Virusi in črevesne težave – preventiva se začne na krožniku

Ali resnično menimo, da virusna driska pri psih predstavlja zgolj nesrečo? Ali morda lahko z bolj premišljenimi odločitvami doma storimo več za preprečitev?

V Sloveniji se psi pogosto soočajo s črevesnimi težavami, zlasti v času povečanega druženja. To vključuje pasje parke, sprehajalne poti, šole in hotele za pse. V teh okoljih se virusi hitreje prenašajo, črevesje pa lahko hitro postane preobremenjeno.

V nadaljevanju bomo razpravljali o vplivu pasje prehrane v Sloveniji na okrevanje in ponavljanje črevesnih težav. Osredotočili se bomo na prebavljivost hrane, ki igra ključno vlogo.

Ko prebavo motijo razdražljaji, postane črevesje ključna obrambna linija. Z razumnimi preventivnimi ukrepi za prebavo lahko zmanjšamo draženje. Hkrati podpiramo mikrobioto in pospešimo obnovo sluznice.

Seveda je pomembno ostati previden in razumen. Doma ukrepamo samo pri manj resnih težavah. Ob pojavu alarmnih znakov je nujen obisk veterinarja.

Ključne ugotovitve

• Virusi se med psi najlažje širijo tam, kjer je veliko stikov in skupnih površin.
• Črevesne težave pri psih niso vedno posledica “občutljivega želodca”; pogosto gre za okužbo.
• Prebavljivost pasje hrane lahko pomembno vpliva na hitrost okrevanja in manj ponovitev.
• Preventiva prebave se začne pri nežni, dosledni prehrani in mirnem režimu hranjenja.
• Pri virusna driska pes je domača oskrba smiselna le, če ni opozorilnih znakov.
• Pasja prehrana Slovenija naj bo izbrana tako, da črevesje podpira, ne obremenjuje.

Zakaj so virusi pogost sprožilec črevesnih težav pri psih

Črevesni virusi so med najpogostejšimi vzroki za akutne črevesne težave pri psih. Nenaden prehod od normalnega stanja do driske ali bruhanja je običajen. Okužba se lahko pojavi na sprehodu, ko pes vohuni in liže površine, ki so kontaminirane z mikroskopskimi ostanki iztrebkov. Ta način prenosa je potihem zelo učinkovit, zlasti v območjih z veliko psi.

Nevarnost okužbe ne izhaja le iz trave. Virusi lahko preživijo na vseh površinah, ki pridejo v stik s psom, kot so posode, igrače, povodci in pesjaki. Voda, ki stoji, prav tako predstavlja tveganje. Preprost stik z virusom – celo preko človeških rok, lahko psa izpostavi rotavirusu. Zato je ključnega pomena redno čiščenje površin doma, ki se jih pes dotika ali liže.

Ko virus vstopi v organizem, takoj napade črevesno sluznico. To povzroča draženje, zmanjšuje učinkovitost absorpcije hranil in povzroča hitrejše gibanje črevesja. Tako nastane gastroenteritis, značilni simptomi pa so vodena driska, bruhanje in izguba telesnih tekočin.

• Sluznica postane razdražena, kar povzroča neenakomerno delovanje prebave.

• Slabša absorpcija vode vodi do mehkejšega ali tekočega blata.

• Organizem se trudi povzročitelja izločiti čim hitreje, zato se peristaltika pospeši.

Ne vsi psi so enako odporni na okužbe. Mladiči, starejši psi in tisti z občutljivo prebavo so bolj izpostavljeni. Dodatni stres, hitra menjava prehrane ali soobstoj parazitov povečajo tveganje za okužbo. Pri mladičih je posebej nevarni pasji parvovirus, ki lahko povzroči hitro in hudo obliko bolezni.

Virusno naravo okužbe običajno prepoznamo po nenadnem začetku simptomov in možnosti, da se pojavi tudi pri drugih psih v bližini. Prehranske napake ali intoleranca povzročajo težave, ki so bolj specifične. Ker so črevesni virusi zelo nalezljivi, je preprečevanje ključnega pomena. Čisto okolje in stabilna dieta zmanjšata možnosti za okužbo.

Najpogostejši znaki, da gre za črevesno okužbo in ne “le” občutljiv želodec

Ko opazimo nenadan preobrat v počutju, nas skrbi, ali gre za občutljiv želodec ali kaj resnejšega. Tipični znaki črevesne okužbe pri psu se hitro pokažejo: vodeno blato, pogosto odvajanje in slabost. Bruhanje, ki psa izčrpa, se pridruži.

