Občutljivost psa na mraz – genetika ali okolje?

Ko nas zjutraj pozdravi mrzel zrak, se naši psi obrnejo k nam s vprašanjem v očeh. “Ali to zdržimo?” v Sloveniji se srečujemo z burjo, meglo in snegom. Sprašujemo se, ali je na občutljivost psa vpliva genetika ali morda okolje, v katerem živi.

Odločitev ni enostavna, saj igrajo vlogo različni dejavniki. Mednje spadajo pasma psa, tip in gostota dlake, telesna zgradba ter maščobni sloj. Ti dejavniki se prepletajo s temperaturo, vetrom, vlago in količino časa, preživetega zunaj, ki določajo, ali bo psu hladno že po krajšem času na prostem.

Glavni namen članka je ponuditi razlago in praktične nasvete. Poudarili bomo pomen uravnotežene prehrane, primerne opreme, dobro premišljene rutine gibanja in pravilne nege. Prav tako bomo razložili, kako nam hipoalergena ponudba CricksyDog lahko pomaga pri zaščiti občutljivejših psov pred mrazom in kako najbolje poskrbimo za njih glede na slovensko podnebje in teren.

Za cilj imamo prepoznati, kako mraz zaznava naš pes, in zagotoviti, da zimo preživi brez skrbi. Počutili se bomo varne, ko se bomo z našim štirinožcem podali preko zaledenelega mostu, skozi megleno dolino ali po zasneženi poti.

Ključne ugotovitve

• Občutljivost psa na mraz določa preplet pasja genetika in mraz ter vpliv okolja na psa.
• Pasma, dlaka, telesna zgradba in maščobna izolacija močno vplivajo na toplotno toleranco.
• Temperatura, veter, vlaga, sneg in čas izpostavitve so ključni razlogi, zakaj je psu pozimi hladno.
• Praktična zaščita psa pred mrazom vključuje prehrano, opremo, gibanje in nego.
• Slovenske razmere zahtevajo prilagoditve: burja, megla, moker sneg in gorski mraz.
• Hipoalergene rešitve CricksyDog lahko podprejo kožo in termoregulacijo občutljivih psov.
• Skupaj določimo osebno mejo mraza našega psa za varnost in dobro počutje.

Uvod v pasjo občutljivost na mraz in zakaj je to pomembno

Večina psov ni prilagojena na arktične pogoje. Čeprav nas sibirskega haskija ali aljaškega malamuta navdušujeta, moramo vedeti, da so domači psi izbrani za družbo. Njihova sposobnost zaščite pred mrazom ni kot pri volkih. Zato potrebujejo našo dodatno skrb v hladnih dneh.

Termonevtralno območje psa se giblje okoli 20–30 °C. To se lahko spreminja odvisno od pasme, izolacije in fizične pripravljenosti psa. Ko temperature padejo pod to mejo, psi potrebujejo več energije za ohranjanje telesne temperature. Zato so zimsko oblačenje, krajši sprehodi in ohranjanje suhe dlake ključni za preprečevanje hipotermije.

Veter in vlažnost lahko močno znižata občuteno temperaturo. Mokra dlaka psa toploto hitreje izgubi, kar poveča verjetnost za podhladitev. Če opazimo znake, kot so tresenje ali letargija, je nujno takojšnje ukrepanje. Ozebline največkrat prizadenejo občutljiva področja, kot so ušesa, rep in tačke.

Previdno ravnanje v zimskem času lahko zmanjša težave z artritisom in dihali ter zniža veterinarske stroške. Varovanje psa skozi zimo je ključno za mirne sprehode in kakovostno sobivanje.

• Genetika, dlaka in zgradba telesa oblikujejo termoregulacijo psa.
• Okolje, vlaga, veter in sneg narekujejo realni mraz, ne le številke na termometru.
• Starost, zdravje in kondicija določajo osebno mejo mraza.
• Prehrana, oprema in rutina gibanja so temelji, ki jih prilagodimo sezoni.
• Nega kožuha, opazovanje vedenjskih znakov in preizkus meje mraza vodijo naše odločitve.

Ko razumemo pogoje pasje občutljivosti na mraz, lahko sprejmemo informirane odločitve. To vključuje izbiro toplih oblačil, sušenje dlake in preverjanje vremena pred sprehodom. Te navade okrepijo pasjo varnost v mrzlih mesecih.

