Kako prepoznati mišično bolečino pri psu pozimi?

Ali je res prav, da krivimo mraz, ko opazimo, da se naš pes pozimi premika počasneje? Morda je težava v resnici v mišični bolečini.

Mrzla, mokra tla, poledenitve ali posipanje s soljo spremenijo naše zunanje aktivnosti. Sprehodi so krajši in manj sproščeni, zdrsavanje pa je močno pogostejše. Te spremembe utegnejo biti krive za zimske težave naših psov, ki se začnejo z manjšimi, težko opaznimi znaki.

Pes pozimi morda težje vstopi v avto, zjutraj vstaja počasneje ali išče mehkejše ležišče. Takšni znaki so lahko zgodnje opozorilo na preobremenitve mišic.

Ukrepanje ob prvih znakih lahko zmanjša možnost resnejših težav in pomaga pri hitrejšem okrevanju. V nadaljevanju članka razkrivamo, kako prepoznati težave mišic in ne sklepov, kdaj poiskati pomoč veterinarja in kako prilagoditi rutino za varovanje psa pozimi.

Ključne ugotovitve

• Zimski čas in njegove značilnosti so pogosto vzrok, da so mišice psa bolj izpostavljene poškodbam.

• Psom lahko mišična bolečina povzroči togost ali nezainteresiranost za skoke in igranje.

• Opazujmo vsako spremembo v gibanju, drži ali vedenju našega psa, saj so znaki bolečine včasih težko prepoznavni.

• Nenadne spremembe v temperaturi lahko poslabšajo težave, prav tako neurejeno in nenavadno gibanje.

• Poznavanje znakov mišične bolečine omogoča hitrejše ukrepanje ter zmanjšuje možnost za nadaljnje poškodbe.

• Za zdravje psa pozimi je ključna prilagoditev rutine, varnejši sprehodi in ustrezno ogrevanje.

Kaj je mišična bolečina pri psu in zakaj se pozimi pogosteje pojavi

Ko govorimo o mišični bolečini pri psih, mislimo na napetost in manjše poškodbe v mišičnih vlaknih. Te poškodbe, pogosto imenovane “muskelfiber”, nastanejo zaradi napora, zdrsa ali nepričakovanega sunka. To povzroči vnetje mehkih tkiv, ki ga lahko opazimo kot povečano občutljivost na dotik in upočasnjeno gibanje psa.

Zima prinaša posebne izzive za mišičje psa. Mraz negativno vpliva na mišice, saj zaradi slabše prekrvavitve tkiv ti počasneje dosežejo potrebno temperaturo. Posledica je manjša prožnost mišic, kar poveča tveganje za pretirano raztezanje pri hitrem gibanju.

Spolzke poti, led in steptan sneg zahtevajo od psa drugačen način gibanja. Da ohrani ravnotežje, pes več obremenjuje ramena, hrbet in stegna. Takšno gibanje lahko hitro povzroči preobremenitev mišic, celo brez posameznega intenzivnega dogodka.

• Hitro gravžanje na hladno, brez predhodnega ogrevanja.

• Skakanje po globokem snegu in nenadni zavoji povečujejo tveganje.

• Skoki v avto ali iz njega postanejo še bolj tvegani na mokrem ali poledenelem tleh.

Psi v zimskem obdobju pogosteje trpijo zaradi togosti. Razlog je prehod iz kratkih sprehodov med tednom do daljših izletov čez vikend. Pogosto so premalo ogreti, kar povzroči pojav togosti v istem večeru ali naslednjem jutru.

Akutna oblika bolečine se običajno pojavi takoj po nezgodi, kot so zdrsi, skoki ali divji teki. Nasprotje temu je postopna oblika, kjer se utrujenost in občutljivost mišic kopičita, omejujejo pa se tudi gibe. V obeh primerih je ključno, da mraz zahteva več časa za varno ogrevanje telesa.

Najpogostejši znaki, da naš pes čuti mišično bolečino v zimskem času

Med zimskimi meseci so znaki mišične bolečine pri psih izrazitejši. Hladnejše vreme povzroči, da težave hitreje opazimo. Lahko se zgodi, da po sprehodu v mrazu ali zdrsu na ledu, prepoznamo, da se pes giblje nenavadno.

