Gibalne potrebe starejšega psa – Vse, kar moraš vedeti o tem!

“The great thing about getting older is that you don’t lose all the other ages you’ve been.” — Madeleine L’Engle. Tudi naši psi se obogatijo s celo paleto preteklih izkušenj. S staranjem njihove potrebe po gibanju ostajajo, le da se te spreminjajo. Odkrijmo skupaj načine, kako zagotoviti, da je gibanje za starejšega psa varno, nežno in zabavno.

V tem vodiču se osredotočamo na gibalne potrebe starejših psov v Sloveniji. Razložimo, kako prepoznamo, da pes stopa v senior leta, koliko gibanja potrebuje in kako na to vplivajo zdravje sklepov, srce in telesna teža. Poleg tega nudimo koristne nasvete za njihovo nego in dnevne rutine, ki ustrezajo tako mestnemu kot podeželskemu okolju.

Namen našega prizadevanja je zagotoviti rutino gibanja, ki povečuje vitalnost in zmanjšuje bolečine. Govorimo o pomenu ogrevanja, ohlajanja, raztezanja, vaj za ravnotežje in prepoznavanju znakov prekomernega napora. S temi znanji lahko prilagodimo intenzivnost, trajanje in okolje gibanja, da ustrezajo potrebam vsakega psa.

Ključne ugotovitve

• Gibalne potrebe starejših psov se spreminjajo; kakovost je pomembnejša od količine.
• Starejši pes gibanje potrebuje vsak dan, a v krajših, nizko-intenzivnih intervalih.
• Koliko gibanja stari pes prenese, določajo kondicija, teža in zdravje sklepov pri psu.
• Nega starejšega psa vključuje ogrevanje, ohlajanje in nežno raztezanje.
• Rutina gibanja psa naj bo prilagodljiva vremenu, površini in morebitni bolečini.
• Opozarjajmo na šepanje, zadihanost in nenadno utrujenost – to so znaki za posvet z veterinarjem.

Uvod v posebno obdobje pasje starosti

Obravnavamo starost psa glede na njegovo velikost in pasmo. Večji psi postanejo seniorji že pri 5 ali 6 letih, medtem ko manjši dosežejo to obdobje šele pri 8 do 9 letih. To pojasnjuje razlike v stopnjah staranja in hitrosti staranja psa.

Gibanje igra ključno vlogo za ohranjanje mišične mase, prožnosti vezi in stabilnost sklepov. Pomaga tudi pri delovanju srca in pljuč ter uravnavanju teže. S tem neposredno izboljšujemo življenje naših pasjih prijateljev in njihovo dolgoživost.

Pomembno je, da vadba ostane redna, a ne preveč naporna. Takšen pristop zmanjšuje tveganje za osteoartritis in togost mišic. Neaktivnost, nasprotno, pospešuje slabšanje mišic in povečuje možnost poškodb.

Uporabljamo metodiko “manj, a pogosteje” s krajšimi sprehodi in vmesnimi počitki. Rutino prilagajamo glede na letni čas, vremenske razmere in zdravje psa. Tako podpiramo njihovo vitalnost in skrbimo za kakovostno staranje.

Kot skrbniki imamo aktivno vlogo pri prilagajanju tempa in varovanju zdravja naših psov. Z opazovanjem in majhnimi dnevnimi prilagoditvami prispevamo k boljšemu življenju in dolgoživosti naših kosmatincev.

• Začetek staranja psa: velike pasme 5–6 let, srednje 7 let, majhne 8–9 let.
• Ključ: nežno, a dosledno gibanje, brez naprezanja.
• Načelo: “manj, a pogosto” in sprotno prilagajanje potrebam senior pes.

Dejavniki, ki vplivajo na gibanje in vitalnost v starosti

Nekatere pasme, kot so nemški ovčarji, labradorci in bernski planšarji, so bolj izpostavljene osteoartritisu in displaziji kolkov. Hrti in delovne pasme pa se kljub letom dobro odzivajo na zmerno vadbo. Miselne naloge so pomembne za vzdrževanje njihove vitalnosti. Zato je ključno najti pravo ravnotežje med pasmo in aktivnostmi.

Telesna teža igra pomembno vlogo pri gibljivosti psa. Debelost lahko poslabša bolečino pri psih z artritisom. Ciljati moramo na idealno telesno težo in skrbno prilagajati količino hrane in priboljškov.