Pri navadni občutljivosti želodca pes ohrani energijo, stanje kmalu mine. V primeru okužbe pa se simptomi stopnjujejo, pes manj je in več počiva. Če druge živali v bližini trpijo za podobnimi težavami, je to dodaten namig na okužbo.

• Nenadno vodeno blato z močnim vonjem

• Ponavljajoče se bruhanje ali očitna slabost

• Velika utrujenost, manjši zanimanje za aktivnosti, apetit pade

• Občutljivost trebuha, napenjanje, nemir pri ležanju

Alarmni znaki zahtevajo takojšnjo pozornost. Če opazimo krvavo ali črno blato, je to lahko znak krvavitve v prebavilih. Vprašanje, kdaj k veterinarju, se pojavi, če se stanje ne izboljša v nekaj urah ali če se poslabša.

• Krvava ali črno obarvano blato

• Nadzorovano bruhanje, ko pes ne more zadržati niti vode

• Visoka temperatura, izrazita apatija, močne bolečine v trebuhu

Dehidracija je še en hitro nastopajoč problem pri okužbah. Opozorilni znaki so suha usta, ugreznjene oči in koža, ki se počasi vrača v izhodiščno stanje. Pri mladičih in majhnih psih dehidracija hitro postane nevarna, zato ukrepamo brez odlašanja.

Ob dvomih izberemo varnost in poiščemo nasvet veterinarja. Tako rešimo vprašanje, kdaj k veterinarju, preden se težave poslabšajo. Pravočasen klic nam often zmanjša skrbi in pospeši okrevanje.

Kaj lahko naredimo doma v prvih 24 urah (varno in brez tveganj)

Pri pojavu driske ostanimo mirni in ukrepajmo premišljeno. Prva pomoč vključuje osnovno varnost, natančno opazovanje in vzdrževanje čistoče. V tem času ne poskušamo silovito odpraviti simptomov, temveč omogočimo telesu, da se samo umiri.

Zelo pomembna je hidracija. Ponudimo svežo vodo večkrat na dan, a v majhnih količinah, zlasti po iztrebljanju. V blagih primerih, in če pes pije, lahko po posvetu z veterinarjem dodamo tudi elektrolite za nadomeščanje izgub.

Začasno prekinemo hranjenje, nato pa počasi uvajamo majhne, nežne obroke. Hrana naj bo enostavna, brez presenečenj, da lažje ugotovimo, kaj psu ustreza.

• Vodo ponujamo pogosto, a v majhnih količinah.
• Obroke zmanjšamo in jih razporedimo čez dan.
• Skrbimo, da je hrana lahko prebavljiva.

Izogibajmo se dajanju človeških zdravil proti driski ali bolečinam, razen če to naroči veterinar. Ne uvajajmo mastne hrane ali simultano več novih živil, da preprečimo zmedo pri diagnosticiranju.

1. Zabeležimo frekvenco in konsistenco driske.
2. Zapišimo, ali pes bruha, pije, urinira in kako je z njegovo energijo.
3. Označimo čas in količino zaužite hrane za jasen pregled dogodkov.

Za preprečevanje širjenja infekcij omejimo kontakte z drugimi psi in skrbimo za higieno. Redno odstranjujemo iztrebke, peremo posode, razkužujemo površine in peremo ali menjamo ležišče. S tem ukrepom zagotavljamo varnost doma in nadzorujemo, ali se stanje izboljšuje.

Kdaj moramo k veterinarju in kaj lahko pričakujemo na pregledu

Ko naš pes kaže znake driske, ne odlašamo. To še posebej velja za mladiče, starejše pse in tiste z kroničnimi boleznimi. Njihovo stanje se lahko hitro poslabša. Takoj poiščemo veterinarsko pomoč, če v blatu opazimo kri, če pes neprestano bruha ali ne more zadržati vode.

• znaki dehidracije (suhe dlesni, udrte oči, koža se počasi poravna)
• huda apatija, tresenje ali izrazita bolečina v trebuhu
• simptomi trajajo več kot 24–48 ur ali se slabšajo

Na kliniki ponavadi izvedemo temeljit pregled. Ta vključuje preverjanje hidracije, temperaturo in občutljivost trebuha psa. Veterinar bo poizvedoval o prehrani, nedavnih sprehodih in morebitnih neprimernih zaužitjih.

Če je potrebno, opravimo teste blata. Ti pomagajo izključiti parazite ali specifične okužbe. V resnejših primerih se lahko zahteva krvni test ali ultrazvok.