Po sprehodu ali počitku je pogosto opazna togost pri psu. Potrebuje nekaj minut, da “pride k sebi”, premika se počasneje in potem postopoma pohiti.

• Psu togost počiva, posebej zjutraj ali po dremežu, in potrebuje čas, da se “ogreje”.
• V zimskem času lahko šepanje pri psu variira, ali pa pes skrajša korak na eni nogi.
• Dotik po hrbtu, ramenih ali stegnih lahko razkrije občutljivost.
• Manjši interes za skakanje in počasnejše vstajanje.
• Med sprehodom pes pogosteje ustavi, zaostaja ali želi nazaj.

Kadar opazimo, da ima pes bolečine v hrbtu, se lahko drži bolj togo. Svoj hrbet lahko rahlo usloči ali išče udobnejši položaj. Včasih opazimo tudi tresenje, ki ni zgolj posledica zime, temveč izraža nelagodje.

Pri bolečinah se lahko spremeni vedenje psa. Morda bo manj igriv, izogibal se bo stiku ali postal razdražljiv zaradi bolečin pri gibanju.

Za prepoznavo mišične bolečine je treba biti pozoren na kontekst: mraz, nenadne napore ali dolge sprehode. To pomaga pri ločevanju od sklepnih težav. Pomembno je, da beležimo opažanja o tem, kako dolgo težava traja in ali se izboljša ob segrevanju.

pes zima prepoznavanje mišične bolečine

Zimska šepavost pri psu zahteva pozorno opazovanje. Ne iščemo neposrednih dokazov, temveč vzorce v gibanju in vedenju. Tako lahko ocenimo, ali so težave v mišicah ali sklepih, preden postanemo panični.

Da ostanemo mirni, si zastavimo nekaj ključnih vprašanj. S temi vprašanji opredelimo domači protokol za prepoznavanje mišične bolečine v hladnih dneh.

1. Kaj se je zgodilo? Ali se spomnimo kakšnega zdrsa na ledu, skoka iz avta, hitrega teka po snegu ali morda daljšega izleta?

2. Kdaj je huje? Ali pes čuti večjo bolečino takoj po aktivnosti ali po počitku in v mrazu?

3. Se izboljša po nežnem ogrevanju? Kratek sprehod lahko zmanjša togost. To nam pomaga razumeti naravo bolečine.

4. Kje pes reagira na dotik? Previdno otipavamo in pritiskamo. Lokalna občutljivost kaže na mišice, globlja bolečina nakazuje sklepe.

Ne izvajamo močnih prijemov niti razteznih vaj. Naš cilj je opazovanje, ne diagnostika. Zapomnimo si, kdaj in kako dolgo pes šepa.

Včasih bolečina izhaja iz preobremenjenih mišic zaradi ščitenja bolečega sklepa. Zato vedno upoštevamo možnost, da gre za kombinacijo težav v mišicah in sklepih.

Kako ločimo mišično bolečino od težav s sklepi, artritisa ali poškodb vezi

Ko se pes po zdrsu ali daljšem teku po zimi nenadoma premika manj sproščeno, nas skrbi. Doma hitro ocenimo, a ločiti mišične bolečine od artritisa ni enostavno.

Ob mišični bolečini pes kaže občutljivost pri določenih mišičnih skupinah. Morebiti se izogiba dotiku in prednost daje počitku. V nekaj dneh, ob manjši obremenitvi, lahko opazimo izboljšanje.

Sklepne težave pri psu zahtevajo več časa in so ponavljajoče. Mraz prinese jutranjo togost, težko vstane, a se po ogrevanju sprosti.

• Mišice prizadenejo po naporu, sprožijo lokalen nelagodje in potrebo po več počitka.

• Sklepi povzročajo zmanjšano gibljivost, težaven začetek gibanja in slabšanje ob hladnem tempu.

• Vez povzroči opazno nestabilnost noge, podobno kot pri poškodbi vezi.

Razlika v šepanju je ključna pri opazovanju. Ali so koraki kratki in ali pes šepa ali celo nosi nogo. Morda drži hrbet nenavadno ukrivljeno.

Šepanje je vztrajno pri poškodbi vezi, značilno za koleno. Pes se na poškodovani nogi izogiba obračanju ali skakanju.