Na aktivnost psa vplivajo tudi različna zdravstvena stanja, kot so osteoartritis, spondiloza in degenerativna mielopatija. Pri tem je pomembno pravilno prilagajanje intenzivnosti in trajanja vadbe. Podobno je potrebno ravnati tudi pri psih z boleznimi srca ali ledvic.

Starost psa lahko zmanjša njegovo propriocepcijo in vid. Zato je pomembno zagotoviti varno okolje za vadbo in izvajati vaje za ravnotežje. Prav tako moramo upoštevati vpliv vremenskih pogojev in prilagoditi aktivnosti temu.

Terapija z zdravili in dodatki lahko pomaga pri lajšanju bolečin in vnetij. Uporabljamo lahko nesteroidne antirevmatike, hondroprotektive in omega-3 maščobne kisline. Pomembno je, da se pri tem posvetujemo z veterinarjem.

Svoje navade močno vplivajo na dobrobit našega psa. Doslednost pri aktivnostih, beleženje in opazovanje morebitnih težav lahko izboljša kakovost življenja. Tako se lažje prilagajamo potrebam psa skozi vse letne čase.

gibalne potrebe starejših psov

Načrtovanje dnevne aktivnosti za senior psa temelji na kratkih, pogostih izhodih in nežnem napredovanju. Za uspešno aktivnost so ključni znaki miren dih, elastičen korak in sposobnost, da se pes naslednji dan zbudi brez okorelosti.

Starejši psi najbolje prenesejo redne, obvladljive dolžine sprehodov. Pomembno je, da je intenzivnost gibanja nizka do zmerna s konstantnim tempom, pri čemer se izogibamo naglim pospeškom in ostrim zavojem.

• Pogostost: 2–4 krajši sprehodi dnevno so boljši kot en dolg.
• Trajanje: 15–30 minut na sprehod; pri dobro kondicioniranem psu do 45 minut z odmori.
• Artritis: kratki, frekventni izhodi po mehki podlagi trajajo 10–20 minut.
• Podlaga: trata in gozdne poti so boljše od asfalta za sklepe.

Ciljana vadba 2–3 krat tedensko obogati dnevno rutino senior psa. Primerni so počasni vzponi, hoja po mehkih površinah, vaje za stabilizacijo trupa, osmice okoli ovir in nizke prepreke.

Plavanje ali hoja v vodi sta izjemni izbiri, kadar psu voda ugaja in nima kožnih oz. ušesnih problemov. Ta aktivnost krepi njegovo kondicijo, obenem pa ščiti njegove sklepe pred prevelikim naporom.

1. Znaki utrujenosti kot so zadihanost, upočasnitev, šepanje so pomembni pokazatelji.
2. Vključitev dni za aktivno okrevanje in zagotavljanje kakovostnega spanca je bistveno.
3. Za srčne bolnike so primerni kratki sprehodi po ravni podlagi.
4. Vključimo proprioceptivne vaje pri psih z nevrološkimi težavami.

Pristop k aktivnostim se prilagaja vsakemu psu posebej. Tako se upoštevajo specifične gibalne potrebe starejših psov. Zagotavljamo, da so sprehodi in dnevne aktivnosti za senior psa varne, učinkovite in dosledne.

Ocena trenutne telesne pripravljenosti in bolečine

Da bi spremljali napredek, si zapisujemo v dnevnik: datum, kako daleč smo šli na sprehod, utrujenost od 1 do 5 in opomnike o šepanju. Te zapise pregledujemo, da vidimo, kako se počuti naš pes in kdaj šepa po večjih naporih.

Začnemo z ocenjevanjem kondicije psa doma. Uporabimo Body Condition Score (BCS) na lestvici od 1 do 9. Pri tem moramo čutiti rebrca brez velikega pritiska, pas naj bo viden od zgoraj in trebušna linija rahlo dvignjena. S tem pristopom ohranjamo konsistentnost pri ocenjevanju kondicije psa skozi čas.

Opazovanje gibanja psa v počasnem in normalnem ritmu je ključno. Pri tem pazimo na simetrijo korakov, njihovo dolžino in kako se pes obrača. S posebno pozornostjo opazimo, če je vstajanje po počitku oteženo, kar povečuje sum na bolečine ali nelagodje.