Infuzija se uporabi pri izraziti izgubi tekočin, za najhitrejšo rehidracijo. V primeru bruhanja se psu lahko predpiše tudi antiemetik. Za zaščito prebavil so včasih potrebna specifična zdravila, antibiotiki pa se uporabljajo samo po potrebi.

Po obisku veterinarja sledi prehranski načrt. Pomembno je, da se psu zagotovi lahko prebavljiva hrana, ki se jo daje v manjših obrokih. Pomirjujoč režim daje črevesju čas za okrevanje. Tako lahko natančneje opazujemo psa in hitreje zaznamo morebitno ponovno pojavljanje simptomov.

Prebavljivost pasje hrane kot ključ do hitrejšega okrevanja in manj ponovitev

Ko se pes pobira po bolezni črevesja, ni težava samo v virusu. Pomembno je tudi, kaj ostane v črevesju. Prebavljivost pasje hrane kaže, koliko hranil telo zares absorbira. Višja prebavljivost zmanjšuje neprebavljene ostanke, ki povzročajo fermentacijo in draženje.

Med vnetjem se delovanje črevesne sluznice upočasni, zato težja hrana lahko poslabša drisko. Lahko prebavljiva hrana ima prednost: manjša obremenitev, lažji prehod in predvidljivejši iztrebki. Za pes z občutljivim črevesjem to lahko pomeni razliko med nestabilnostjo in stabilnostjo.

Razdraženo črevesje se po okužbi lahko hitreje pojavlja preobčutljivo do določenih sestavin. Pomembno je, da ohranjamo isto recepturo in spremljamo odziv psa. Če se simptomi nadaljujejo, razmislimo o eliminacijski dieti, saj zmanjšamo neznane spremenljivke.

Iščemo hrano, ki je blaga in dosledna. Hipoalergena hrana je lahko koristna, zlasti ob sumu na alergijske reakcije na posebne beljakovine.

• jasen vir beljakovin in čim manj mešanja različnih mes
• zmerna maščoba, da želodec ne “stoji” predolgo
• kakovostni ogljikovi hidrati, ki ne napenjajo
• primerna vlaknina za oblikovanje blata
• enaka formula iz dneva v dan, brez “poskusov” s priboljški

Zaščitimo našega psa z “nežnim krožnikom”: manj sestavin, boljše prenašanje, postopni prehodi. Prebavljivost pasje hrane tako postane naše vodilo, ne zgolj teorija. S spremljanjem blata, apetita in energije ocenimo, ali smo dosegli pravo ravnovesje.

Prehranski sprožilci, ki poslabšajo črevesne težave v času virusov

Ko psa napade črevesni virus, je sluznica že občutljiva in lažje prepustna. Toleranca se zato hitro zmanjša, reakcije pa postanejo intenzivnejše. Prehranski sprožilci, kot so ostanki z mize, pogosto povzročijo drisko ali bruhanje.

Zlasti mastna hrana kot omake, ocvrti izdelki ali koža pečenega mesa povzročajo težave. Maščoba upočasnjuje praznjenje želodca in obremenjuje črevesje. Pri vnetem črevesu se hitro pojavijo krči, napenjanje in driska.

• nenadna menjava hrane ali skoki med znamkami
• preveč priboljškov, tudi če so “premium”
• kosti, koža in trši deli, ki se počasneje razgrajujejo
• “smeti” na sprehodu: robčki, ostanki hrane, mrhovina

Če sumimo na alergijo pri psu, lahko virus le odkrije obstoječo težavo. Pri nekaterih se ob prebavnih težavah pojavi tudi srbenje in rdečina kože. V takem obdobju ni primerno testirati nove hrane, saj to lahko zmede sliko.

Pogosto srečamo intolerance na piščanca, ki zmehčajo blato ali povzročajo ponavljajoče se težave. Pri nekaterih psih je še posebej občutljiva pšenica, kar hitro vodi do napihnjenosti ali sluzi v blatu. Pri okrevanju je zato včasih bolje izbrati preprost, hipoalergen pristop.

Ne smemo pozabiti na težave, ki jih prinaša “preveč dobrega”. Tudi majhni, kakovostni priboljški lahko porušijo ravnovesje, če so pogosti ali uvedeni med akutnimi simptomi. Med okrevanjem je bolje, da je prehrana monotono predvidljiva, z rednimi in enakimi porcijami. To nam pomaga odkriti, kaj dejansko umirja prebavo.

