i 3 Kazalo

Nega psa po srčnih boleznih – Vse, kar moraš vedeti o tem!

m
pes
}
20. 11. 2025
nega psov po srčnih boleznih

i 3 Kazalo

Blaise Pascal je rekel: “Srce ima svoje razloge, ki jih um ne razume.” Pri psih to velja v dvojnem smislu: čustveno in zdravstveno. V tem vodniku bomo obravnavali, kako prilagoditi dom in vsakdan, da bo okrevanje psa srčno učinkovito in varno.

Nega bolnih psov se osredotoča na prehrano, gibanje, zdravila in življenjsko okolje. Srečujemo različne bolezni: degenerativno bolezen mitralne zaklopke, dilatativno kardiomiopatijo, aritmije, pljučno hipertenzijo. Cilj je ublažiti simptome, zavirati bolezen, preprečiti zaplete in izboljšati počutje.

Začnemo s prepoznavanjem znakov in diagnozo, nadaljujemo z nujnimi ukrepi doma, dolgotrajno oskrbo in dieto, primerne tudi za občutljive pse. Obravnavamo zdravila, hidracijo, sol, varno vadbo, domače spremljanje, psihično podporo, higieno, redne preglede. Naš pristop sledi ACVIM in ESCVN priporočilom in praktičnim ukrepom, ki so aplikativni takoj.

Ob tem pazimo na ravnovesje: po diagnozi srca pomeni nega jasne rutine, nežne prilagoditve, toplo okolje. S tem podpiramo psa s srčno boleznijo in mu pomagamo živeti polnejše in daljše življenje, tudi v primeru srčnega popuščanja.

Ta vodič bo osvetlil osnove, da bo vsak lahko ustrezno skrbel za svojega srčnega pacienta doma.

Ključni poudarki

  • Uvod v okrevanje psa po bolezni srca: prehrana, gibanje, zdravila in domače okolje.
  • Najpogostejše diagnoze: mitralna zaklopka, dilatativna kardiomiopatija, aritmije, pljučna hipertenzija.
  • Cilji nege: manj simptomov, počasnejše napredovanje, manj zapletov, boljše počutje.
  • Vsebine vodijo od prepoznavanja znakov do dolgoročne oskrbe in preventivnih rut in kontrol.
  • Pristop temelji na smernicah ACVIM in ESCVN ter praktičnih korakih za dom v Sloveniji.
  • Življenjski slog psa s srčno boleznijo zahteva doslednost, nežne prilagoditve in mirno okolje.

Razumevanje srčnih bolezni pri psih

Pri psih je srčno zdravje zapleteno. Manjše pasme, kot je Cavalier King Charles španjel, so nagnjene k mitralni insuficienci. To pomeni, da zaklopka ne tesni pravilno, zaradi česar srce deluje pod večjim naporom. Velike pasme, kot je doberman, pa se soočajo s kardiomiopatijo, kjer srčna mišica oslabi.

Obe bolezni znižata učinkovitost črpanja krvi in povečata možnost za pljučni edem. Prirojene napake, kot so stenoze in septalne okvare, se odkrijejo z zaznavanjem srčnega šuma. Srčne aritmije, vključno z atrijsko fibrilacijo in ventrikularnimi tahikardijami, lahko povzročijo številne težave. Te segajo od omotičnosti do kolapsov in nenavadne utrujenosti.

Zapleti se razlikujejo glede na pasmo, starost in genetiko psa. Ko zaklopka pušča ali mišica oslabi, pride do zastojevanja krvi. To poviša tlak v žilah, kar lahko povzroči prehod tekočine v pljuča ali trebuh. To vodi do težav z dihanjem, kašlja in slabše tolerance do telesnega napora.

Bolezen razvrščamo po fazah. Faza B je brez simptomov, včasih se odkrije le srčni šum. Faza C že prinaša simptome kot so kašelj, pospešeno dihanje in upad vzdržljivosti. V fazi D bolezen postane refraktarna, kar zahteva prilagojeno zdravljenje in strog nadzor.

Zdravljenje vključuje različna zdravila in prilagojeno rutino. Uporabljamo pimobendan, diuretike kot sta furosemid ali torasemid, zaviralce ACE in spironolakton za nadzor tekočine. Nadzor soli, umirjena vadba in redno merjenje teže in dihanja so ključni.

Tveganje za srčne bolezni povečajo genetika, debelost in določena endokrinološka stanja. Pri delovnih psih je treba biti previden pri povečevanju telesnih naporov. Zgodnje odkrivanje in ukrepanje lahko zmanjšata zaplete.

Razlike med pasmami zahtevajo specifičen pristop. Pri mitralni insuficienci so bolj prizadete manjše pasme, kardiomiopatija pa prizadene atletske, večje pasme. Ne glede na bolezen je cilj preprečiti pljučni edem, obravnavati srčne aritmije in pozorno zaznavati srčni šum.

  • Faza B: tiha, a opazna pri pregledu; priporočamo manj soli v prehrani.
  • Faza C: potrebujemo več zdravil, pazljivo nadzorujemo telesno težo in dihanje.
  • Faza D: prilagojen načrt, pogosti pregledi in strog nadzor simptomov.

Zgodnji znaki in simptomi, ki jih moramo prepoznati

Domače opazovanje psa razkrije subtilne, a vztrajne opozorilne znake. Ki vključujejo kašelj ponoči, nemir pri spanju in spanje s povišano glavo. Ko pes hitro postane utrujen po kratkih sprehodih in kaže zmanjšan apetit, je to opozorilo.

Opozorilni znaki vključujejo tudi dihanje. Ko pes diha hitreje kot običajno, več kot 30 vdihov na minuto, bodite pozorni. Modre dlesni ali jezik so znak kisikovega pomanjkanja in zahtevajo takojšnje ukrepanje.