Znaki artritisa vključujejo počasneje vstajanje, oklevanje pri stopnicah in manjše navdušenje za sprehode. Težave se lahko prepletajo, zato je za natančno diagnozo, včasih potrebna veterinarska obravnava.

Če se težave ponavljajo ali stopnjujejo in pes noče obremeniti noge, ne odlašajmo z obiskom. Tudi navidezne mišične bolečine so lahko resnejše in potrebujejo pravi čas obravnavo.

Tvegane skupine: kateri psi so pozimi najbolj izpostavljeni

Pozimi se razmere spremenijo, zaradi česar moramo biti še posebej pozorni na določene pse. Mokra tla, poledica in sol spremenijo gibanje. To obremeni njihove mišice. Premikanje iz toplega prostora na mrzlo zunanje okolje prav tako povzroča stres za telo.

• Starejši psi: pozimi lahko starejši psi izgubijo del mišične mase, kar povzroči togost. Težave opazimo po krajših korakih ali potrebi po daljšem ogrevanju pred aktivnostjo.

• Psi s prekomerno težo: pri psih s prekomerno težo lahko dodatna teža poslabša bolečine. Povečan pritisk na sklepe in mišice povzroča utrujenost. Na spolzkem se teže ohranjajo ravnotežje.

• Zelo aktivni psi: aktivni psi se pozimi radi igrajo na prostem. Skačejo in lovijo, kar je večje tveganje zaradi hladnega in drsečega terena.

• Neenakomerno pripravljeni mladi psi: mladiče lahko preobremeni neenakomerno igranje. En dan preveč aktivnosti, drugi dan premalo, telesu oteži prilagajanje. Zato postopno stopnjujemo dejavnost.

• Kratkodlaki in drobni psi: kratkodlaki in drobni psi mraz občutijo močneje. Hlad, še posebej ob vetru ali mokroti, hitreje ohladi njihove mišice.

• Psi po starih poškodbah: pri psih s preteklimi poškodbami lahko zimski zdrsi predstavljajo večjo nevarnost. Pozorni smo na hojo, vstajanje in reakcijo po aktivnosti.

V zimskih razmerah nastane mnogo izzivov, ko nepričakovano naletimo na poledenelo površino ali posoljen pločnik. Dodajte še mrzel veter in kratka, hitra sprehajanja. Mišice se tako ne ogrejejo dovolj. V takšnih okoliščinah upočasnimo tempo in psa vodimo bolj premišljeno.

Domači preizkusi in opazovanje: kako varno ocenimo bolečino brez tveganja

Ko zima prinese skrbi za našega psa in sum na bolečino mišic, začnemo s previdnim pristopom. Opazujemo psa doma, brez hitenja ali dodatnega stresa. Tako lahko natančneje vidimo, kaj se dogaja z njim v običajnih aktivnostih.

Prvo opazujemo, kako hodi po ravnem terenu in pozneje na klancu, pri tem pa preprečimo tekanje. Izvajamo enostaven test šepanja: iščemo skrajšane korake, prerazporejanje teže ali izogibanje določeni strani. Opažanje psa pri obračanju je prav tako pomembno, saj se tu nerodnost hitreje pokaže.

Nato pozornost usmerimo v njegovo vstajanje iz ležišča. Če se pes “ziba”, počasi dviga zadnji del, se opira več na sprednje šape ali celo cvili, je to ključen signal. Pri preverjanju bolečine je pomembno, da raje storimo manj kot preveč in prenehamo ob vsakem znaku nelagodja psa.

Med otipavanjem se osredotočimo na mehka tkiva, izogibamo se sklepom. Palpacija naj bo blaga, z minimalnim pritiskom in počasnimi potegi vzdolž mišice. Iskanje morebitne napetosti, toplote, občutek trde “vrvice” ali umikanje psa ob dotiku nas usmerja.

• Ne raztezamo do odpora in se izognemo pretiravanim raztegom.
• Ne poskušamo popravljati sklepov z “pokanjem” ali skoki.
• Nikoli ne masiramo močno, če pes kaže znake nelagodja ali se umika.