Palpacija je naslednji korak. Previdno otipamo kolke, komolce, kolena in rame ter iščemo znake toplote, otekanja ali občutljivosti. Občutljiv odziv psa zabeležimo, kar nam služi kot usmeritev za morebitne ortopedske preglede in nadaljnje ukrepe.

Pregledamo tudi, kako gibljivi so psi. Izvajamo počasne, neboleče gibe v okviru sklepnih zmogljivosti. Na kakršnokoli nelagodje takoj prenehamo. Namen je varno oceniti bolečino brez dodatnega tveganja za poškodbe.

Če opazimo nenadno šepanje, izgubo kondicije ali izgubo telesne teže, obiščemo veterinarja za ortopedski pregled. Tam so možnosti za rentgenske posnetke, ultrazvok in krvne teste.

Veterinar na podlagi izvidov morda priporoči fizioterapijo. Ta lahko vključuje laser, TENS naprave in ročne tehnike za lajšanje bolečin. Prejmemo lahko tudi prilagojen seznam vaj in po potrebi zdravila, da se kondicija psa varno izboljšuje.

Vodenje natančnih zapisov, pazljivo opazovanje in prilagajanje aktivnosti psa pomagajo ohranjati ustrezen BCS. Tako se bolečina psa ustrezno nadzira. Cilj je zagotoviti lahko gibanje psa in čim več sproščenih sprehodov.

Varne vrste aktivnosti za starejše pse

Odločamo se za aktivnosti, ki podpirajo gibljivost starejših psov, pri tem pa ne obremenjujejo njihovih sklepov preveč. Predlagamo enakomerne sprehode po mehkih podlagah, kot so gozdne poti ali travniki. Pri izbiri terena pazimo, da izognemo stopnicam in spolzkim površinam. Sprehode izvajamo počasi, z rednimi postanki za počitek.

Za podporo sklepom starejših psov je odlična hidroterapija. Metode, kot sta plavanje ali hoja v vodi pod strokovnim nadzorom fizioterapevta, lajšata bolečine, ki jih povzroča artritis. Hkrati te aktivnosti pomagajo ohranjati zdravje srca in ožilja. Kratki sprehodi po naravi, obogateni s postanki, stimulirajo kroženje krvi in izboljšujejo razpoloženje.

Pes lahko izboljša svojo stabilnost s propriocepcijskimi vajami. Poskusimo z vajami, kot je stoja na mehki blazini ali počasno premeščanje teže s ene tačke na drugo. Pri tem lahko izvajamo vaje, kot je risanje osmic okoli stožcev. Vaje izvajamo v serijah od 3 do 5 po 30 do 60 sekund, priporočeno 3 do 4 krat tedensko, podprtih z dobrim oprijemom tal.

Za izboljšanje koordinacije in gibanja so cavaletti vaje idealna izbira. Začnemo lahko z 4 do 6 nizkimi palicami, razmik med njimi prilagodimo psu. Sčasoma lahko vključimo spremembe tempa in smeri pri premikanju med palicami.

Uporabo psa najmočnejšega čuta, vonja, lahko potenciramo z igranjem iskalnih iger. Iskanje priboljškov bodisi v domačem okolju ali na vrtu predstavlja odlično aktivnost nizke intenzivnosti. Zadostuje kombinacija z kratkimi sprehodi, da psa ohranjamo tako mentalno kot fizično spodbujenega.

Izogibamo se nenadnim in hitrim obremenitvam, kot so hitro metanje žogice, skoki in tek. Prav tako se izogibamo dolgim klancem navzdol, strmim potem in spolzkim površinam. Na socialnih sprehodih dajemo prednost srečevanju s psi, ki so umirjeni in vzdržujejo zmeren tempo. Tako zagotavljamo varno okolje.

Pazimo na dihanje in temperaturo našega štirinožnega prijatelja med aktivnostmi. Starejši psi težje uravnavajo svojo telesno temperaturo, zato izbiramo hladnejše dele dneva za vaje. Ne pozabimo na svežo vodo in prilagajanje programa dnevnemu počutju in zmogljivostim psa.

• Enakomerni sprehodi po naravi po mehki podlagi, brez stopnic in zdrsov.
• Hidroterapija pes: plavanje ali hoja v vodi pod nadzorom, kot podpora pri artritisu.
• Propriocepcija pes: blazina, prenos teže, 8-ke; 3–5 serij po 30–60 s, 3–4x tedensko.
• Cavaletti vaje: 4–6 nizkih palic, razmik po velikosti psa, postopno napredovanje.
• Igre vonjav in socialni sprehodi z mirnimi psi za motivacijo in zmerno aktivnost.