Kako sestavimo “nežen krožnik” za občutljivo prebavo

Če želimo pomiritev črevesja, izbiramo hrano, ki ne draži. Naš namen je zmanjšanje mehanske in kemijske obremenitve, a zagotovitev dovolj energije za telo. Prebavna dieta je ključna, saj je preprosta in dosledna.

Začnemo z dieto, prilagojeno občutljivemu želodcu: stabilen vir beljakovin, minimalno sestavin, visoka prebavljivost. Izogibamo se mastnim jedem, ostankom hrane in hitrem menjavanju jedi. Pri kupljeni hrani, iščemo specializirane recepture za pse z občutljivim prebavnim sistemom.

Uvedemo rutino z jasnimi pravili. Manjši in pogostejši obroki pesom bolje odgovarjajo kot velika enkratna količina. Po jedi zagotovimo počitek, da se izognemo divjanju.

1. Obroke ponujamo ob podobnem času za ohranjanje ritma.
2. Ob vodnatem blatu uporabimo poseben način hranjenja za to težavo: pogosto in malo.
3. Vsak obrok naj ima enako sestavo dolgo časa, da opazimo reakcijo.

Pri dodajanju vlaknin moramo biti previdni. Prevelika količina lahko povzroči napihnjenost, premalo pa težave z blatom. Prebavno dieto prilagajamo z opazovanjem odzivov: spremljamo blato, pogostost odvajanja in splošno zdravstveno stanje.

Ko opazimo izboljšanje, ne uvajamo novih dodatkov. Držimo se znanih sestavin in počasi napredujemo. S tem zagotovimo, da prehrana ostane blaga, in obroki pesom pomagajo k stabilizaciji razmer brez nepotrebnih težav.

Higiena, voda in okolje: preventiva se začne izven sklede

Občutljivost trebuha pri psih poudari, kako ključna je higiena. Ni pomembno samo, kaj pes poje, pač pa tudi, s čim vse se sreča na sprehodih in doma. V ta namen higieno vedno združimo z lahko prebavljivo prehrano. Ta kombinacija znatno zmanjša nevarnost za zdravstvene težave.

Živimo po preprostem pravilu glede vode: naj bo vedno sveža, čista in redno zamenjana. Da zagotovimo, da je voda varna za našega psa, s seboj na pot vzememo lastno steklenico in prenosno posodo. Izogibamo se lužam in neznanim vodnim virim, da preprečimo prebavne zaplete.

Posode in igrače lahko postanejo viri okužb, če jih ne čistimo pravilno. Čiščenje posod je potrebno predvsem po bolezni. Medtem redno umivanje z vročo vodo zadostuje. V primeru več živali, ob pojavu simptomov, stvari začasno ločimo.

• Posode temeljito operemo in posušimo.
• Igrače očistimo, mehke pa operemo, ko je to izvedljivo.
• Vse tkanine kot so brisače in odeje peremo na visokih temperaturah.

Čiščenje okolja mora biti hitro. Iztrebke odstranimo nemudoma. Čistimo z razkužilom, ki je prijazno do živali, in prostore dobro prezračimo. S takšnim ravnanjem preprečujemo širjenje okužb med psi, znižujemo število bakterij v bivališču.

Med sezono virusov v pasjih parkih smo posebej previdni pri socializaciji. Če pes kaže znake slabosti, se izogibamo druženju. Ko se simptomi poležejo, se v skupine vračamo postopoma. Izberemo mirne sprehode in krajše druženja.

Črevesna mikrobiota in podpora prebavi po preboleli okužbi

Obnovitev črevesne mikrobiote po virozi je ključna. Ta mikrobiota je združba koristnih mikroorganizmov. Ti pomagajo razgraditi hrano, krepijo imunski sistem in ohranjajo patogene daleč stran.

Postinfekcijska driska ali mehko blato z več vetrovi in občutljivostjo trebuha nam povedo, da je ravnovesje porušeno. V takih primerih želimo zagotoviti mirne obroke brez presenečenj.

Za hitrejšo obnovo črevesja je priporočljiva stabilna, lahko prebavljiva hrana. Izogibati se moramo nenadnim spremembam, saj lahko celo majhen nov priboljšek povzroči nadaljnje prebavne težave.

Beljakovine in vlaknine so elementi, ki zahtevajo pozornost. Preveč neprebavljenih beljakovin vodi v povečano fermentacijo in neprijetne vonjave. Vlaknine morajo biti zmerno dodane in kvalitetne, saj koristijo bakterijam in trdnemu blatu.