  • Vztrajen ali nočni kašelj ter oteženo dihanje.
  • Hitro, plitvo dihanje v mirovanju (RR > 30/min).
  • Zmanjšana toleranca napora, kratki postanki, izrazita utrujenost psa.
  • Omedlevica (sinkopa), dezorientacija po naporu.
  • Modrikaste dlesni pes ali jezik (cianoza).
  • Napihnjen trebuh (ascites), izguba apetita in teže.
  • Nemirno spanje ali spanje na prsih z dvignjeno glavo.

Merjenje dihanja psa med spanjem nam omogoča hitro ukrepanje. V minuti zabeležimo število vdihov in to zapisujemo. Redno spremljanje telesne teže psa, 2–3 krat tedensko, pomaga opaziti nenadne spremembe. Te informacije nam pomagajo slediti, kako se psi s srčnimi boleznimi spreminjajo čez čas.

Nujno je, da ob opaženih alarmantnih simptomih, kot so povečana zadihanost, penast rožnat izpljunek, kolaps ali spremembe na sluznicah, nemudoma kontaktiramo veterinarja. V prisotnosti takšnih simptomov, posebno ponoči, se odpravimo na kliniko. Pri starejših psih lahko nekatere znake srčnih težav zamenjamo z drugimi boleznimi, kot sta artritis ali težave z dihali.

Stalna budnost in zapisovanje opažanj pomagata, da ne spregledamo simptomov srčne bolezni. Zgodnje prepoznavanje simptomov, kot so modre dlesni in hitra utrujenost, vodi do iskanja zgodnje veterinarske pomoči.

Diagnoza pri veterinarju: kako poteka pregled

Začnemo s podrobnim zbiranjem informacij o zdravstvenem stanju psa, kot so kašelj, utrujenost, dihanje v mirovanju in omedlevica. Sledi temeljit klinični pregled, kjer tehtamo psa, merimo dihanje in pulz in opravimo auskultacijo. Na tej točki ocenimo potrebo po dodatnih preiskavah, kot so RTG prsnega koša, ultrazvok srca ali EKG.

S slikovno diagnostiko običajno začnemo z RTG prsnega koša. Ta nam omogoča oceniti velikost srca in prepoznati znake zastajanja tekočine ali pljučnega edema. Za natančnejšo analizo srčnih zaklopk in srčnega črpanja uporabimo ultrazvok srca, ki pokaže stanje srčnih komor in tlak v pljučih.

Elektrokardiogram ali EKG se uporabi pri sumu na motnje ritma. Z EKG-jem lahko natančno identificiramo vrsto aritmije, s čimer ugotovimo nadaljnje korake zdravljenja ali nadzora psa.

Krvne preiskave dopolnijo klinično sliko, zlasti pri sumu na vpliv zdravil ali sekundarnih bolezni srca. Testi, kot je proBNP, so ključni za potrditev srčnega izvora težav pri dihanju, skupaj s troponinom I za oceno srčnih poškodb.

Na podlagi vseh teh rezultatov lahko natančno določimo najustreznejšo terapijo. Pri napredovali bolezni srca se uporabljajo specifična zdravila in redne kontrole. Nadzor s pomočjo RTG in ultrazvoka srca je v Sloveniji standardni del obravnave.

Za uspešno spremljanje srčnih težav psa se uporabljajo RTG prsnega koša, ultrazvok srca in redne krvne preiskave. ProBNP test nam pomaga pri razlikovanju srčnih in dihalnih težav, kar omogoča pravočasno prilagajanje terapije.

Akutna nega doma po postavitvi diagnoze

V prvih tednih po diagnozi imamo jasne cilje: zvesto sledimo zdravilnim navodilom, zmanjšamo stres, skrbno nadziramo dihanje, pazimo na vnos soli in hidracije. Nega psa doma zahteva mirno okolje, reden ritem in vestno zapisovanje opažanj.

Uredimo tih, prezračen prostor z udobnim ležiščem. Da olajšamo dihanje, glavo podpremo z blazinami. Kratke sprehode na ravnem omogočajo zadostno gibanje; izognemo se stopnicam ter bolj zahtevnim aktivnostim.

Hrano ponudimo v manjših, a frekventnejših obrokih. Vedno naj bo dostopna sveža, mlačna voda. Strogo upoštevamo veterinarjeva navodila glede vnosa soli.

Organiziramo dnevnik nege. To orodje olajša sledenje veterinarjevemu načrtu in hitro reagiranje na morebitne spremembe.

  • Ure in odmerki zdravil (po navodilih veterinarke ali veterinarja, npr. Boehringer Ingelheim, Elanco, Ceva).
  • Dihalna frekvenca v mirovanju pes, merjena med spanjem.
  • Srčni utrip v mirovanju, telesna teža in apetit.
  • Kašelj, raven aktivnosti, kakovost spanja.
  • Pri diuretikih: količina uriniranja in žeja.

Prepoznavamo znake poslabšanja: povečana dihalna frekvenca, nov kašelj, padec apetita, čezmerna utrujenost. Ob teh simptomih se nemudoma obrnemo na veterinarja, sledimo njegovim navodilom za nujna stanja.

Pri prejemu novega recepta preverimo urnik ter pravilen način dajanja zdravil. Prilagajamo gibanje in dieto, da preprečimo zastajanje tekočine v telesu.

Po diagnozi načrtujemo kontrolni pregled v 7–14 dneh. Preverimo odziv na zdravljenje in po potrebi prilagodimo odmerek. Tako zagotovimo varnost in preglednost domače nege.