Genetika: kako pasma, dlaka in telesna zgradba določajo toleranco na mraz

Ko govorimo o pasmah psov in njihovi odpornosti na mraz, odkrijemo očitne razlike. Sibirski haski, aljaški malamut, samojed in novofundlandec so primeri pasem z gosto dlako. Njihova debela dlaka in dodatna izolacija jih varujeta pred izgubo toplote v hladnem vremenu.

Severne pasme se ponašajo z dvojno podlanko. Njihova gosta zunanja dlaka odbija vodo, medtem ko notranji puhasti sloj ujame zrak. Ta kombinacija tvori izolativni zračni žep, ki zmanjšuje izgubo toplote.

Na nasprotnem koncu spektra so kratkodlaki psi, ki mraz občutijo močneje. Italijanski hrt, čivava, doberman, in whippet so med tistimi, ki nimajo veliko naravne izolacije. Njihova tanjša koža in manj dlake pomeni, da hitreje izgubljajo toploto, kar zahteva posebno pozornost pri izpostavljenosti mrazu.

Telesna maščoba igra pomembno vlogo pri odpornosti na mraz. Tanek maščobni sloj ponuja manjšo zaščito, medtem ko zmeren odstotek maščobe deluje kot dodaten izolator. Vendar prekomerna telesna maščoba lahko negativno vpliva na žival, vključno s preobremenitvijo sklepov.

Razmerje med površino telesa in telesno maso, BSA/masa, je ključno. Manjši psi imajo večjo relativno površino kože v primerjavi s svojo maso. To pomeni, da lahko hitreje izgubijo telesno toploto. Psi z daljšimi okončinami in vitkejšo postavo so še bolj izpostavljeni temu učinku.

Barva dlake ima lahko nek vpliv na to, kako psi absorbirajo sončno svetlobo. Temnejša dlaka lahko absorbira več toplote, vendar proti mrazu veliko bolj šteje debelina dlake. Vetrovno in vlažno vreme zmanjšata učinkovitost debele dlake v primerjavi s sposobnostjo zadrževanja topline.

Nekatere pasme so genetsko nagnjene k slabši kožni zaščiti, kar privede do suhe kože in hitrejše izgube toplote. Mešanci lahko kažejo raznolike lastnosti, zato je pomembno pozorno opazovati posamezne pse. Podedovane značilnosti močno vplivajo na njihovo sposobnost ohranjanja telesne temperature.

Ključne točke

• Severne pasme zgradijo izolacijo z dvojno podlanko in gostim kožuhom.
• Kratkodlaki psi mraz prenesejo slabše zaradi tanke dlake in manjše zaščite.
• Telesna maščoba pri psu, konformacija in BSA/masa razmerje skupaj določajo hitrost izgube toplote.

Okolje: vpliv bivališča, vlage, vetra in snega na toplotno udobje psa

Ko veter pihne čez kožo psa, se topel zračni plašč okrog njega hitro poruši. Tako se izguba toplote zaradi konvekcije poveča, zaradi česar lahko ista temperatura deluje hladnejša. Lega bivališča, količina odprtih površin in čas preživet na prostem vplivajo na izpostavljenost mrazu pri psih.

Vlažnost in vetrovno vreme delujeta na skrivaj, a vztrajno erozijo. Če je dlaka mokra, se toplota hitreje izgublja, kar dodatno ohladi telo psa. Krajši sprehodi ta učinek zmanjšajo, medtem ko daljše, nepremično preživljanje časa na mrazu izčrpa telesne zaloge.

Sneg in led delujeta kot hladilnik na pasje tačke. Stik s hladno podlago povzroča mikro lezije in razpoke ki oslabijo naravno zaščito kože. Soljenje cest povzroča dodatne draženja, kar lahko poveča nelagodje in izgubo toplote.

Dom je pomemben za toplotno udobje psa. Neogrevane sobe in mokra ležišča lahko zmanjšajo udobje. Slaba izolacija poveča izpostavljenost mrazu, medtem ko lahko centralno ogrevanje izsuši zrak. To zahteva pogosto vlaženje prostorov.

Upoštevajoč veter in mraz, je bolje izvesti več kratkih izhodov, namesto dolgih zadrževanj zunaj. Po sprehodu je pomembno, da psa posušimo, saj vlaga lahko vztraja.

• Pred odhodom preverimo veter in mraz pri psu ter dolžino poti.
• Na snežna podlaga in tačke nanesemo zaščitni balzam ali uporabimo čeveljčke.
• V mokrem zmanjšamo čas izpostavljenost mrazu psa in po sprehodu sušimo dlako.
• V domu preprečimo prepih in zamenjamo mokra ležišča; vlažilec uravna vlažnost in hlajenje po ogrevanju.