Kako strukturirati tedenski načrt gibanja

Ustvarimo enostaven vadbeni načrt, ki upošteva psaovo starost, počutje in okoliški teren. Vpišemo čas, vrsto aktivnosti in posebne opombe. To nam pomaga vzpostaviti pregled nad tedenskim programom vadbe za psa in zagotoviti njegovo varnost.

Za psa s slabšo fizično pripravljenostjo ali artritisom prilagodimo gibanje. Vključimo kratke, a enakomerne sprehode, ki so blagi za sklepe in mišice. Tako bo psaovo počutje boljše in ogrevanje mišic učinkovitejše.

• Vsak dan trikrat sprehod po ravnem terenu za 15–20 minut.
• Trikrat na teden izvajamo vaje za ravnotežje, po 10 minut.
• Dvakrat po sprehodu nežno raztegnemo psa.

Za pse s srednje dobro kondicijo oblikujemo dinamičnejši program. Vendar brez naglih sprememb. Program naj vsebuje zmerno zahtevne aktivnosti in varne površine za gibanje.

• Dva do trikrat na dan 20–30 minutne sprehode.
• Dvakrat tedensko vaje na cavaletti in klancih z blago strmino (5–10 minut).
• Enkrat tedensko hidroterapija, če je možna.

Psi z dobro fizično pripravljenostjo naj imajo razgiban urnik. V rutinske sprehode vključimo vaje poslušnosti in iskanja. Tako krepimo tako telo kot misel.

• Dvakrat na dan sprehodi za 30–40 minut z vajami.
• Dvakrat na teden stabilizacijske vaje.
• Enkrat na teden plavanje, če dovoljujeta vreme in zdravje.

Dneve za okrevanje zapolnimo z lahkimi sprehodi in vajami za razbremenitev. Postopoma povečujemo tedensko aktivnost za največ 10–15 %.

Tedensko preverjamo pasji odziv na vadbo. Pozorni smo na apetit, željo po sprehodih, morebitno šepanje ali spremembe v spancu. Slabšanje teh znakov pomeni, da moramo vadbeni načrt prilagoditi.

Da ohranimo pregled nad vadbo, vodimo dnevnik aktivnosti. Vanj zapisujemo trajanje, teren, vreme in opažanja o psaovem počutju. To nam omogoča, da se prilagodimo spremembam v njegovih potrebah.

Ogrevanje, ohlajanje in raztezanje za starejše pse

Starejši psi potrebujejo posebno skrb za lažje gibanje. Učinkovit pristop vključuje skrbno ogrevanje, premišljeno ohlajanje in nežno raztezanje. Ta metoda krepi mobilnost sklepov in preprečuje poškodbe pri vsakdanji aktivnosti.

Rutino ogrevanja in raztezanja naredimo jasno in dosledno. Pomembno je vzdrževati miren tempo in biti pozoren na psa. Ob bolečinskih znakih je treba prenehati in poiskati veterinarski nasvet.

1. Ogrevanje 5–10 minut: Začnemo s počasno hojo, postopoma povečujemo tempo. Vključimo nežno božanje za krožne gibe ramen in bokov. Predlagamo 2–3 kratke vzpone. To ogrevanje izboljša krvni obtok ter gibljivost sklepov.

2. Aktivni del: Predlagamo krajše sprehode ali vaje za ravnotežje in počasne zavoje. Izogibamo se spolzkim podlagam, kar zmanjšuje tveganje za poškodbe.

3. Ohlajanje 5–10 minut: Po aktivnosti se vrnemo k počasni hoji. Ko se dihanje umiri, sledi masaža mišic. To ohlajanje znižuje mišično napetost in pospešuje okrevanje.

4. Raztezanje po aktivnosti: Raztegnemo ramena, kolke in hrbet, ne da bi povzročili bolečino. Držimo pozicijo 10–20 sekund, ponovimo 2–3 krat. S tem spodbujamo sklepno gibljivost brez preobremenitve.

5. Frekvenca: Večina dni v tednu naj bo aktivnih. Po zelo aktivnih dneh vključimo raztezanje, s čimer preprečujemo poškodbe.