Vodenje dnevnika simptomov nam pomaga ne izgubiti pomembnih detajlov. Zabeležimo datum, vrsto aktivnosti, vreme, podlago, čas trajanja sprehoda ter intenzivnost opaženih simptomov (1–5). S tem lahko razberemo vzorce, kot so težave po spolzki podlagi ali po dolgem sprehodu.

Čez dan ali dva zmanjšane aktivnosti preverimo, ali se je gibanje izboljšalo. Če ni opaznega napredka ali če se stanje poslabša, z zabeleženimi informacijami pristopimo k nadaljnjim korakom. Doma ocenimo, kako se počuti pes, a končno diagnozo postavi veterinar.

Kdaj moramo k veterinarju: opozorilni znaki, ki jih ne ignoriramo

V zimskem času lahko hitro spregledamo, da je s psom nekaj narobe. To lahko pripišemo mrazu. Vendar doma upoštevamo pravilo, da ob opaženem šepanju ne odlašamo s posvetom pri veterinarju. To je še toliko bolj pomembno, če se težava pojavi nenadoma ali sledi po zdrsu, kar je značilno za zimski čas.

Obstajajo nujni znaki, ki nakazujejo, da je tveganje za hujšo poškodbo pri psu večje. V takšnih primerih je priporočljivo omejiti gibanje psa in zagotoviti pregled pri veterinarju čim prej.

• nenadna nezmožnost obremenitve noge ali zelo močno k veterinarju šepanje
• vidna oteklina noge pes, izrazita toplota, deformacija ali krvavitev
• huda bolečina pes ob rahlem dotiku, cviljenje ali obrambna reakcija
• letargija, vročina, izguba apetita ali hitro dihanje v mirovanju
• nevrološki znaki, kot so vlečenje tačke ali izguba koordinacije
• bolečina, ki se v 24–48 urah počitka ne izboljša ali se stopnjuje

Ko obiščemo veterinarja, običajno najprej opišemo simptome in kdaj so se pojavili. Veterinar nato izvede anamnezo, ortopedski pregled in oceno hoje. Tako ugotovi, ali gre za mišično napetost ali probleme s sklepi oziroma vezmi. Po potrebi se opravi še RTG ali ultrazvok. Nato skupaj sestavimo načrt za okrevanje in morebitno rehabilitacijo.

V primeru hudih bolečin se izogibamo uporabi človeških zdravil, saj niso varna za pse brez veterinarskega navodila. Pri otečeni nogi psa je bolje, da ga mirno prepeljemo do veterinarja. Tam sledimo strokovnim nasvetom za nadaljnje ukrepanje.

Prva pomoč doma pozimi: kaj lahko naredimo takoj in česa raje ne

Ob opazovanju šepanja pri psu se hitro pojavi skrb. V takšnih situacijah je pomembno, da ohranimo mir in sledimo načrtu prve pomoči. Ta vključuje zmanjšanje obremenitve in pozorne opazovanje, ali se stanje psa slabša.

Prva stvar, ki jo naredimo, je zagotovitev miru in toplote za počitek psa. Kratki sprehodi na povodcu brez skakanja in igranja so ključni. Tako preprečimo dodatno draženje morebitnih bolečih predelov.

• Omejimo gibanje psa: krajši sprehodi, enakomeren tempo in izogibajmo se stopnicam, če je to mogoče.
• Psu pripravimo udobno ležišče stran od prepiha in hladnih tal.
• Zagotovimo, da ima pes varen dostop okoli ležišča s preprogami proti zdrsu in po potrebi pomagamo pri vzpenjanju.

Ob sumu na nategnitev mišice lahko uporabimo hladne obkladke, a z nekaj previdnostmi. Obkladek vedno zavijemo v tkanino in opazujemo psa. Če kaže znake neugodja, obkladek takoj odstranimo.

Pri domači negi bolečin moramo biti previdni tudi pri tem, česa ne smemo početi. Človeška protibolečinska zdravila so za pse lahko zelo nevarna, celo v majhnih dozah.

• Masaža ali raztezanje bolečega mesta je prepovedano.
• Preskušanje, če lahko pes teče ali ne, ni priporočljivo.
• Ne smemo ignorirati šepanja, ki se ponavlja ali slabša.