Zmanjšamo hrup, vzpostavimo rutino in večkrat dnevno preverjamo počutje. Tako vzdržujemo protokol za srčno popuščanje, kar psu omogoča lahkotnejše dihanje in počitek.

Pri vprašanjih ali dvomih ne odlašamo. Dnevnik olajša komunikacijo z veterinarjem in pomaga, da nega ostane skladna s terapevtskimi cilji.

neja psov po srčnih boleznih

Naš vsakdan sledi točno določenemu urniku: zdravila in hranjenje so vedno ob istem času, tako zjutraj kot zvečer. Ta pristop nam pomaga vzpostaviti zanesljivo rutino. Ta rutina nam omogoča, da hitro opazimo morebitna odstopanja v vedenju. Za sprehode izberemo kratke in mirne poti, ki trajajo od 5 do 15 minut.

Po aktivnosti poskrbimo za počitek v tihi in dobro prezračeni sobi. Uporabljamo oprsnico, ki ne obremenjuje vratu psa. Doma naredimo prilagoditve: poti med bivališčem, posodo za hrano in izhodom pokrijemo s preprogami. To preprečuje zdrs. Če so v hiši stopnice, namestimo rampe ali ograje.

Upoštevamo vpliv vremena na dobro počutje. Izogibamo se sprehodom v skrajnih temperaturah. V vročih oz. mokrih dneh skrajšamo čas na prostem. Sveža voda mora biti psu vedno dostopna. Sklede postavljamo na višino prsi, da je pitje udobnejše.

Za zmanjšanje stresa skrbimo z umirjenimi interakcijami in jasnimi dnevnimi rutinami. Med počitkom zmanjšamo zunanje dražljaje. Izogibamo se hrupnim aktivnostim in zagotavljamo miren prostor za umik. Obiske otrok ali drugih psov nadziramo. Med njimi se izogibamo pretirano divjim igram.

Redno, 1–2 krat tedensko, tehtamo psa. Uporabljamo vedno isto tehtnico za natančnost. Spremembe v teži ali apetitu beležimo in delimo z veterinarjem. Ta praksa krepi povezavo med našim domačim nadzorom in strokovnim vodenjem zdravja psa.

Za ohranjanje vitalnosti razporedimo več krajših dejavnosti čez dan. Po vsakem izhodu psa temeljito osušimo. Pomembno je, da mu zatem zagotovimo čas za miren spanec. Tako učvrstimo domače prilagoditve in podpiramo psa v boju s srčno boleznijo.

Ko je urnik dobro uveljavljen, je lažje vzdrževati dnevno rutino. Ključni elementi so natančno načrtovanje, mirno vodenje in jasna pravila doma. Naš namen je zagotavljati stalno podporo. S tem psu nudimo varno in podporno okolje vsak dan.

Celostna prehrana po srčni bolezni

Z diagnozo se spremeni tudi prehrana, ki mora podpirati srce in ohranjati vitalnost psa. Smernice vodijo do uravnotežene prehrane, ki si prizadeva za idealno težo, manj zadrževanja tekočine in boljše delovanje srčne mišice. Prehrana temelji na izbiri kakovostne hrane brez nepotrebnih dodatkov.

Temelj predstavlja skrbno izbrana dieta, z malo soli za preprečevanje vodenice. Izogibamo se slanim prigrizkom, kot so klobase in sir. Obroke razdelimo na manjše dele za lažje zadovoljevanje energijskih potreb brez dodatnega naprezanja.

Za boj proti izgubi mišic je ključen vnos kakovostnih beljakovin. Uporabljamo piščanca, purana, lososa ali posebno veterinarsko hrano. Dodamo omega-3 maščobne kisline, ki lajšajo vnetja in spodbujajo zdrav srčni ritem.

Certain breeds or diets may require the addition of taurine and carnitine. These nutrients aid the heart’s energy use. Monitoring levels of potassium and magnesium is essential, especially with diuretic use. Vitamins from the B-complex support energy metabolism and stimulate appetite.

If a dog loses its appetite, we opt for more aromatic, moist meals or soft toppings. We warm the food to room temperature and serve it calmly. Any major changes are introduced gradually, following consultation, ensuring the heart diet remains safe and effective for long-term care.

  • Nadzor soli: nizkonatrična dieta pes, brez slanih prigrizkov.
  • Beljakovine: kakovosten vir proti izgubi mišic.
  • Dodatki: omega-3 maščobne kisline pes ter po presoji taurin in karnitin pes.
  • Mikrohranila: uravnotežen kalij, magnezij in podporni B-kompleks.
  • Strategija obrokov: manjši, kalorično zadostni obroki skozi dan.

CricksyDog prehrana in dodatki za občutljive pse

Pri srčno občutljivih psih iščemo hrano, ki zagotavlja mirno prebavo in malo soli. CricksyDog je brez pšenice in piščančjega mesa, kar zmanjša vnetja in prebavne težave. Hrana je hipoalergena, z beljakovinami iz jagnjetine, lososa, zajca, govedine ali insektov. Tako najdemo pravo toleranco in okus, ki ga psi obožujejo.

Chucky suha hrana je idealna za mladiče, saj podpira rast brez obremenitve srca. Juliet briketi so za manjše odrasle pse, Ted briketi pa za srednje in velike. Hrano damo v manjših porcijah, da zmanjšamo obremenitev po jedi in ohranimo energijo.

Ely mokra hrana je odlična za izbirčne pse. Vsebuje jagnjetino, govedino ali zajca, je mehka in poveča hidracijo. K suhi hrani dodajamo Mr. Easy veganski preliv za boljši okus, brez živalskih maščob.

Med treningom uporabljamo MeatLover priboljške iz 100% mesa. Majhne koščke jagnjetine, lososa, zajca, jelena ali govedine dajemo zmerno, s pozornostjo na sol. Denty veganske dentalne paličice so dobre za zobe, ne dodajajo soli.