6. Orodja: V hladnejših dneh uporabimo toplo jakno, doma priporočamo nedrsečo podlago. To zagotavlja varnost in udobje med ogrevanjem in ohlajanjem.

• Pomembno opozorilo: Raztezanje brez predhodnega ogrevanja ni priporočljivo. Pri akutnih bolečinah ali nevroloških težavah naj vaje vodi specialist, da zagotovimo varnost in zdravje psa.

Prehrana in telesna kondicija kot temelja zdravega gibanja

Uravnotežena prehrana in energetska kontrola igrata ključni vlogi pri gibanju v starosti. Idealna telesna teža zmanjšuje obremenitev na sklepe, omogoča lahkotnejše gibanje.

Kakovostne beljakovine senior pes so esencialne za vzdrževanje mišične mase, ki podpira telesno stabilnost. Vlaknine prispevajo k občutku sitosti in rednemu iztrebljanju, kar je ključno pri hujšanju pes.

Dodajanje omega-3 pes bogatih z EPA in DHA maščobnih kislin lahko zmanjša vnetja. Skupaj z uravnoteženim vnosom energije, to zagotavlja podporo za mirne sprehode.

Prilagajanje jedilnika glede na posebne zdravstvene potrebe je nujno. To vključuje prilagoditev natrija pri srčnih bolnikih in fosforja pri ledvičnih težavah.

Hidracija psa je vedno prioriteta. Sveža voda mora biti ves čas dostopna, mokra hrana pa pripomore k večjemu vnosu tekočine.

Dosledno spremljamo napredek s tehtanjem in ocenjevanjem BCS. Tako ugotovimo, ali je prehrana uravnotežena in ali dodatki pozitivno vplivajo na zdravje.

• Uravnavamo kalorije in vlaknine za sitost ter stabilno hujšanje pes.
• Dodamo kakovostne beljakovine senior pes za mišice, če ni ledvičnih omejitev.
• Vključimo omega-3 pes (EPA/DHA) za sklepe in manj vnetja.
• Skrbimo za stalno hidracija psa z vodo in delom mokre hrane.
• Prilagodimo prehrano starejšega psa ob srčnih ali ledvičnih posebnostih po nasvetu veterinarja.

CricksyDog: podpora gibanju s pravilno prehrano in nego

Za dodajanje lahkotnosti korakom starejšega psa se obrnemo na CricksyDog. Njihova hipoalergena pasja hrana je brez piščanca in pšenice. Tako manj obremenjuje prebavo in zagotavlja energijo za sprehode.

Odločamo se za Chucky linijo za mladiče, Juliet za manjše odrasle pse, za večje pasme pa Ted. Vsaka vrsta hrane nudi jagnjetino, losos, zajca, insekte ali govedino, kar nam omogoča izbrati najboljši vir beljakovin za našega psa.

Ely mokra hrana, na voljo v okusih jagnjetina, govedina in zajec, je idealna za dodajanje vode in izboljšanje apetita pri izbirčnih seniorjih. Po daljših izletih, ko je potreba po kalorijah večja, mokro hrano lahko kombiniramo s suho.

Za nagrajevanje med treningi uporabljamo MeatLover priboljške, ki vsebujejo 100 % meso. Majhne porcije pomagajo ohranjati težo in motivacijo pri učenju novih trikov in počasnem sledenju vonju.

Twinky vitamini nudijo dve prednosti: podporo sklepom in multivitamine za vsakodnevno uporabo. Skupaj z vadbo in uravnoteženo prehrano podpirajo fleksibilnost, mišično moč in dobro počutje.

Chloé šampon je odličen za nego občutljive kože in šap, saj čisti brez izsuševanja. Balzam za nos in blazinice ščiti pred razpokami, kar je ključno na dolgih sprehodih.

Mr. Easy preliv, veganska opcija, izboljšuje vonj in okus suhe hrane, pri tem pa vztrajamo pri brez piščančji in pšenični formuli. Tako ohranimo zdrav apetit in redne obroke.

Denty veganske dentalne palčke skrbijo za čisto usto in svež zadah. Vključujemo jih v prehrano za boljše počutje in večjo željo po gibanju.

Pri uporabi CricksyDog izdelkov smo pozorni na porcijo in reakcijo psa. Obroke prilagodimo glede na aktivnost, starost, težo in zdravje, za ohranjanje varnega in srečnega gibanja.

