Spomladanski paraziti pri psih – ne le klopi!

Mislite, da so spomladi paraziti pri psih omejeni samo na klope?

Ko se temperature dvignejo, se prebudijo tudi druge nadloge kot so bolhe, komarji, pršice, gliste in giardija. Tako spomladi paraziti niso zgolj nadležni, ampak lahko povzročijo tudi resne zdravstvene težave. Te težave segajo od srbenja do bolezni, ki niso takoj očitne.

Razložili bomo, kako jih prepoznati po prvih znakih in kje prežijo največje nevarnosti. Obravnavali bomo različna okolja, kot so gozdovi, pasji parki in stoječe vode.

Paraziti so stalna nevarnost, saj jih lahko prinesemo domov na dlaki ali tačkah našega psa. Posledično se lahko bolhe razširijo po domu. Zato spomladanska zaščita zahteva redno rutino, ne zgolj enkratno dejanje.

Predstavili bomo tudi, kako izbrati ustrezno preventivo, ki se ujema z življenjskim slogom vašega psa. Pomembno je hitro ukrepanje in obisk veterinarja, ko je to potrebno. Glavni cilj je zmanjšanje ugrizov in okužb ter zagotavljanje miru za vas in vašega pasjega prijatelja.

Ključni poudarki

• Spomladi niso aktivni le klopi, temveč tudi bolhe, komarji, pršice, gliste in giardija.
• Največ tveganja prinašajo gozdovi, travniki, pasji parki, stoječa voda in potovanja.
• Zgodnji znaki so lahko srbenje, driska, utrujenost ali spremembe v koži in dlaki.
• Zaščita psa spomladi vključuje preventivo in kratek pregled po vsakem sprehodu.
• Paraziti pri psih Slovenija pogosto pomenijo tudi domača žarišča, predvsem pri bolhah.
• Prava preventiva proti parazitom je tista, ki se ujema z navadami in okoljem našega psa.

Zakaj je pomlad najbolj tvegan čas za parazite pri psih

Ko dnevi postanejo daljši, narava prevzame novi ritem. Pri psih opazimo, da pomlad prinaša več priložnosti za stik z zajedavci. Vlažno vreme in tople temperature pospešijo razvoj parazitov od jajčec do zrelih oblik.

V Sloveniji je to čas, znan kot sezona klopov. Toda nevarnost ne preži samo v gozdovih. Prav tako so žarišča v mestnih parkih, na vrtovih in ob pločnikih. Pes se lahko z zajedavci sreča povsem naključno, ko se valja po travi.

Pomlad pomeni več časa preživetega zunaj. To vključuje dolge sprehode in druženje v pasjih parkih. V tem času se bolhe laže prenesejo med psi. Zajedavci se skrijejo tudi doma, v odejah in na ležiščih.

Nevarnost parazitov ni vedno očitna takoj. Pri nekaterih okužbah se znaki pokažejo šele po času. Tako lahko zmotno mislimo, da je z našim psom vse v redu. Komarji, ki prenašajo srčno glisto, so še posebno nevarni zvečer in v bližini vode.

• Toplo in vlažno vreme skrajša razvojne cikle in poveča število aktivnih parazitov.
• Več gibanja v naravi pomeni več stikov z visoko travo, grmovjem in drugimi psi.
• Tveganja niso le v gozdu, temveč tudi v urbanih zelenih površinah in obrežjih voda.
• Pri nekaterih povzročiteljih se znaki zamaknejo, zato je preventiva varnejša kot čakanje na simptome.

pes pomlad paraziti

Ko rečemo pes pomlad paraziti, mislimo na celo “družino” vsiljivcev. Ti se z višjimi temperaturami hitreje širijo. Med zunanje štejemo klope, bolhe, pršice, uši in dlakožere, pa tudi komarje in peščene muhe. Med notranje pa sodijo gliste, trakulje in giardija, ki se pogosto prenaša prek vode in pasjih površin.

Da bi zaznali parazite, uporabimo orientacijsko mapo znakov. Znaki pri psu se pogosto prekrivajo, zato je pomembno gledati širšo sliko. Ne osredotočamo se samo na en simptom.