Twinky vitamini pomagajo pri vzdržljivosti in regeneraciji. Vključujemo jih v dnevno rutino skupaj s formulami za sklepe in multivitamini, da ohranimo vitalnost psa.

Chloé šampon za občutljive pse je idealen za kožo in blazinice, ki postanejo občutljive zaradi terapije. Po sprehodih uporabimo še Chloé balzam za zaščito nosa in tačk.

Manjše porcije, nizka sol, visoka prebavljivost in spremljanje tolerance so ključni za dobro počutje. Tako psom z občutljivim srcem zagotovimo sproščen ritem.

Režim zdravil: varno in dosledno

Za stabilno srčno funkcijo je ključno vzdrževanje natančnega urnika ter redni nadzor. Inodilatatorji, kakor je pimobendan za pse, krepijo srčno črpanje ter olajšajo delo srca. Diuretiki, kot sta furosemid ali torasemid za pse, pomagajo znižati zastajanje vode, kar izboljša dihanje.

Zaviralci ACE, kamor spadajo enalapril in benazepril za pse, zmanjšujejo škodljivo delovanje nekaterih hormonov. Antagonisti aldosterona, denimo spironolakton za pse, varujejo srčno mišico in pomagajo pri oteklinah. Če pes trpi za aritmijami, zdravniki predpisujejo zdravila, kot so sotalol, mexiletin ali v primeru atrijske fibrilacije tudi digoksin.

Doslednost je ključna. Ustvarimo urnik za dajanje zdravil po strogih časovnih okvirih. Obvezno upoštevamo navodila o uporabi zdravil z jedjo ali brez. Nikoli ne spreminjamo odmerek brez soglasja veterinarja, saj bi to lahko ogrozilo zdravje našega psa.

Če opazimo spremembe v počutju ali pojav stranskih učinkov, kot so večja želja za pitje, spremembe v uriniranju, utrujenost, želodčne težave, kašljanje ali omotica, takoj obvestimo veterinarja. Tako lahko pravočasno prilagodi zdravljenje.

Za zagotavljanje varnosti je ključen tudi laboratorijski nadzor. Redno preverjamo vitalne parametre, vključno z ureo, kreatininom ter elektroliti kot sta kalij in natrij. Tako lahko prilagodimo doziranje in preprečimo morebitne komplikacije.

Za doslednost uporabljamo razdelilnike tablet, nastavimo opomnike in vodimo evidenco v domačem koledarju. Zabeležimo vse, od datuma in ure do odmerkov in simptomov. To zagotavlja, da ohranjamo preglednost nad zdravljenjem tudi ko se le-to spreminja.

  • Vedno dajemo zdravila po enakem redu in ob isti uri.
  • Tablete hranimo na suhem mestu, izven dosega otrok in živali.
  • Izogibamo se uporabi nesteroidnih protivnetnih zdravil brez posvetovanja, saj lahko obremenijo ledvice v kombinaciji z diuretiki in zaviralci ACE.

Z doslednostjo, rednimi preverjanji in natančno zabeleženim režimom zagotavljamo najboljšo možno zaščito za našega psa. Pimobendan, furosemid, spironolakton, enalapril benazepril in po potrebi specifična antiaritmična zdravila, uspešno delujejo, ko sledimo določenemu načrtu in skrbno nadzorujemo odzive.

Hidracija, elektroliti in nadzor soli

Za srčne bolnike je neskončna ponudba vode osnova. Pri psih s srčnimi boleznimi, ki jemljejo diuretike, kot sta furosemid ali torasemid, je hidracija vitalna. Prepoznamo jo lahko po suhih dlesnih, koži, ki se počasi vrača na svoje mesto, in nenavadni letargiji psa.

Pri prehrani psa natančno nadzorujemo natrij. Omejitve soli zahtevajo izključitev določene hrane: slani prigrizki, mesni izdelki, sir in pripravljene juhe so prepovedani. Prednost damo komercialni hrani z malo natrija ali po veterinarskem nasvetu izberemo specialne diete, kot sta Hill’s Prescription Diet h/d ali Royal Canin Cardiac.

Za vzdrževanje pravilne hidracije so koristni enostavni ukrepi. Voda naj bo vedno sveža, kar dosežemo z njeno pogosto menjavo. Po domu razporedimo več posodic z vodo in na sprehode s seboj vzamemo steklenico vode. Nekaj suhe hrane lahko nadomestimo z mokro, da povečamo vnos tekočine pri psu.

Elektrolitska ravnovesja zahtevajo pozornost, predvsem ko pes prejme diuretike. Kalij in natrij je treba redno preverjati. Veterinar lahko prilagodi zdravljenje, dodaja spironolakton ali priporoči dodatke. Pozorni smo tudi na otekline, saj lahko nakazujejo težave: nenadno pridobivanje teže, otekle tačke ali trebuh in povišan krvni tlak.

  • Vedno na voljo sveža voda; posode čistimo vsak dan.
  • Omejitev soli pri psu uveljavimo tudi pri priboljških.
  • Nizkonatrična dieta za psa pomaga zmanjšati obremenitev srca.
  • Elektroliti pes: ob kontrolah preverimo kalij, natrij in renalne vrednosti.

Slabši apetit psa ali nepričakovano povečanje žejnosti zahteva našo pozornost. Pri srčno bolnih psih sta hidracija in pravilna izbira hrane ključnega pomena. Ob vsakem novem simptomu se posvetujemo z veterinarjem in po potrebi prilagodimo zdravljenje.