Prilagoditve domačega okolja za varnejše gibanje

Ukvarjanje s starejšim psom zahteva premišljene spremembe v domu. Nedrseče preproge so bistvene na hodnikih in pri ovinkih, da preprečimo zdrse. Odstranimo kable in nizke ovire za nemoteno gibanje.

Za vse skoke uporabimo rampe, ki olajšajo gibanje. So idealne za dostop do avta, kavča ali terase. Teh dodatkov s pridom uporabimo, da psu olajšamo gibanje, ne pa ga otežujemo.

Vzpostavimo podporno okolje za počitek. Ortopedska postelja omogoča udoben počitek, hkrati pa ščiti sklepe in izolira od tal. Poskrbimo, da so posode za napajanje dvignjene, da ne obremenjujemo psa.

Nočna osvetlitev mora biti ustrezna. Namestimo lučke, da izboljšamo vidljivost za slabovidne pse in hkrati povečamo varnost v temi.

• Skrbite za kratke kremplje, ki so ključni za stabilnost.
• Pozimi poskrbimo za toploto s plašči in preprogami v kotičkih za počitek.
• Poleti zagotovimo senčne kotičke in svežo vodo za pitje.

Urejeno okolje zagotavlja, da so prehodi široki in poti brez ovir. Stabilno pohištvo in jasne poti psu omogočajo, da se počuti samozavestno in se giblje brez skrbi.

Sezonske in vremenske prilagoditve aktivnosti

V toplejših dnevih začnemo aktivnosti zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Poleti pes potrebuje veliko sence in sveže vode. Prav tako je pomembno, da izberemo hladne površine za hojo in se izogibamo asfaltu. Ob znakih toplotnega stresa, kot so intenzivno sopihanje ali šibkost, moramo aktivnost ustaviti in počasi ohladiti psa.

V zimskih mesecih je nujna postopna priprava mišic in topel plašč za pse s kratko dlako ali starejše pse. Sprehodi naj bodo krajši, ampak pogostejši. Pri hoji po ledu ali obilici soli je esencialna zaščita tačk, ki vključuje pranje šap in uporabo balzama po vrnitvi domov. Pazi na simptome, kot so tresenje ali upočasnitev, ki lahko pomenijo, da je pes podhlajen.

Med dežjem in meglo izberemo varnejše poti in pri hiši uvedemo igre za mentalno stimulacijo. Takšni pogoji povečajo težavnost hoje, kar zahteva skrajšanje aktivnosti. Pri alergijah na cvetni prah izbirajmo poti v naravnem okolju. To zmanjša izpostavljenost alergenom.

Ob močnejšem vetru ali nevihtah je pametno izbrati varne in znane poti za sprehod. V takih situacijah pomagata mirno dihanje in spodbudne besede. Če nas vreme preseneti, aktivnosti razporedimo čez cel dan. S tem zagotovimo, da pes ostane varen in zadovoljen.

• Poleti: voda, senca, hladna tla, nadzor nad znaki za toplotni stres pes.
• Pozimi: plastenje, previdnost na ledu, zaščita tačk pes in pozornost na hipotermija pes.
• V dežju in snegu: krajši intervali, počasnejši tempo, več mikropavz.

Prepoznavanje opozorilnih znakov in kdaj k veterinarju

Ob prvih znakih šepavosti pri psu je obisk veterinarja nujen. Okončino nosi, hoja se hitro poslabša, zjutraj je tog. Pri vstajanju pes stoka, ob dotiku bolečega mesta lahko postane agresiven.

Pesovi sklepi so otekli, vroči, slišimo lahko šumenje. Izguba apetita in nenadno hujšanje so jasni alarmi. Ob manjšem naporu je zadihan, lahko se zgrudi, dezorientiranost je znak za takojšnji obisk veterinarja.

Ne ignorirajmo vlečenja šap in izgube koordinacije. Po večjem naporu lahko temen urin opozori na resnejše težave. Če se vaš pes v 24–48 urah ne okreva, potrebuje veterinarski pregled.

• Nenadna ali progresivna šepavost, nošenje okončine
• Stokanje, odpor do dotika, jutranja togost
• Oteklina in toplota sklepa, klikanje ali šumenje
• Izguba apetita, hujšanje, utrujenost
• Težka zadihanost, kolaps, dezorientacija
• Tremorji, vlečenje šap, izguba ravnotežja
• Temen urin po naporu

Redno spremljajmo kronične težave in se posvetujmo z veterinarjem. Analgetiki, fizioterapija in prehranski načrt pomagajo. Pravočasna terapija preprečuje napredovanje bolečine.