• Koža in dlaka: srbečica, rdečica, prhljaj, lokalne ranice, izpadanje dlake.

• Prebavila: driska, sluz v blatu, napenjanje, izguba teže.

• Splošno: srbenje, driska, utrujenost, zmanjšana kondicija, manjša želja po igri.

• Vedenje: drgnjenje ob tla, grizenje tačk, nemir, pogosto praskanje.

Pomembno je, da se zavedamo: en simptom lahko pokaže več vzrokov. Na primer, srbenje lahko povzročajo bolhe, pršice ali alergije; driska pa giardije, črevesne gliste ali sprememba prehrane. Ko prepoznavamo parazite, pristopimo sistematično: opazimo morebitne spremembe, izlete in zaščito v zadnjih tednih.

1. Najprej opravimo hiter pregled po sprehodu: kožuh razmaknemo do kože in preverimo ušesa, pazduhe, dimlje ter prostor med prsti.

2. Nato uredimo okolje: sesanje, pranje ležišč, odej in prevlek pripomore k zmanjšanju jajčec in ličink.

3. Potem se osredotočimo na preventivo spomladi z ustrezno veterinarsko zaščito. Po potrebi uporabimo diagnostiko, če se znaki parazitov pri psu ponavljajo ali stopnjujejo.

Klopi pri psih: tveganja, bolezni in pravilna odstranitev

Klopi pri psih predstavljajo nevarnost zaradi prenosa okužb. Najpogosteje se zadržujejo v visoki travi, grmovju in na gozdnem robu. Lahko jih najdemo tudi v mestnih parkih. Po sprehodu je pomembno, da si vzamemo čas za pregled psa.

Po ugrizu se lahko pojavi rdečina, bula ali občutljivost. Pomembni so tudi splošni znaki, kot so apatija, povišana temperatura in šepanje. Ti znaki kažejo na morebitne bolezni, izazvane s klopi. Zato je nujno, da psa pozorno opazujemo nekaj dni po ugrizu.

Obstajajo različne bolezni, kot so borelioza, anaplazmoza in babeszioza. Začetni znaki so pogosto subtilni, nato pa se hitro povečajo. Ob prvem sumu je pomembno, da hitro ukrepamo in kontaktiramo veterinarja.

Pri odstranjevanju klopa je pomembno, da smo mirni in natančni. Uporabimo pinceto ali poseben odstranjevalec klopov. Klopa primemo čim bližje koži, nato ga počasi izvlečemo. Izogibamo se sukanju ali stiskanju telesa klopa.

• Razkužimo mesto ugriza in si zabeležimo datum.
• Opazujemo kožo, če se pojavi večja rdečina ali oteklina in izcedek.

Ne mažemo klopa z oljem ali alkoholom pred odstranitvijo, in ga ne žgemo. To lahko povzroči, da klop izloči vsebino v rano, kar poveča tveganje za okužbo. Če ostane del klopa v koži ali če se pojavi močnejša reakcija, je priporočljivo obiskati veterinarja.

Bolhe: srbenje, alergije in skrita žarišča v stanovanju

Psi pogosto trpijo zaradi bolh, ne da bi to sploh opazili. Srbenje, grizenje in nemir so očitni znaki, a dlaka ne razkrije težave. Drobceni bolšji iztrebki, ki z vodo postanejo rjavi, so ključni dokaz.

Alergije zaradi bolšjega ugriza so lahko izjemno hude. Nekaj ugrizov je dovolj za intenzivno srbenje in pojav rdečice. To se najpogosteje dogaja na hrbtu in okoli repa. Zaradi praskanja se razvijejo vnetja in neprijetno dišeče kožne rane.

V stanovanjih težava z bolhami presega pričakovanja. Preproge skrivajo jajčeca, ličinke se zarijejo v skrivališča, bube pa čakajo na svojo priložnost. Zato je boj proti bolham dolgotrajen proces, ne glede na to, ali kopamo psa.

• Naš prvi korak je zaščita psa: izberemo sredstvo, ki ga priporoča veterinar, in dosledno sledimo navodilom.