Nadzor aktivnosti in varna vadba

Načelo “malo, pogosto, brez napora” je ključno pri srčnih bolnikih. Izberemo krajše sprehode 3–5 krat na dan po lahkem terenu. Pes narekuje tempo, brez teka, skokov ali uporabe stopnic. To je bistvo, ko načrtujemo vadbo za pse s srčnimi boleznimi.

V izjemno vročih dneh ali ob visoki vlagi vadbo izpustimo, medtem ko v zimskem času poskrbimo za toplo zaščito s pomočjo vetroodpornega plašča. Predlagamo uporabo mehke oprsnice, ki razbremeni vrat in olajša dihanje. Ob pojavu zadihanosti, kašlja ali omotice nemudoma zmanjšamo napor in omogočimo počitek v senci ali notranjih prostorih.

Za sprehode z bolnim srcem izberemo varne, mirne lokacije. Osredotočamo se na nizkointenzivne aktivnosti: enakomerno hojo s kratkimi postanki, brez vlečenja. Miren dih, rožnate dlesni in hitra sprostitev po aktivnosti veljajo za znake uspešnega vadbenega procesa.

Ko se stanje psa stabilizira, uvedemo blage mentalne izzive. Vohalne igre in iskanje priboljškov na počasen način ter učenje enostavnih trikov podpirajo koncentracijo in zmanjšujejo stres. Tako krepimo mišično maso, ne da bi obremenjevali srce.

Fizioterapija je dodana vrednost po posvetu z veterinarjem. Pasja hidroterapija v kontroliranem okolju je izvrstna možnost. Blag, enakomeren odpor vode podpira gibanje in ščiti sklepe ob sočasnem spoštovanju omejitev.

Uveljavljena rutina nas vodi: določeni časi hoje, enaka dolžina poti, nenehno opazovanje. Zabeležimo vsako reakcijo na vadbo, spalne vzorce in apetit. S tem zagotovimo, da so vadba in sprehodi za bolna srca predvidljivi in varni. Osnova ostaja dosledna nizkointenzivna aktivnost.

Spremljanje zdravja doma

Ustvarimo preprost in dosleden načrt za domače spremljanje zdravja psa. Vsak dan, v mirnem okolju, preštejemo dihe in rezultat zapišemo v dnevnik ali uporabimo aplikacijo za sledenje dihanju. Za psa v dobrem zdravstvenem stanju ciljamo na manj kot 30 dihov na minuto. Ob pojavu kašlja, nemirnega spanca ali piskanja beležimo čas in situacijo.

Tedensko na isti tehtnici in ob istem času izmerimo težo psa. Beležimo tudi njegov apetit, količino zaužite hrane in kakovost spanca. Če je potrebno, izmerimo srčni utrip psa med počitkom, da lahko zaznamo morebitne aritmije.

Za večjo natančnost uporabimo števec dihanja na telefonu in nastavimo opomnike za jemanje zdravil in čas hranjenja. Vsak teden fotografiramo psa z iste razdalje in ob podobnem svetlobnem ozadju, da opazimo morebitne spremembe v telesnem stanju in postavitvi.

Opazujmo morebitne znake zastajanja tekočine: napihnjen in povečan trebuh (ascites) ter otekline na tacah ali okoli gležnjev, ki jih lahko vidno opazimo. Pri tem bodimo nežni, a dosledni, da ločimo normalno tkivo od mehkih oteklin.

  • Kontaktirajmo veterinarja, če je dihanje v mirovanju večkrat zaporedno nad 30–35 vdihov na minuto.
  • Če tehtanje psa doma pokaže nenadzorovano povečanje telesne teže, več kot 5% v enem tednu.
  • Če opazimo, da pes nenadoma izgublja apetit in to stanje traja več kot 24 ur.
  • Če pride do kolapsa, izpredenje hude šibkosti ali se pojavi nov, nenavadno nereden srčni utrip.

Za uspeh je ključna doslednost: v zapis vključujemo čas, aktivnost pred meritvijo in vse informacije o zaužitih zdravilih. Ta sistem omogoča nam in našemu veterinarju, da hitro prepoznamo vzorce bolezni in ustrezno prilagodimo zdravljenje.

Z vztrajnostjo in dnevnim zbiranjem informacij po istem postopku domače monitoriranje postane zelo zanesljivo. Kombiniranje zapiskov, sledenje dihanju preko aplikacije, redno tehtanje in nadzor srčnega utripa nam zagotavljajo celovit pregled stanja psa. S tem sistemom zmanjšamo možnost nenadnih poslabšanj zdravja.

Psihološka podpora: kako ohranimo dobro počutje

Kronični stres povečuje srčni utrip, kar lahko poslabša težave. Zato se osredotočamo na vsakodnevno zmanjševanje stresa pri psih. Ustvarjanje rutine, zagotavljanje mirnega prostora in nežne interakcije prispevajo k stabilnemu dihanju in umirjenemu srcu.

Uvedemo predvidljiv urnik za hranjenje, sprehode in počitek. Na varnem mestu, brez prepiha, postavimo mehko ležišče. Pri anksioznih psih začnemo s postopnimi koraki, ki jih spodbujamo z mirnim tonom glasu.

Psi s srčnimi boleznimi potrebujejo tudi mentalni oddih. Zato izberemo aktivnosti, ki so nezahtevne za srce, a stimulativne za nos in um.

  • Uporaba vohalnih preprog in iskanje priboljškov počasi po stanovanju.
  • Iskalne igre z majhnimi količinami mesnih priboljškov MeatLover, ki vsebujejo malo soli.
  • Žvečilke z nizko vsebnostjo natrija za sprostitev žvečilnih mišic.
  • Učenje ukazov, kot sta “počasi” in “na mesto”.