Zimska skrb za psa vključuje tudi sušenje tačk in dlake po sprehodih. Poleg tega je pomembna zaščita pred mrazom, da preprečimo otrdevanje mišic. Pri starejših, občutljivih psih ali nenadnem poslabšanju simptomov, je priporočljivo poiskati veterinarski nasvet, preden nadaljujemo z domačimi metodami.

Ogrevanje in ohlajanje pred in po zimskem sprehodu

Ko je zunaj mraz, potrebujemo več časa za pripravo psa na sprehod. To omogoča mišicam, da se postopoma “prebudijo”. Hitreje opazimo morebitno togost ali nerodnost v gibanju psa.

• Za ogrevanje začnemo s 3–5 minutami počasne hoje, pred hitrejšimi aktivnostmi.
• Razgibavanje med hojo vključuje nežno kroženje, menjave smeri in kratke postanke.
• Občutljivim psom v mrazu oblečemo plašček, za ohranjanje toplote telesa.

Ohlajanje po sprehodu je pomembno. Zadnjih nekaj minut hodimo počasi in brez nenadnih sprememb hitrosti.

• Doma ali pri avtu psa umirimo s kratkim sprehodom.
• Posušimo mokro dlako, posebno na trebuhu in nogah, da preprečimo ohlajanje.
• Pregledamo tačke za sol, led, da zmanjšamo tveganje poškodbe.

Redno ponavljanje te rutine zmanjšuje šok za telo v zimskem času. S tem preprečujemo poškodbe mišic s postopnim segrevanjem in ohlajanjem.

Najpogostejše zimske situacije, ki povzročajo mišično bolečino

V zimski sezoni pes lahko deluje zgolj rahlo nerodno. Vendar to običajno kaže na mišično preobremenjenost. To se pogosto zgodi zaradi kratkih in nenadnih gibov na hladnih površinah. Mišice takrat težko prenesejo nenadne obremenitve. Zato je pomembno, da opazimo spremembe v gibanju in varčevanje psa z določeno nogo.

Zdrsi na poledici ali na mokrih ploščicah so zelo pogosti. Pri tem lahko pes nezavedno preobremeni dimlje, kolk ali križ. Po takem zdrsu pes običajno nekaj korakov omeji svoje gibanje. V mestu se to lahko zgodi tudi na stopnicah in drsnih vhodih.

Težave nastopijo tudi, ko pes teče po globokem snegu. To lahko hitro postane bolj zahtevna vadba, kot si mislimo. Najbolj so obremenjene ramenske mišice, hrbtna regija in mišice na zadnjem delu stegen. To še posebej velja za pse, ki so navajeni na utrjene poti. Obremenitev se še poveča, če pes lovi kepe ali izvaja sunkovite štarte.

Skoki v avto ali iz njega na mrzla tla prav tako pogosto vodijo do poškodb. Tak pristanek lahko močno obremeni mišice zadnjih nog. To še posebej velja za večje pse ali tiste, ki že imajo nestabilen korak. Enako velja za skoke z roba pločnika ali stopnic.

• Daljši zimski izleti brez postopnega povečevanja kondicije lahko vodijo do preobremenitev.
• Hoja po posoljenih površinah lahko zaradi pekočih tačk spremeni način hoje našega psa.
• Prehodi med toplim stanovanjem in mrazom zahtevajo od telesa, da se prilagodi za varno gibanje.

Za zmanjšanje tveganja izberemo bolj grobe podlage za sprehod, na poledici pa psa vodimo na povodcu. Pomembno je tudi, da izogibamo se hitrim obratom. Aktivnost naj se stopnjuje postopoma: bolje več kratkih sprehodov kot en dolg. Na spolzkih ali zasneženih površinah upočasnite tempo, da bodo gibanja mehka in nadzorovana.

Prehrana kot podpora mišicam in regeneraciji v hladnih mesecih

Krajši dnevi in mraz povečata utrujenost po sprehodih. Kvalitetna prehrana psa zagotavlja potrebne gradnike za njegovo delovanje in regeneracijo. Ne gre za iskanje čudežev, ampak za vzpostavitev rutine, ki jo pes dobro prenaša.

Beljakovine so ključne, saj iz njih telo obnavlja mišična vlakna. Poleg tega energijska podpora ni zanemarljiva. Psi lahko pozimi potrebujejo več kalorij zaradi mraza. Če opazimo, da pes izgublja kondicijo, prilagodimo obroke namesto dodajanja priboljškov.

