če psa čakajo dolgi pohodi ali tek, povečamo količino hrane. Po aktivnih dnevih dodamo kvalitetne beljakovine in nekaj elektrolitov, a izognemo se velikim količinam hitrih ogljikovih hidratov.

Letni časi vplivajo na količino potrebnih kalorij. Pozimi psi potrebujejo več energije za ohranjanje toplote telesa. Poleti se pasja aktivnost zaradi vročine zmanjša, potrebujejo manj hrane, več vode in lažje obroke.

Obroke prilagajamo tedensko, upoštevamo BCS (cilj je 4–5 iz 9) in redno tehtanje. Pri tem nam pomaga kuhinjska tehtnica za večjo natančnost. V dnevno količino hrane vključimo tudi priboljške, ki naj ne presegajo 10 % dnevnih kalorij.

• Če se teža povečuje in BCS preseže 5 iz 9, zmanjšamo MER faktor za 0,1 do 0,2.
• V primeru, da so rebra preveč otipljiva in BCS pade pod 4 iz 9, povečamo obroke.
• Driska ali pretirana žeja sta znaka, da povečevanje količine hrane ni primerno.

Zapisovanje podatkov o datumu, aktivnosti in gramaturi hrane nam pomaga. Zabeležimo tudi, kako se pes počuti. Tako lažje najdemo pravo ravnovesje med potrebnimi kalorijami, aktivnostjo psa in njegovimi trenutnimi energetskimi potrebami.

Dobri priboljški brez pretiravanja: kako smo postavili pravila

Začeli smo s postavitvijo jasnih pravil. Priboljški ne smejo presegati 10% dnevne prehrane psa. Merimo jih tako, da so velikosti graha. Tako preprečujemo nepotrebno povečanje lakote in ohranjamo nadzor nad količino kalorij.

Izbrali smo pasje priboljške, ki ne vsebujejo žit. Za kratek trening uporabljamo priboljške, ki so 100% mesni. To pomeni, da so zelo privlačni za psa, ne dodajo veliko kalorij k dnevni prehrani. Med treningom, kolikor priboljškov psu damo, toliko manj mu damo za večerjo.

Izbrali smo MeatLover zaradi visokokakovostnih sestavin kot so jagnjetina, losos, in govedina. Ta linija ne vključuje piščanca ali pšenice, zato ni tveganja za alergije ali prebavne težave. Ko treniramo dlje časa, drobimo priboljške na majhne koščke.

Za vsakodnevno žvečenje smo izbrali Denty veganske dentalne palčke. Te palčke zadovoljijo psa in ne dodajo veliko kalorij. Če postane pes izbirčen, dodamo malo Mr. Easy veganskega preliva na njegov obrok. Tako ne dodajamo nepotrebnih kalorij.

• Priboljški največ 10% dnevnih kalorij, vključeni v kalorični proračun psa.
• Koščki velikosti graha in 100% mesni priboljški za hitre nagrade.
• MeatLover brez piščanca in pšenice; izognemo se piškotom z žiti.
• Denty palčke za žvečenje; Mr. Easy za okus brez dodatnih kalorij.
• Kadar je več trening z nagradami, zmanjšamo osnovno porcijo.

S tem pristopom ohranjamo doslednost, pes pa razume svoj ritem. Zdravi priboljški so uporabno orodje, ne nagrada brez meja. Tako imamo jasen odgovor na vprašanje, koliko priboljškov lahko psu damo.

Čustvena plat: kako ostati mirni, dosledni in sočutni

Miren ton in jasno določeni obroki pomagajo pri vzgoji psa. Obroke damo vedno ob istem času. Posodo počistimo po desetih minutah. Ta pristop zmanjšuje stres pri psu in preprečuje prosjačenje.

Pred hranjenjem greva na kratek sprehod, damo psu vodo, nato pa naj sedi in počaka. Po jesti je čas za počitek. Tak urnik pomaga, da pes ostane osredotočen.

Če opazimo, da je pes zaskrbljen, poskusimo zmanjšati napetost. Ne ravnajmo s hrano, raje dajmo psu preprosto nalogo. To lahko pomeni kontakt z očmi ali dotik.

• Igre iskanja hrane na travi
• Preprosti ukazi za kratka usposabljanja
• Žvečenje igrače po obroku za sprostitev

Te aktivnosti pomagajo psu razviti rutino. Hkrati uravnotežijo njegov odnos do hrane. Pes se tako nauči delati za nagrado.

Da je pes srečen, potrebuje sprehode, druženje in kakovosten počitek. Nežen šampon in balzam za tačke iz linije Chloé psu izboljšajo počutje. To zmanjša stres.

Twinky multivitamin ali dodatki za sklepe so pomembni za vitalnost psa. Priporoča veterinar. Pes tako lažje razume red pri hranjenju in ne išče hrane.

1. Zabeležimo, kdaj damo psu jesti in kako se počuti
2. Označimo dni, ko pes več ali manj prosi
3. Zapisujemo, katere igre ga najhitreje umirijo

Dnevnik pomaga videti, kako red, mir in šolanje vplivajo na psa. Manj je stresa pri jedi za vse.

Zaključek

Najprej smo ugotovili, kdaj je lakota pri psu normalna in kdaj pomeni problem. Veterinar nas je pregledal in odstranil bolezni iz možnosti. Pravilno hranjenje in določitev urnika sta bila naša naslednja koraka.

Pomembna so bila makrohranila: več kakovostnih beljakovin, zadostno število vlaknin in primerna količina maščob. Postopoma smo prešli na hrano brez piščanca in pšenice. Naša izkušnja z hipoalergeno pasjo hrano CricksyDog, med drugim z linijami Chucky, Juliet in Ted, je pokazala, da počasna menjava hrane pomaga.

Za počasnejše hranjenje smo uporabili miselne igrače in posode za počasno hranjenje. Prilagodili smo porcije glede na aktivnost in letni čas. Tako smo ohranili energijo, ne da bi pes neprestano čutil lakoto.

Naš pes zdaj manj prosi za hrano, ima bolj zdravo dlako in bolj mirne obroke. Če želite psa nasititi na zdrav način, začnite s stabilno rutino hranjenja. Izberite primerno hipoalergeno hrano in sodelujte z veterinarjem. Spremljajte psa in prilagajajte prehrano, dokler ne najdete prave kombinacije za njegovo sitost in zdravje.