Preobremenjene prostore, kot so nakupovalni centri, in glasne zvoke se izogibamo. Za vožnje uporabljamo varne bokse in poskrbimo za dobro prezračevanje. Na sprehodih izbiramo mirne poti in se omejimo na krajše razdalje.

Ko se pokažejo znaki močne anksioznosti, priključimo podporne metode kot desenzitizacija ali protilagoditev. Ob vztrajni napetosti, se obrnemo na veterinarja za dodatno pomoč.

Redna nega kože in tačk s šamponom Chloé in balzamom za nos ter blazinice zmanjšuje draženje. Ta skrb krepi občutek varnosti pri psu.

Ob vsakem napredku psa pohvalimo s tiho izrečenim “bravo” in sledi kratka pavza. S tem krepimo rutino, ki temelji na miru in pomaga pri zmanjševanju stresa.

Prehranski načrt v praksi

Izberemo 2–4 manjše obroke dnevno, ki jih ponudimo ob točno določenih urah. To bolezen pri psih zmanjša obremenitev srca in energijo ohranja skozi ves dan. Portion control is key for consistent monitoring of the dog’s reaction to food and medication.

Pri menjavi hrane to opravimo postopno čez 7 do 10 dni. Za pse z občutljivim želodcem priporočamo hipoalergene formule, kot so CricksyDog Chucky, Juliet, ali Ted. Dodamo lahko Ely mokro hrano za boljšo sprejemljivost. Izbirčnim psom lahko za večji užitek dodamo Mr. Easy veganski preliv ali malo Ely mokre hrane.

  1. Dnevi 1–2: 25% nove + 75% stare hrane.
  2. Dnevi 3–4: 50% + 50%.
  3. Dnevi 5–7: 75% + 25%.
  4. Potem: 100% nove hrane.

Priboljški morajo biti skrbno izbrani. Naj vsebujejo malo soli in ne presegajo 10% dnevnih kalorij. MeatLover 100% mesni koščki so odlična izbira v majhnih količinah. Izogibamo se slani in predelani hrani, ki povečuje zadrževanje vode v telesu.

Enkrat mesečno preverimo BCS (telesno kondicijo) in prilagodimo kalorije, če je potrebno. Ob uporabi diuretikov spremljamo žejo in prilagajamo čas hranjenja, da se ujema s sprehodi. Tako ostanejo obroki praktični, tudi ko pes več urinira.

  • Dodatki po presoji veterinarja: omega-3 (EPA/DHA), taurin, L-karnitin.
  • Nadzor soli: izberemo formule z malo natrija in pazimo na sol v priboljških.
  • Zapiske vodimo v dnevnik: količina hrane, poraba vode, apetit, energija.

Ta metoda omogoča izvedljivost prehranskega načrta za srčne bolezni pri psih doma. Postopno uvedba nove hrane in stalen nadzor zagotavljata, da je pes zadovoljen, miren in ima skozi dan lahkoten dih.

Higiena in nega pri zmanjšani kondiciji

Za nego bolnega psa izberemo miren in kratek pristop. Uporabimo mlačno vodo in podlogo, ki ne drsi, za izogibanje nepotrebnemu stresu in zdrsu. Izberemo Chloé šampon z blago formulo za občutljivo kožo, ki kožuh očisti brez draženja.

Ko končamo s kopanjem, psa nežno posušimo. Uporabimo mehko brisačo ali sušilnik na nizki temperaturi. Poskrbimo, da ne pregrevamo psa in vzamemo kratke odmore.

Redno krtačenje odstranjuje odmrlo dlako. Ta postopek zmanjšuje srbečico in omogoča opazovanje sprememb na koži.

Za zaščito blazinic in nosa uporabimo Chloé balzam za tačke. Balzam ohranja kožo prožno, kar podpira lahkotnejše sprehode. Prav tako redno krajšamo kremplje, da preprečimo spremembe v hoji, ki bi obremenile srce.

Ustna higiena je ključna za počutje našega psa. Vsakodnevno ščetkanje zob, če pes dovoli, je del te rutine. Uporabimo Denty veganske dentalne paličice, a pazimo na porcijo in energijsko vrednost. Med nego pazimo na odzive psa, njegovo dihanje in utrip. Ob znakih utrujenosti naredimo premor.

  • Krtačenje 3–4x tedensko: zmanjšamo vozle in kožne težave.
  • Kratka, mlačna kopel po potrebi; sušenje na nizki temperaturi.
  • Balzam za tačke pes po sprehodu za zaščito blazinic.
  • Dentalna nega pes z nežnim ščetkanjem in primernimi priboljški.
  • Pogosto striženje krempljev in redni odmori med nego.

Veterinarski pregledi in dolgoročno spremljanje

Po stabilizaciji se vrnemo na kontrolni obisk v 1–2 tednih. Potem obiskujemo veterinarja na 1–3 mesece, odvisno od stadija bolezni. Tako vzpostavimo redne kontrolne preglede srca psa in spremljamo njegov odziv na zdravljenje. Na vsakem obisku veterinar opravi temeljit pregled, posluša srce in pljuča ter preveri krvni tlak in telesno težo.

V primeru sprememb ali dvomov priključimo ultrazvok srca in po potrebi opravimo tudi rentgensko slikanje prsnega koša. Za prepoznavanje motenj ritma je koristno snemanje EKG. Sledi tudi laboratorijska kontrola – preverjanje uree, kreatinina in elektrolitov – po uvedbi ali spremembi zdravil, kot so diuretiki in ACE-inhibitorji.

Temeljito analiziramo rezultate in ustrezno prilagodimo zdravljenje psa. Vsako spremembo odmerka zdravil uskladimo z veterinarjem. Ob tem pozorno opazujemo morebitne stranske učinke zdravil, kot so letargija ali kašelj. Zabeležimo tudi psa dihanje v mirovanju, njegovo aktivnost, apetit in vnos vode.