• Stanovanje temeljito očistimo: vse preproge, kotičke in avto posesamo, nato pa vrečko sesalca takoj izpraznimo.

• Tekstil operemo pri visokih temperaturah: ležišča, odeje in prevleke redno peremo in menjamo.

• Čiščenje in zaščito ponavljamo več tednov, saj se bolhe izlegajo v valovih.

Pri opaznih znakih, kot so mokre rane ali izpadanje dlake, ukrepamo takoj. Ne dovolimo, da se zaradi praskanja razvijejo sekundarne okužbe. Za resne težave poiščemo veterinarsko pomoč in ciljano terapijo.

Komarji in srčna glista: tiha nevarnost na sprehodih ob vodi

Ko postane toplo, komarji kmalu postanejo nevšečnost. Njihovi piki niso samo moteči, ampak lahko prenašajo bolezni, kot je dirofilarioza. Tako lahko srčna glista postane tveganje za naše pse, kar včasih spregledamo. Posebno previdnost je treba upoštevati v vlažnih okoljih in krajih z mirujočo vodo.

Komarji so bolj aktivni blizu vodnih teles, kot so reke, jezera in stoječe luže. Večje tveganje za ugrize predstavljajo tudi večeri, ko je zrak mirnejši in komarji lažje najdejo svoje gostitelje. Zato je pri izbiri časa in poti za sprehode potrebno biti še posebej pozoren.

Nevarnost srčne gliste je v njene simptome, ki se pojavljajo postopoma. Utrujenost, kašelj ali manjša toleranca do napora nas lahko zavedejo, da gre le za posledice vročine ali staranja. Zato je preventiva za srčno glisto pomembna že ob začetku sezone komarjev.

• Izogibamo se večernim potem, kjer je sprehod ob vodi komarji najpogostejši.
• Okoli doma zmanjšamo stoječo vodo v podstavkih, vedrih in žlebovih, kjer se komarji razmnožujejo.
• V bivalnih prostorih uporabimo mreže in poskrbimo, da pes ne spi pri odprtih oknih brez zaščite.

Za pse, ki preživijo veliko časa zunaj ali potujejo, predstavlja preventiva pred srčno glisto dodaten mir. Izbor zaščite naj opravi veterinar, saj je odvisno od življenjskega sloga psa in območja, kjer živite. Če posumimo na dirofilariozo, je obisk veterinarske ambulante nujen. Doma zdravljenje ali diagnostiko prepustimo strokovnjakom.

Peščene muhe in leishmanioza: tveganje na potovanjih in v toplih regijah

Paraziti se lahko izkažejo za velik problem, ko potujemo s psom v tople kraje. Peščene muhe so tam pogostejše, s tem pa tudi nevarnost okužb. Na Mediteranu, kjer preživimo večere zunaj, moramo biti še posebej previdni.

Leishmanioza ni bolezen, ki bi ostala zgolj na površini kože psa. Zmožna je prizadeti notranje organe, kar vodi do počasnega in včasih zmedenega razvoja simptomov. Za pravilno obvladovanje so potrebne redne veterinarske kontrole in prilagajanje terapij.

Zaščita našega ljubljenčka se začne z obiskom veterinarja, kjer skupaj sestavimo načrt zaščite. Pomembno je, da upoštevamo sezone in lokalna tveganja v naši počitniški destinaciji. Na podlagi teh informacij določimo, kako zaščititi našega psa.

• Zvečer in ponoči psa držimo znotraj, saj so takrat peščene muhe najbolj aktivne.
• Psu zagotovimo prostor za spanje, ki je zaščiten, idealno z mrežami na oknih.
• Prednost dajemo krajem z manj vlage in gostim rastlinjem, kjer je manj insektov.

Po prihodu domov je bistveno, da smo pozorni na morebitne novosti v vedenju ali zdravstvenem stanju psa. Kožne lezije, izpadanje dlake, izguba teže in povečana utrujenost so alarmi, ki jih ne smemo ignorirati. Ob kakršnih koli sumih na leishmaniozo se posvetujemo z veterinarjem za nadaljnje preglede in teste.