• Izberemo prehrano z jasnim virom beljakovin, ki je dobro prebavljiva. To preprečuje težave z napihnjenostjo in podpira regeneracijo mišic.

• V prehrano dodajmo zdrave maščobe, med katerimi so omega-3 maščobe za splošno počutje. Pomagajo pri uravnavanju vnetij.

• Mikrohranila so pomembna za energijsko presnovo in obnovo tkiv. Ne pozabimo na vitamine in minerale.

Prekomerno hranjenje pozimi lahko pripelje do težav. Večja telesna teža obremenjuje mišice in sklepe. Nadzorujmo količino priboljškov in jih vključimo v dnevni vnos kalorij. Če psa učimo odpoklica ali hoje ob nogi, za nagrado uporabimo del obroka.

Ne podcenjujemo pomena hidracije. Psi v ogrevanih prostorih pijejo manj, zato vodo ponujamo redno. Postavimo jo na mirno mesto, kjer se pes rad zadržuje po sprehodih.

Spremembo prehrane izvajamo postopoma. Naj traja vsaj en teden, pri občutljivih psih še dlje. To preprečuje težave s prebavo. Ključnega pomena je ohraniti dober apetit, še posebej, ko je cilj podpora regeneraciji po zimskih aktivnostih.

Kako vključimo CricksyDog v zimsko rutino za občutljive pse

V hladnih dneh je naš pes dovzeten do vplivov na prebavo in kožo. Vključitev CricksyDog v dnevno rutino psa ponuja nežno podporo, obogateno z hipoalergeno hrano prilagojeno za zimske dni. Takšna hrana upošteva manjšo aktivnost in več počitka.

Pri občutljivih psih se izogibamo piščancu in pšenici, saj lahko povzročata težave. Enakomerno hranjenje podpira stabilno energijo in preprečuje “prigrizkovanje”. Tako lahko hrano prilagodimo po aktivnostih.

• Chucky je idealen za mladiče, saj podpira rast in redno prehranjevalno rutino.

• Juliet je prava izbira za majhne pse zaradi manjših briket in odmerjanja.

• Ted ustreza srednje velikim in velikim psom, zagotavlja konsistentnost v aktivnih dneh.

Pravilo za okus in toleranco je preprosto: en vir beljakovin brez pogostega menjavanja. Možnosti kot so jagnjetina, losos, zajec in govedina zagotavljajo raznolikost hipoalergene hrane. Tako hrana postane del rutine, ne stalen eksperiment.

V zimskem času se izkaže kombinacija suhe in mokre hrane, uravnoteži telesno aktivnost in hidracijo. Elyjeva mokra hrana z jagnjetino, govedino in zajcem je idealna za izbirčne pse ali mehkejše obroke. Priporočljivo je dodajati suho hrano zmerno, da obrok ostane uravnotežen.

1. Obrok ponudimo ob istem času, ohranjamo določeno količino, izogibamo se ugibanju potrebne energije.

2. Za izbirčne pse mokro hrano vključujemo postopoma, tako zagotavljamo stabilnost prebave.

3. Če psu ustreza hrana brez piščanca in pšenice, vztrajamo pri teh izbirah vsaj nekaj tednov.

Podporni dodatki in nega za boljše počutje pozimi

Pozimi je še posebej opazno, kako se psom telo “zategne” po mirovanju. Da bi to preprečili, se osredotočimo na preproste korake: kvalitetna prehrana, skrbna nega in redna rutina. Ti koraki pomagajo, da gibanje ostane agilno in sprehodi zabavni.

Izbira pravega vitaminskega dodatka za pse je ključna. Twinky nudi multivitamine za splošno dobro počutje, izbiramo pa lahko tudi posebne formulacije za podporo sklepom. Pomembno je slediti navodilom za dosledno dodajanje, ne le po lastni presoji.

Med zimskimi meseci, ko so pločniki posipani s soljo, je nega tačk ključnega pomena. Po sprehodu jih umijemo z mlačno vodo, posušimo in namažemo s Chloé balzamom za smrček & tačke. V primeru, da je koža razdražena, nam pri kopanju pomaga šampon za občutljive pse.