  • Ob vsakem obisku prinesemo seznam zdravil in odmerke.
  • Redno tehtamo psa in skrbimo za stabilen BCS.
  • Uskladimo oskrbo, če obiskujemo več klinik, ter vodimo dosje z vsemi izvidi.

Izobražujemo lastnike psa neprestano. Skupaj se učimo kako pravilno dati zdravila, urejamo prehrano in prilagajamo telesno aktivnost psa. To nas opremi, da prepoznamo morebitno poslabšanje stanja in hitro ukrepamo. Nadaljnji kontrolni pregledi, ultrazvok srca in laboratorijske kontrole tvorijo temelj za varno prilagajanje terapije psa.

Zaključek

Za pse s srčno boleznijo je ključnega pomena hitro prepoznavanje težav in ustrezna nega. S pravilnim pristopom lahko ti psi živijo polno življenje. Soočanje s srčno boleznijo pri psu zahteva zavzetost, a krepi vezi zaupanja in ljubezni. Te vezi se krepijo vsak dan.

Nutrirna podpora temelji na uravnoteženi, nizkonatrični dieti, ki poudarja prebavljivost in hipoalergenost, na primer s prehrano CricksyDog Chucky, Juliet, Ted in Ely. Priboljški, kot je MeatLover, so izbrani s skrbjo, obogateni z vitamini Twinky. Izdelki za kožo in tačke Chloé, ustna higiena Denty in redna blaga telesna aktivnost tvorijo naš celosten pristop.

Vzpostavitev reda doma je bistvena; meritve telesa, opazovanje dihanja v mirovanju, spremembe v apetitu in energiji so dolžnosti lastnikov. Z beleženjem teh sprememb lahko odkrijemo morebitne težave in jih delimo z zdravnikom. Tako postane upravljanje srčne bolezni pri psu učinkovito in varno.

Neprekinjeno sodelovanje z veterinarjem in prilagajanje oskrbe psa je naša zaveza. Cilj je zagotoviti varno okolje, v katerem majhne vsakodnevne aktivnosti prinesejo pomembne koristi. Življenje s psom, ki ima srčno bolezen, postane pot sočutja. Ta pot je ključen element v celostni skrbi za psa z boleznijo srca.

FAQ

Katere srčne bolezni pri psih so najpogostejše in kako vplivajo na nego doma?

Med pogoste srčne bolezni pri psih spadajo degenerativna bolezen mitralne zaklopke, dilatativna kardiomiopatija, prirojene napake ter aritmije. Te vključujejo atrijsko fibrilacijo in ventrikularno tahikardijo. Domača nega psa z srčnimi težavami zahteva skrbno nadzorovanje vnosa soli in redno dajanje zdravil. Sem sodijo pimobendan, furosemid ali torasemid, enalapril, benazepril in spironolakton. Pomembni sta tudi primerna vadba in spremljanje dihanja ter teže psa. Zgodnje ukrepanje lahko bistveno upočasni napredovanje bolezni, slediti je treba smernicam ACVIM in ESCVN.

Kateri zgodnji znaki srčnega popuščanja pri psu nas morajo najbolj skrbeti?

Znakov za skrb je več, kot so vztrajen ali nočni kašelj in hitrejše dihanje v mirovanju, ki presega 30 vdihov na minuto. Prav tako bodimo pozorni na težave z dihanjem, modrikaste dlesni, hitro utrujenost, omedlevice, napihnjen trebuh in izgubo apetita. Zelo resni znaki, ki zahtevajo takojšnjo veterinarsko pomoč, vključujejo hudo zadihanost, penast izpljunek rožnate barve, kolaps ali modre sluznice.

Kako doma merimo frekvenco dihanja v mirovanju (RR) in težo?

Da izmerimo RR, štejemo dvige prsnega koša psa med njegovim spanjem skozi eno minuto. Rezultate zapisujemo v poseben dnevnik. Za psa, ki je stabilen, je cilj frekvence dihanja manj kot 30 vdihov na minuto. Težo psa spremljamo z meritvami 2–3-krat tedensko na isti tehtnici. Če opazimo hitro povečanje teže ali RR več dni zapored preseže 30–35 vdihov na minuto, je čas za veterinarski posvet.

Kako poteka veterinarska diagnostika srčnih bolezni?

Na začetku veterinar izvede pogovor z lastnikom, klinični pregled in poslušanje srca ter pljuč. Diagnostični postopki vključujejo rentgenske posnetke za oceno VHS in odkrivanje pljučnega edema, ehokardiografijo za pregled zaklopk in funkcije srčnih komor ter EKG za aritmije. Laboratorijske preiskave merijo NT-proBNP, troponin I, ureo, kreatinin, elektrolite in po potrebi še ščitnične hormone. Iz vseh teh rezultatov je nato mogoče oblikovati ustrezni terapevtski načrt.

Kaj vključuje akutna nega doma po postavitvi diagnoze?

Prve tedne po diagnozi je ključna doslednost pri zdravilih, zmanjševanje stresa, omejevanje soli in redno spremljanje RR. Za te namene uporabimo dnevnik, kjer zapisujemo uro zaužitih zdravil, frekvenco dihanja, težo, apetit in kašelj. Ustvarimo umirjeno okolje s blazinami za optimalno lego glave, zagotavljamo kratke sprehode po ravnem ter nudimo vedno dostopno svežo vodo. Ob poslabšanju simptomov takoj pokličemo veterinarja.

Kako naj uredimo dnevno rutino nege in okolje doma?