Gliste in drugi notranji zajedavci: ko težava ni na koži

Ko pes izgubi svojo vitalnost, običajno pomislimo na kožne težave. Vendar gliste v psih lahko ostanejo neopažene. Simptomi so diskretni: pes izgublja težo, njegova kondicija slabi, trebuh je napihnjen.

Paraziti lahko povzročijo le občasno bruhanje ali drisko. Opazimo lahko le majhne spremembe, ne zgolj en simptom. Priporočljivo je preveriti tudi iztrebke psa, saj lahko tam najdemo sledi parazitov.

Psi se okužijo naključno. Lahko zaužijejo okuženo zemljo ali vodo, povohajo iztrebke ali se srečajo z okuženimi živalmi. Pri psih, ki lovijo plen, kot so glodalci, se lahko pojavi trakulja.

• pitje luž in potokov ter valjanje po vlažni zemlji
• vohanje ali zaužitje iztrebkov na zelenicah
• stik z okuženimi živalmi v zavetiščih in pasjih parkih
• lovski nagon in uživanje plena

Koprološki pregled blata nam razjasni situacijo. Ugotovimo, ali imamo opravka z glistami ali trakuljo pri psih. Tako ukrepamo natančno, brez ugibanj.

Redno razglistevanje je ključno in mora biti prilagojeno psu. Mladiči, lovski psi in tisti, ki radi obiskujejo pasje parke, so bolj ogroženi. S pravilnim pristopom zmanjšamo tveganje širjenja parazitov.

Ne smemo pozabiti na javno zdravje. Z doslednim pobiranjem iztrebkov in pranjem rok preprečujemo širjenje parazitov. S tem podpiramo ne le zdravje naših psov, ampak tudi celotne skupnosti.

Giardija in “spomladanska driska”: kontaminirana voda in pasji parki

S toplejšim vremenom več časa preživimo zunaj, kjer se zberemo skupaj s psi. To poveča možnost okužbe s giardijo, ki se zlahka prenaša. Zlasti skupne površine in posodice z vodo so izpostavljene.

Zmede nas različnost simptomov. Pes lahko ima zmerno drisko, ki se nepričakovano poslabša. Pogosto opazimo mehko blato ali vodeno drisko z nihanji: težave se pojavljajo izmenično.

Okužba se zgodi, ko pes zaužije mikroskopske ciste iz okolja. Kontaminirana voda predstavlja tipičen vzrok, a niso izjema niti lizanje tal ali stik z iztrebki.

• pitje iz luž, potokov ali stoječih vod
• skupne posode z vodo in igrače na travi
• lizanje tačk po sprehodu
• stik z iztrebki ali umazanimi površinami

Veliko okužb se začne v pasjih parkih zaradi številnih stikov. Ob sumu na giardijo ne upoštevamo le videza blata. Ubere se pot na veterinarsko testiranje. To predstavlja učinkovit način za potrditev diagnoze.

Ob diagnozi se zavezujemo k zdravljenju in boljši higieni doma. Opremo, kot so odeje in ležišča, redno peremo. Po sprehodih pa umijemo tačke psa, da preprečimo ponovne okužbe.

Preventiva vključuje nekaj osnovnih korakov. Na sprehode vzemimo lastno vodo in izogibajmo se pitju iz luž. Prav tako vestno pobiramo iztrebke. Tako minimaliziramo nevarnost okužbe.

Pršice in garje: ko srbi tudi brez bolh

Kadar pri psih zaznamo srbenje brez navzočnosti bolh, nas pot lahko zavede. Pršice povzročajo intenziven srbež, rdečico in občutljivo kožo.

Obenem so pogosti simptomi kraste in prhljaj ali celo izpadanje dlake, brez vidnih znakov na dlaki sami.

Zaradi garje psi čutijo nemir, praskajo se ponoči in podrgnejo ob pohištvo. Na ušesih, komolcih in trebuhu lahko opazimo žarišča z zadebeljeno kožo.

To stanje se lahko razširi na vrat in hrbet, če se ga ne zdravi pravočasno.