Združevanje teh korakov nam pomaga zmanjšati vplive vetra, vlage in snega na psa. S tem ohranjamo toplotno ravnovesje in zaščitimo tačke, kožo ter jedro psa, ne glede na lokacijo bivanja.

Starost, zdravstveno stanje in kondicija kot dejavniki tveganja

Mladiči doživljajo mraz drugače. Občutijo hitro tresenje, potrebujejo kratke izhode za potrebo in iščejo suho zavetje. Njihova sposobnost ohranjanja telesne temperature še ni v celoti razvita. Zato jim pomagamo z več plastmi oblačil, suho podlago in kratkimi pogostimi sprehodi.

Opazujemo lahko, kako starejši psi prenašajo mraz. Hodi počasneje, potrebuje več časa za ogrevanje in več počiva. Njihova manjša mišična masa in počasnejša prekrvavitev pomenita slabšo produkcijo toplote. Zagotovimo jim nežno rutino ogrevanja in jih po vrnitvi domov temeljito osušimo.

Zimski čas lahko poslabša bolečine, kot je artritis zaradi večje okorelosti sklepov. Udobna ležišča, talne obloge, ki ne drsijo, in previden začetek gibanja lahko zmanjšajo zdrse in bolečino. To je še posebej pomembno pri pasmah, ki so občutljive na displazijo.

Presnovne bolezni lahko pospešijo podhlajenost. Pri psih s hipotiroidizmom je proizvodnja toplote zmanjšana, koža postane suha, dlaka redka. Srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen in kronična ledvična bolezen prav tako ovirajo prilagajanje na mrzlo, zmanjšamo čas, ki ga psi preživijo na mrazu, in spremljamo njihovo dihanje ter aktivnost.

Kožna pregrada je ključna za zaščito. Alergijski dermatitis ali atopija povzročita mikro poškodbe kože, ki olajšajo izgubo toplote. Pomembno je nežno čiščenje, pogosto česanje in uporaba zaščitnih balzamov, da preprečimo izsušitev kože zaradi zraka in snega.

Dobra telesna kondicija igra ključno vlogo pri zaščiti pred mrazom. Ustrezna mišična masa služi kot naravni grelnik med aktivnostjo. Premajhna teža pomeni manjše zaloge za ustvarjanje toplote, po drugi strani pa prekomerna telesna teža ne nudi zaščite, ampak zmanjšuje prekrvavitev in otežuje gibanje, kar poslabša občutek mraza.

Naše ravnanje temelji na opazovanju. Če mladiči hitro postanejo utrujeni na mrazu ali starejši psi težje prenašajo mraz, skrajšamo sprehode. Ob morebitnih znakih, kot so tresenje, okorelo gibanje ali bledica, takoj poskrbimo za ogrevanje in počitek.

Za vsakodnevno nego uporabimo preprost seznam:

• Pred odhodom: ogrejemo se, pregledamo šape in oblečemo.
• Med sprehodom: Opazujemo gibanje, dihanje in reakcijo na veter.
• Po vrnitvi: poskrbimo za sušenje, ponudimo topel napitek in izvedemo kratke raztezne vaje za sklepe, kjer je potrebno.

Z uravnoteženjem gibanja in počitka izboljšamo telesno kondicijo psa. To omogoča, da mraz postane manjša težava. Ob dolgotrajni letargiji ali hitrem upadu vzdržljivosti obiščemo veterinarja. Možen je hipotiroidizem ali druga kronična težava.

razlogi, zakaj je psu pozimi hladno

Genetika in okolje delujeta skupaj v mrzlih mesecih. Ko ima pes kratek kožuh, se toplota hitro izgublja. Majhna telesna masa in nezadostna količina telesne maščobe pomenita slabšo toplotno izolacijo. Dodatno, večja relativna površina telesa pospešuje hlajenje.

Vlaga in moker sneg lahko zmanjšata termično zaščito kožuha. Ko veter moker sneg pes udari, pes občuti večji mraz. Ta učinek dodatno spremeni občutenje temperature. Stanje se poslabša s dolgotrajno izpostavljenostjo mrazu in mokro dlako po aktivnostih na prostem.