Ustvarimo predvidljiv urnik za zdravila in hranjenje, načrtujemo kratke sprehode ter čas za počitek. Namestimo oprsnico, prekrijemo drseča tla, uporabimo rampe za lažji dostop, izogibamo se skrajnim temperaturam. Omejimo stike z drugimi psi in otroki na kratke, mirne interakcije. Redno tehtamo žival in zabeležimo morebitne spremembe.

Kakšna prehrana je primerna po srčni bolezni in kako znižamo vnos natrija?

Izberemo prehrano z manj natrija, visokokakovostnimi beljakovinami in pravilno kalorično vrednostjo v manjših obrokih. Omega-3 maščobne kisline, EPA in DHA, podpirajo srce, pri nekaterih pasmah dodamo tudi taurin in L-karnitin. Izogibamo se soljenim prigrizkom, suhomesnatim izdelkom in siru. Pri uporabi diuretikov pazimo na zadosten vnos kalija in magnezija.

Zakaj priporočamo hipoalergeno hrano in dodatke CricksyDog za občutljive pse?

CricksyDog hrana je brez piščanca in pšenice, zato zmanjšuje možnost prebavnih motenj in intoleranc. Za prehrano priporočamo brikete Chucky, Juliet ali Ted in mokro hrano Ely v različnih okusih. MeatLover mesni priboljški z malo soli so odlična izbira za nagrade. Twinky vitamini, Chloé šampon in balzam, Mr. Easy veganski preliv ter Denty veganske dentalne paličice nudijo dodatno podporo.

Kako varno upravljamo z zdravili, kot so pimobendan, furosemid, torasemid in enalapril?

Zdravila dajemo po natančnem urniku in skladno z navodili veterinarja, nekatera v kombinaciji s hrano, druga na prazen želodec. Opazujemo morebitne stranske učinke kot so povečana žeja, spremembe v uriniranju, letargija, prebavne motnje in omotica. Redno kontroliramo ureo, kreatinin in elektrolite v krvi. Uporabimo razdelilnik tablet in nastavimo opomnike, da ne pozabimo na odmerke. Svetujemo proti spreminjanju odmerkov brez posveta z veterinarjem in izogibanju NSAID zdravilom brez veterinarskega nadzora.

Ali omejimo vodo pri psu s srčno boleznijo?

Psom s srčnimi težavami naj bo voda dostopna brez omejitev, saj je dehidracija ob uporabi diuretikov resno tveganje. S primerno hrano in priboljški nadzorujemo vnos natrija. Bodimo pozorni na znake dehidracije, kot so suhe dlesni, ter zadrževanja tekočine, vidnega v porastu teže, oteklini ali višjem RR. Svetujemo redno menjavo vode in več točk z vodo po stanovanju.

Kakšna aktivnost je varna in koliko sprehodov priporočate?

Priporočamo kratke, pogoste sprehode brez telesnega napora: tri do pet krat dnevno po ravnem terenu. Izogibamo se teku, skokom in hoji po stopnicah. Za sprehode uporabimo oprsnico. Izogibanje visokim temperaturam in visoki vlagi je ključno. Ob znakih težav, kot so zadihanost, kašelj ali omotica, takoj prekinemo aktivnost. Psi bodo uživali tudi v miselnih in vohalnih igrah, ki zahtevajo manj telesnega napora.

Kaj spremljamo doma in kateri pragovi so opozorilni?

Dnevno spremljamo psa, beležimo frekvenco dihanja, apetit, spanje in kašelj. Masa se preverja enkrat do dvakrat tedensko. Posebno pozornost posvetimo, če RR preseže 30–35 vdihov na minuto več dni zapored, teže naraste za več kot 5% v enem tednu, apetit upade za več kot 24 ur, ali če pride do kolapsa ali nove aritmije. V teh primerih moramo nemudoma kontaktirati veterinarja.

Kako pomagamo psu pri stresu in anksioznosti, ki lahko poslabšata simptome?

Pomembno je vzpostaviti predvidljivo rutino, zagotoviti miren prostor in kratek, nežen stik. Koristijo tudi vohalne preproge in igre, ki ne zahtevajo veliko gibanja. Izogibanje hrupu in gužvi je ključno za zmanjšanje stresa. Za občutljivo kožo in tačke nudimo nego s Chloé šamponom in balzamom. Pri močni anksioznosti pa priporočamo posvet z veterinarjem.

Kako v praksi uvedemo nov jedilnik in zmanjšamo izbirčnost?

Prehod na novo hrano naj traja med 7 in 10 dnevi, postopoma od 25% nove do 100% prehrane. Ely mokra hrana ali Mr. Easy veganski preliv izboljšata okus. Priboljški naj ne presegajo 10% dnevnih kalorij; izberimo MeatLover mesne koščke. Spremljajmo BCS (body condition score) mesečno in prilagodimo količino hrane glede na telesno maso in aktivnost psa.

Katera higiena je primerna pri zmanjšani kondiciji?

Kopamo s toplo vodo in nežnim Chloé šamponom. Sušimo z brisačo ali pri nizki temperaturi sušilnika. Redno krtačimo dlako in negujemo šape s Chloé balzamom. Skrb za zobe je možna z uporabo Denty veganskih dentalnih paličic. Kremplje strižemo pogosteje za lažjo hojo.

Kako pogosto naj načrtujemo veterinarske preglede in katere preiskave pričakujemo?

Kontrolni obiski pri veterinarju so po stabilizaciji sprva tedenski ali dvotedenski, nato na 1 do 3 mesece, glede na bolezen. Pričakujemo oceno splošnega stanja, pregled dihanja, tehtanje, po potrebi rentgenske posnetke, ultrazvok in EKG, ter laboratorijske preiskave uree, kreatinina in elektrolitov. Glede na simptome in ugotovitve prilagodimo zdravljenje za najboljše možno kakovost življenja psa.

[]