• rdečina in droben prhljaj, ki se prime na dlako
• lokalna ali razširjena alopecija ter lomljenje dlake
• zadebeljena koža, kraste in občutljivost na dotik
• pogosto prizadeta ušesa, komolci, trebuh in notranja stran stegen

Razlikovati je treba med vzroki: demodikoza je bolj lokalizirana in povezana z oslabljenim ravnovesjem kože. Sarkoptična garjavost pa močno srbi in se lahko hitro širi.

Ob sarkoptični garjavosti pomislimo na možnost nalezljivosti. To lahko prizadene več živali v gospodinjstvu. Zato je pomembno hitro ukrepanje in omejevanje tesnih stikov.

Diagnostika zahteva veterinarski pregled, pogosto tudi analizo kožnih ostružkov ali dlake pod mikroskopom. Domači pripravki ali eterična olja lahko težavo le še poslabšajo.

Ko natančno vemo, s čim se soočamo, postane ciljna terapija bistveno učinkovitejša in manj stresna za vse vpletene.

1. operemo ležišča, odeje in prevleke na višji temperaturi
2. razkužimo ali zamenjamo krtače, ovratnice in povodce
3. redno posesamo kotičke, kjer se pes najraje zadržuje
4. do konca terapije omejimo stike z drugimi živalmi, kot nam svetuje veterinar

Uši in dlakožeri: redkejši, a zelo nalezljivi paraziti

Uši pri psih ne obiščejo pogosto, a hitro se širijo ko pridejo. Gospodinjstva z več psi, pasji hoteli in zavetišča so še posebej ranljiva. Zgodnje odkrivanje omogoča učinkovito obvladovanje težave.

Prvi znaki so srbenje, prhljaj in suha, pusta dlaka. Pes lahko postane nemiren in se prekomerno praska. Gnide včasih vidimo na dlaki. Pri mladičih težave lahko napredujejo hitreje, zato je hitra reakcija ključna.

Dlakožer pes se prehranjuje z delci kože in dlake, ustvarja prhljaj in draženje. Dlaka se lomi, kožuh na hrbtu in vratu izgleda neurejeno. Ker so simptomi podobni drugim parazitom, je ključno obiskati veterinarja za pravilno diagnozo.

Zdravljenje uši pri psih je enostavno s pravočasnim in pravilnim ukrepanjem. Po veterinarski diagnozi in navodilih je nujno tretiranje vseh stikov živali. Preprečimo ponovno širjenje težave z ustreznim ukrepanjem.

• Operemo pasje ležišče, odeje in prevleke na najvišji dovoljeni temperaturi.

• Očistimo negovalno opremo, kot so krtače, glavniki in ovratnice.

• Stanovanje temeljito posesamo, še posebej pasje počivališče.

Ustrezna nega in higiena preprečujeta ponovne okužbe. Pri ponavljajočih se težavah kot so srbenje in prhljaj, je redni pregled dlake ob svetlobi učinkovit. Uši in gnide so pogosto vidne s prostim očesom.

Naravna zaščita in miti: kaj pomaga in kaj je lahko nevarno

Iščemo preproste odgovore pri izbiri zaščite. Naravna zaščita pri klopih lahko pomaga, vendar pogosto ni dovolj. Najbolje je kombinirati preventivne navade in učinkovite metode.

Pri uporabi “naravnih” zaščit moramo biti zelo previdni. Nekatera eterična olja so lahko škodljiva, saj dražijo kožo in vplivajo na dihanje. Pri mladičih in manjših psih je previdnost še toliko bolj pomembna.

Miti o parazitih nas lahko hitro zavedejo. Zdrav pes lahko kljub vsemu postane žrtev klopov ali bolh. Čakanje, da klop sam odpade, poveča možnost prenosa bolezni.

• “Če je pes zdrav, parazitov ne dobi.”

• “Klop odpade sam, če počakamo.”

• “Česen je varna preventiva.”

Proti bolham radi uporabljamo domača sredstva, a njihova učinkovitost ima meje. Čiščenje pomaga zmanjšati število jajčec in ličink. Vendar, to pogosto ne zadostuje za prekinitev cikla pri že razviti infestaciji.

Za varnost je najboljše slediti preprostim navadam. Redno krtačenje, pregled kožuha in skrajševanje trave nam lahko znatno zmanjšajo možnost za ugriz. Sledenje tem preprostim korakom, skupaj s posvetom pri veterinarju, nudi solidno zaščito.