• Dodatno podporo lahko nudijo probiotiki po nasvetu veterinarja in v pravilnem odmerku.

• Prebiotiki prav tako pomagajo, saj služijo kot hrana koristnim mikroorganizmom in stabilizirajo prebavo.

• Med okrevanjem je ključno vztrajati pri enostavnih obrokih in se izogibati novim priboljškom.

Spremljanje napredka vključuje opazovanje blata, rednost, apetit in energijo psa. Ko se napenjanje zmanjša in pes postane bolj aktiven, je to znak, da se prebava vrača v normalno stanje.

CricksyDog kot premišljena izbira pri občutljivem črevesju in preventivi

Ko se zaradi virusa ali stresa pojavijo prebavne težave, iskanje primerne hrane postane ključno. CricksyDog Slovenija je idealna izbira, saj njihova prebavljiva formula pomaga umiriti črevesje. Enostavne in jasne sestavine zagotavljajo hitro izboljšanje.

Izogibanje pogostim alergenom, kot sta piščanec in pšenica, je bistvenega pomena pri občutljivem črevesju. Tak pristop nam omogoča natančnejše spremljanje prehranskih odzivov psa. Na ta način lahko učinkoviteje izbiramo hrano, ki resnično ustreza.

• Chucky je odlična izbira za mladiče, ki potrebujejo podporo pri rasti in hkrati nežno prehrano.

• Juliet suha hrana je prilagojena potrebam majhnih pasem, z manjšimi briketi in rednim hranjenjem.

• Ted suha hrana je zasnovana za srednje in velike pasme, ki potrebujejo zanesljivo prehrano za vsak dan.

Izbira primernih beljakovin je ključnega pomena. Odločimo se za en vir beljakovin in mu damo čas. Ponujene možnosti kot so jagnjetina, losos, zajec, insekti ali govedina omogočajo prilagajanje občutljivosti. Po stabilizaciji se spremembe vnašajo postopoma, za ohranitev zdrave prebave.

Mokra hrana, priboljški in dodatki, ki jih vključimo pametno

Ko črevesje potrebuje umiritev, sestavimo jedilnik ozaveščeno. Mokra hrana je idealna za občutljive prebavila, saj prinaša potrebno tekočino in je aromatična. Pri psih, ki po bolezni zavračajo vodo ali hrano, postopoma uvajamo manjše količine. Pozorno spremljamo njihovo blato.

Izbiramo izdelke z malo sestavinami in eno vrsto beljakovin. Ely je primer, kjer najdemo hipoalergene sorte, vključno z jagnjetino, govedino in zajcem. Te lahko ponudimo kot samostojen obrok ali jih v manjši meri premešamo s suho hrano, za blažji prehod.

Priboljške v času okrevanja ponujamo zmerno, saj pri tem velja pravilo “manj je več”. Izberemo mesne priboljške s preprosto sestavo, ki so brez dodatnih arom in polnil. MeatLover je odlična možnost, saj vsebuje samo meso in je na voljo v različnih okusih, kot so jagnjetina, losos, zajec, divjačina in govedina.

• Priboljške vključimo v dnevno količino hrane in jih damo po jedi.
• Če opazimo mehkejše blato, zmanjšamo količino priboljškov in počakamo dan ali dva.
• Izberemo en okus naenkrat, da ugotovimo, kaj najbolj ustreza našemu psu.

Kadar je pes izbirčen, ne spreminjamo hrane nenadoma. Izbirčnost lahko omilimo z vegan prelivom Mr. Easy, ki ga v zmernih količinah dodamo k suhi hrani. Tako lahko spodbudimo apetit brez dodatnega stresa, hkrati pa pazimo na stabilnost prebave.

Po prebolelem virusu, če se pojavijo simptomi kot so napenjanje, ropotanje v trebuhu ali mehko blato, razmislimo o prebavnih dodatkih. S pravilnim izborom in postopnim uvajanjem lahko izboljšamo prebavo. Vsak nov element prehrane dodamo preudarno, da podpiramo rutino, ne pa da jo porušimo.

Podpora celostnemu zdravju: vitamini, zobna nega in nega občutljivih psov

Črevesni sistem psa nima vloge le pri prebavi, ampak vpliva na odpornost, kožo in splošno počutje živali. Zato pri izgradnji rutine poudarjamo celostni pristop z manj dražilnimi elementi. Ta pristop omogoča, da so psom na voljo le najboljše možnosti za njihovo zdravje.