V primeru dvoma, raje ukrepajmo takoj. Sum na urgentni primer je bolje preveriti pri veterinarju, za varnost in zdravje psa. S pravočasnim ukrepanjem poskrbimo za dobrobit psa in lasten mir.

Duševna stimulacija kot del dnevne “gibanja”

Mentalna stimulacija je za starejše pse tako pomembna kot telesna vadba. Vsakdanjik naj vključuje naloge, ki znižujejo stres, izboljšujejo vedenje in dopolnjujejo telesno aktivnost. Psi, ki slabše vidijo ali slišijo, potrebujejo kratke naloge in umirjen tempo.

Vohalne igre in umske aktivnosti, ki ne obremenjujejo sklepov, so idealne. “Sniffari”, počasni sprehodi, omogočajo psu, da varno raziskuje okolico. To krepi njegovo samozavest in vedrino.

• Vohalne igre: iskanje MeatLover priboljškov po stanovanju ali na travi.
• Interaktivne igrače: polnilni kongi in hranilne plošče za počasno hranjenje.
• Triki z nizko obremenitvijo: “touch”, počasen “spin” v širokem loku, tarčanje nosu.
• Kratke proprioceptivne naloge: hoja čez mehke blazine ali nizek polkrog.

Mr. Easy veganski preliv poveča zanimanje za igre. Ta metoda je primerna tudi za izbirčne pse. Tako se okolje psa obogati in spodbuja njegovo miselno aktivnost nežno.

1. Načrt: 1–2 seansi na dan, vsaka 5–15 minut.
2. Tempo: Postopoma povečujemo zahtevnost, hkrati pa ohranjamo jasnost navodil.
3. Nadzor: Opazujemo znake frustracije, zehanja, odmika pogleda in utrujenosti.

Počasni sprehodi ostajajo ključni. Obiskujemo drevesa, ograje in travnike, kjer pes lahko svobodno raziskuje. To naravno podpira mentalni razvoj psa in nam pomaga razumeti njegove potrebe.

Odstranimo moteče zvoke in vzdržujemo dnevno rutino. Ponavljajoče se aktivnosti, skrbno izbrane vohalne igre in pozorno oblikovano okolje zagotavljajo ostro umsko stanje ter udoben vsakdan za starejše pse.

Zaključek

V tem povzetku obravnavamo ključne korake za nego starejšega psa. Za njegovo dobrobit so esencialne redne, umirjene do zmerno intenzivne aktivnosti. Ne smemo pozabiti na temeljito ogrevanje, ohlajanje in vaje za stabilizacijo. Uvedemo tudi enostavne mentalne izzive, ki pomagajo ohranjati psa živahnega in umirjenega skozi ves dan.

Pri vzpostavljanju gibalne rutine smo previdni in postopni. Rutino prilagodimo individualnim značilnostim našega psa, kot so pasma, telesna teža in zdravstveno stanje. Redno spremljamo znake bolečine in splošno telesno pripravljenost. Tako oblikujemo dolgoročni načrt telesne aktivnosti, ki zmanjšuje možnost poškodb in spodbuja veselje do gibanja, tako na sprehodih kot doma.

Osredotočamo se tudi na prehrano, saj ima ključno vlogo. Izberemo nadzor telesne teže in prehranske rešitve, kot so hipoalergene, brez piščanca in pšenice. CricksyDog ponuja izdelke (Chucky, Juliet, Ted, Ely, MeatLover, Twinky, Chloé, Mr. Easy, Denty), ki podpirajo zdravje sklepov, prebavo in povečujejo motivacijo. Ob pojavu rdečih zastavic ukrepamo pravočasno in se posvetujemo z veterinarjem za zaščito psa.

Z združenimi močmi lahko razvijemo nežno, a dejavno dnevno gibalno rutino. Z upoštevanjem navedenih korakov iz teorije preidemo v prakso. Skrb za starejše pse postane lahkotna in zadovoljiva rutina. Ustvarimo dolgoročni gibalni načrt, ki prinaša manj bolečin, več veselja in kakovostnejšo skupno prihodnost.