Veterinarska preventiva: ampule, tablete, ovratnice in pravilna izbira

Obstaja veliko zaščit proti klopom in bolham, zato je izbira prave izziv. Kriteriji kot teža, starost in zdravje psa so ključni. Prav tako moramo razmisliti o načinu življenja. Veterinar je lahko odličen vir informacij pri tej izbiri.

Na voljo so trije glavni tipi antiparazitikov za pse. Pomembno je, da izberemo metodo, ki jo bomo lahko uporabljali pravilno. Pravilna uporaba zmanjša možnost za okužbe in zaplete.

• Spot-on ampule so lokalne. Razmažemo dlako, da dosežemo kožo, izdelek nanesemo na mesto varno pred lizanjem. Kopanje odložimo za nekaj dni.

• Peroralne tablete delujejo celostno. Pomembno je upoštevanje odmerkov in intervalov. Zabeležimo datum in spremljamo reakcijo psa na tableto.

• Ovratnice zagotavljajo zaščito za več časa. Morajo biti pravilno prilegajoče, udobne in tesno nameščene. Pred kombinacijo s preostalimi zaščitami preverimo navodila.

Izbira med ampulami, ovratnicami in tabletami terja praktičen pristop. Upoštevamo trajanje zaščite, učinkovitost proti komarjem, obnašanje ob stiku z vodo in morebitno občutljivost kože. Včasih je ključno tudi, kakšno sredstvo lahko zlahka umestimo v svoj dnevni urnik. To je pomembno zlasti pri pogostem obisku visoke trave.

Rednost je ključnega pomena pri uporabi antiparazitikov. Psa tehtamo za natančno dozo, vodimo evidenco datume in opazujemo kožo na začetku. Ob morebitni rdečici ali srbežu takoj poiščemo veterinarsko pomoč.

Preventiva pred srčnimi glistami je posebna tema, saj je odvisna od komarjev in sezone. Pri obiskih vodnih območij ali potovanjih se zaščitimo vnaprej. Še posebej previdni smo pri mladičih, brejih, doječih in kronično bolnih psih ter ob uporabi drugih zdravil, saj je prenašanje antiparazitikov lahko drugačno.

Rutina po sprehodu: hiter pregled, ki nam prihrani težave

Po vsakem sprehodu si vzamemo nekaj minut časa za pregled našega psa. Ta korak zazna morebitne težave, preden postanejo resne. Najbolj učinkovit je, ko ga izvedemo na miru, vedno na enakem mestu.

1. Začnemo s pregledom glave, vratu in predela za ušesi, nato nadaljujemo na prsni koš, pazduhe in dimlje. Kožo nežno tipamo s prsti, saj so klopi na začetku lahko zelo majhni. Tako se naučimo, kako najti klope tudi v gosti dlaki.

2. Potem preglejmo okolico repa in med prsti na tačkah. Nega tačk ni pomembna samo zaradi čistoče, ampak tudi zaradi zajedavcev. Če opazimo rdečico ali da pes tačke liže več kot običajno, ukrepamo takoj.

3. Nazadnje si ogledamo še dlako. Previdno razmaknemo dlako in iščemo črne pikice, podobne bolšjim iztrebkom. Pozorni smo na prhljaj, mokre lise in zlepljeno dlako. Krtačenje dolgodlakega psa je del pregleda.

• Vedno imamo pri roki: odstranjevalec klopov, razkužilo, glavnik proti bolham in lepilni valjček za dlake. S tem se izognemo paniki in hitro ukrepamo.

• Da zmanjšamo možnost vnosa parazitov v stanovanje, sledimo preventivnim korakom. Tačke obrišemo, redno peremo pasje odeje in sesamo kote doma. Če pes potuje z avtom, tudi sedeže in prtljažnik redno čistimo.

Če se pojavijo srbečica, pikčasti izpuščaji, ranice ali driska po obisku parka, ukrepamo hitro. Takšne simptome takoj preverimo in po potrebi obiščemo veterinarja. Z rednimi pregledi psa po sprehodih, postanejo ti kratki, a izjemno koristni.