Zmernost in praktičnost sta ključna pri izbiri dopolnil. Vitamini za pse so uporabni v obdobjih okrevanja ali povečanega napora, vendar je pomembno slediti veterinarskim nasvetom. Za aktivne in starejše pse so pogosto pomembni dodatki za sklepe, kot so Twinky vitamini, ki se izkažejo za zelo koristne.

Zobna nega je nujna vsak dan, saj stanje v ustih vpliva na splošno zdravje. Pri izbiri priboljškov je treba biti previden, da ne dražijo prebavil. Tukaj pride v poštev izbira mehkejših, a učinkovitih sredstev za čiščenje zob.

Denty vegan dental sticks so se pokazali kot odlična izbira za vsakodnevno uporabo. Ti priboljški se lahko vključijo v rutino po vsakem obroku. S postopnim uvajanjem in opazovanjem reakcije psa zagotavljamo ohranjanje ustne higiene brez dodatnega stresa.

• Twinky vitamini: ciljano dopolnilo za podpora sklepom pes in multivitamin, ko je to res smiselno.
• Denty vegan dental sticks: preprost del dnevne rutine za dentalna nega pes.
• Nežen pristop: manj draženja pomeni več miru za prebavila in več stabilnosti v dnevu.

Ko se pojavi nestabilnost v prebavi, to običajno vpliva tudi na kožo psa. V takih primerih je priporočljiv šampon za občutljive pse, kot je Chloé, s katerim izvajamo kratka in nežna kopanja. Za zaščito izsušenih delov uporabimo balzam za tačke in smrček, zlasti v hudem mrazu, po stiku s soljo ali po dolgih sprehodih.

Kako uvedemo spremembe brez stresa za črevesje (prehod, porcije, rutina)

Ko spreminjamo jedilnik, naj bo prehod na novo hrano za psa postopen. To je zato, ker se črevesje mora prilagoditi na novo sestavo in vrste vlaknin. Kakovostne hrane ne uvajamo nenadoma, da ne sprožimo driske.

Pri uvajanje hipoalergene hrane si vzamemo med nekaj dnevi in enim tednom. Za zelo občutljive pse lahko traja še dlje. Postopoma mešamo staro in novo hrano, pri tem vsakih nekaj dni povečamo delež nove. Če opazimo, da se blato zmehča, stopimo korak nazaj za dan ali dva.

Če je bil želodec nedavno razdražen, so pomembni manjši in pogostejši obroki. S tem se izognemo nenadni obremenitvi črevesja. Postopoma večamo količino hrane glede na psa njegovo aktivnost in kondicijo.

Rutina pri hranjenju znatno pripomore k dobremu počutju psa. Hranimo ga ob istih urah, v mirnem okolju, in preprečimo tekanje po jedi. S tem zmanjšamo možnost stresa, ki vpliva na prebavo. Mirni sprehodi in počitek so ključni za zdravje.

• Držimo se pravila “ena sprememba naenkrat”: najprej stabiliziramo osnovni obrok, šele nato dodamo priboljške ali dodatke.
• Spremljamo stabilno blato pes: konsistenco, pogostost in morebitno sluz.
• Opazujemo še kožo, srbenje in energijo; če se težave vračajo, se usmerimo v pogovor z veterinarjem o ciljani dieti.

Zaključek

Virusi so vedno prisotni v našem okolju, zato se zanašanje na srečo ni smiselno. Ustvarjanje rutine, ki vključuje čisto vodo, higieno in uravnoteženo prehrano, je ključno za preprečevanje črevesnih težav pri psih. Kaj damo psu jest, direktno vpliva na njegovo blato, počutje in energijo.

Prebavljivost pasje hrane ni zgolj izraz; gre za praktično pravilo. Visoka prebavljivost hrane pospeši umirjanje črevesja, izboljša konsistenco blata in zmanjšuje težave. Za pse z občutljivim črevesjem so boljše postopne spremembe, ki ne šokirajo sistema.

Ob znakih okužbe je ključno hitro in previdno ukrepati. Zgodnje spremljanje hidracije in odzivanje na alarmne znake sta bistvena. Takojšnje ukrepanje in poznejša skrb za mikrobioto sta ključna za okrevanje po driski.

Med sezono okužb izberemo hipoalergeno hrano brez piščanca, idealno tudi brez pšenice. CricksyDog dieta je za nekatere pse prava izbira, saj izogibanje pogostim alergenom stabilizira prehrano. Tako zagotovimo črevesju optimalne pogoje za mirnost, ne glede na zunanje razmere.