• Za pse, ki so bolj izbirčni, lahko dodamo Mr. Easy veganski preliv k suhi hrani. To jim pomaga ohraniti energijo, tudi če jedo manj.

• Za zagotovitev zdravja zob, vključimo Denty veganske dentalne palčke v dnevno rutino. Dobro zobovje pripomore k splošnemu zdravju in počutju psa.

• MeatLover 100 % mesni priboljški so odlična izbira za nagrado. Uporabimo jih za spodbujanje mirnega vedenja na sprehodih po ledu ali za pomiritev po njih.

Zavedati se moramo pomembnosti doziranja pri dodatkih in priboljških, da ne povečamo vnosa kalorij. Če zaznamo manjšo porabo energije pri psu, prilagodimo količino hrane. Nagrade razdelimo na manjše dele, ohranjamo pa isto količino, da izognemo povečanju telesne teže.

Preprečevanje mišične bolečine: kako dolgoročno okrepimo našega psa

Preventiva mišične bolečine pri psih se dolgoročno najbolje dosega s stabilno rutino. Najbolje je izbrati zmerno gibanje skozi cel teden, namesto nihanja med skrajnostmi. Telo se tako ohranja aktivno, mišice pa se lažje prilagajajo spremembam, kot je mraz.

Za izboljšanje kondicije psa pozimi je potreben čas, začnemo že jeseni. Postopoma povečujemo intenzivnost: sprva trajanje, nato raznolikost terena in na koncu še hitrost. Pri znakih utrujenosti ali težavah z gibanjem zmanjšamo aktivnost in psu omogočimo čas za počitek.

Vaje doma naj bodo osredotočene na krepitev mišic brez potrebe po skokih. Tehnika izvajanja vaj za moč je ključnega pomena, zato naj bodo vaje počasne in nadzorovane. Prav tako so koristne vaje za stabilizacijo, pri katerih pes krepi globoke trupne mišice.

• počasni dvigi iz “sedi” v “stoj” na nedrseči podlagi
• kontrolirani obrati v obe smeri po nekaj korakov
• hoja čez nizke ovire ali zložene brisače, brez pospeševanja

Za varnost med zimskimi sprehodi je ključno tudi prilagojeno okolje. Doma zagotovimo nedrseče preproge in na stopnicah hodimo previdno brez hitenja. Na zunanjih poledenelih površinah izberemo poti z manj ledu in raje uporabimo kratek povodec.

Pravilna telesna teža igra ključno vlogo pri podpori mišic in sklepov. Vitko telo omogoča lažje in pravilnejše gibanje. V nadaljevanju to dosežemo z uravnoteženo, kakovostno prehrano in premišljeno izbranimi dodatki za regeneracijo.

Zaključek

Pozimi se pokaže, kako ključno je zaznavanje mišične bolečine pri psih. Togost po počitku, šepanje ali občutljivost na dotik so opozorilni znaki. Zapomnimo si, kdaj in kako dolgo ti znaki trajajo. Hladno vreme, zdrsi na ledu in nenadni napori so lahko sprožilci.

Za ublažitev bolečin v hladnih mesecih so potrebne majhne, a dosledne spremembe. Začnemo s sprehodom počasi, nato tempo postopoma povečamo. Po sprehodu psa osušimo in zagotovimo, da počiva na toplem. Nega v zimskem obdobju mora vključevati preverjanje tačk, kjer lahko sol in led dodatno dražita.

Ob mišični bolečini je najprimernejši počitek, nežno gibanje in izogibanje zahtevnemu terenu. Če bolečina narašča in pes kaže resne znake nelagodja, takoj obiščemo veterinarja. Hitra profesionalna ocena bolečine je ključna, saj domneve le redko pripeljejo do rešitve.

Stabilna rutina prispeva k boljšemu okrevanju psa. Premišljena prehrana in redna nega sta temelj zdravja. Doplnki, kot so hipoalergene možnosti CricksyDog, so dodatek, a ne nadomestijo veterinarskega mnenja. S kombinacijo skrbnega spremljanja, varnih sprehodov in skrbne zimske nege si zagotovimo, da bo naš pes preživel zimo zdravo in aktivno.