Prehrana in nega za podporo koži in odpornosti v sezoni parazitov (CricksyDog)

Ob začetku sezone klopov in bolh ne zaupamo zgolj zaščitnim sredstvom. Dodamo tudi premišljen jedilnik in rutino nege. Tako koža ostane močna prva obrambna linija. Čeprav dobra prehrana ne nadomesti antiparazitikov, pomaga zmanjšati srbečico in pospeši pomiritev kože.

Pri psih z občutljivo kožo ali prebavo je pomembna jasna sestava hrane. CricksyDog hrana za pse je idealna izbira za hipoalergeno prehrano brez piščanca in pšenice. Ta pristop olajša skrb za občutljive pse, posebej ko se poveča praskanje in umivanje tačk.

Izbira hrane temelji na velikosti in starosti psa, nato pa se odločimo za okus, ki mu ustreza. Ponujamo hipoalergene možnosti, vključno z beljakovinami iz jagnjetine, lososa, zajca, insektov ali govedine.

• Chucky za mladiče

• Juliet za majhne pse

• Ted za srednje velike in velike pse

Kdaj dodamo še privlačnejši sočen obrok za izbirčne ali stresirane pse. Ely mokra hrana ponuja hipoalergene možnosti, kot so jagnjetina, govedina, zajec. To prispeva k lažjemu vzdrževanju rednega hranjenja in podpira telo pri soočanju z draženjem kože.

Nagrada po sprehodu pomaga pri rutini nege. MeatLover priboljški, izdelani zgolj iz mesa, so na voljo v okusih jagnjetina, losos, zajec, divjačina, govedina. Uporabljamo jih pri česanju, pregledu ušes in odstranjevanju travnih semen.

Za dodatno podporo izberemo Twinky vitamine za pse. Pri koži in dlaki ciljamo na stabilnost, zato pozorno spremljamo sijaj dlake, prhljaj in rdečico. Po potrebi prilagodimo prehrano.

V obdobju pogostejšega umivanja uporabljamo nežno nego. Chloé šampon in balzam za smrček in tačke sta rešitev pri suhih ali razdraženih blazinicah. Tako podpremo kožo in dlako tudi preko prehrane.

Za izbirčne pse dodamo Mr. Easy veganski preliv za suho hrano. V vsakdanu so koristne tudi Denty veganske dentalne palčke, saj ustna higiena vpliva na splošno počutje.

Združitev prehrane, mesnih priboljškov, vitaminov in nege občutljive kože s preventivo proti parazitom tvori celovit načrt. Tako v sezonah, ko so paraziti bolj aktivni, ne skrbimo samo za zaščito. Skrbimo tudi za močno kožno bariero in učinkovito regeneracijo.

Zaključek

Spomladi se zavedamo, da klopi niso edina težava. Raznolikost parazitov kot so bolhe, komarji, pršice in giardija nas sili, da razmišljamo širše. Prav tako je pomembno ne spregledati notranje zajedavce. Zaščita naših psov spomladi zahteva celovit pogled na problem.

Za zaščito so ključni: redna veterinarska preventiva, skrb za čistočo in hitre reakcije na morebitne spremembe. Zavedati se moramo, da preventiva proti klopom in bolham zahteva stalno pozornost. Uravnavamo jo glede na psa, prilagajamo njegovi teži, starosti in življenjskemu slogu. Opažanje srbenja ali driske zahteva takojšnje ukrepanje in posvet z veterinarjem.

Odgovornost lastnika psa prav tako igra pomembno vlogo. Med njene naloge spada odstranjevanje iztrebkov, izogibanje pitju iz luž in skrb bei obisku pasjih parkov. V toplem vremenu ali na morju potrebujemo še dodatno previdnost zarjaven drugih pritiskov parazitov.

Kombinacija preventive, skrbno izbrane diete in redne nege prinaša mirnejšo sezono. Premišljeno razglistenje in redno pregledovanje kože in dlake zmanjšata tveganje. Pravilna rutina po sprehodu pripomore k manj skrbi. Tako psom kot lastnikom zagotavlja več uživanja v spomladanskih dni.