Neprimerna prehrana in dehidracija zmanjšujeta psom možnost uravnavanja telesne temperature. Če pes trpi za boleznimi, kot sta hipotiroidizem ali srčno popuščanje, je produkcija telesne toplote manjša. Problemi, kot so starost, poškodbe tat, slano okolje in hladne ležišča v mrzlih prostorih, poslabšajo situacijo.

Opozorilni znaki, kot so tresenje, spuščen rep in dvigovanje tačk, kažejo na možno podhladitev. Če pes se trese pozimi, išče zavetje in kaže znake nelagodja, so to znaki podhladitve psa. Še posebej so pomembne hladne tačke in ušesne konice.

Ko so razmere mokre in vetrovne, je tveganje za podhladitev veliko. Kombinacija mokrote in vetra lahko hitro privede do tresenja. Predvsem kratek kožuh ne more ohranjati ustrezne toplote.

• Genetsko neprimerna dlaka (brez podlanke, kratek kožuh mraz) in majhna masa.
• Visoka vlaga, moker sneg in močan veter – veter moker sneg pes hladi hitreje.
• Dolga mirovanja na mrazu in mokra dlaka po sprehodu ali kopanju.
• Premalo kalorij in maščob, dehidracija, bolezni ter starostni dejavniki.
• Poškodovane blazinice, sol in led, slabo izolirano ležišče v hladnem prostoru.

Ob zaznavi, da pes se trese pozimi, je ključno razumeti razloge, zakaj je psu pozimi hladno. Takojšnje ukrepanje lahko prepreči slabšanje stanja po zaznanih znakih podhladitve psa.

Prehrana kot toplotna zaščita: energija, beljakovine in maščobe

Padec temperature poudari vlogo zimske prehrane pri psih. Aktivni psi in tisti, ki živijo na prostem, potrebujejo več energije. Z dvigom kalorij v hladnih mesecih podpiramo njihovo presnovo toplote. Tako preprečimo izgubo teže pri psih.

Poudarek na beljakovinah krepi mišice psa. Kakovostne aminokisline so ključne za ohranjanje mišične mase, ki proizvaja toploto med gibanjem. Priporočljivi viri so govedina, losos in jagnjetina. Pomembna je tudi prebavljivost izbranih beljakovin.

Maščobe nudijo bogat vir energije. Ribje olje, bogato z EPA/DHA, okrepi omega-3 maščobe v pasji koži. To krepi kožno bariero in blaži vnetja. Tako postane kožuh boljši izolator, ki zadržuje toploto. Pasja presnova toplote ostaja stabilna z rednim vnosom maščob.

Vlaženje suhe hrane s toplo vodo poveča hidracijo in apetit. Jed je privlačnejša in izboljša vonj, kar je pomembno pri nizkih temperaturah. Hrano razdelimo na več manjših obrokov. Tako pes lažje izkoristi energijo skozi cel dan.

Za občutljive pse izberimo hipoalergene formule. Te ne vsebujejo piščanca in pšenice, kar zmanjša draženje. Manjše draženje tako omogoča boljšo toplotno izolacijo. Sledenje telesni teži in prilagajanje kalorij je ključno v hladnejšem obdobju.

Za dodatno podporo lahko uvedemo preprosta pravila:

• Merimo obroke s tehtnico za natančen vnos energije.
• Vključimo beljakovine za mišice psa pri vsakem obroku.
• Dodamo vir EPA/DHA za omega-3 pasja koža in kožuh.
• Ne preskočimo vode; rahlo topla je v mrazu bolj privlačna.
• Opazujemo presnova toplote skozi vedenje: mrazenje, tresenje, počasnejše gibanje.

Če je pes zelo aktiven, postopno povečujemo delež maščob in beljakovin. Pri manj aktivnih psih omejimo priboljške. Cilj je zagotoviti zimsko prehrano, ki greje, ne da bi obremenjevala prebavo.

Skleda naj bo dosledna, porcija natančno tehtana in voda sveža. S tem bo presnova toplote psa zanesljiva skozi vso zimo.

CricksyDog: hipoalergena prehrana in priboljški za občutljive pse

Ko se zunanje temperature znižajo, iščemo toplo hrano, ki ne obremeni želodca. CricksyDog hrana je narejena za pse z občutljivimi prebavili. Brez piščanca in pšenice zmanjšuje možnost srbečice in prebavnih težav, ki se pozimi lahko poslabšajo.

Linija Juliet, Ted in Chucky ponuja suho hrano za vse pasje velikosti. Chucky je namenjen mladičkom, Juliet malim psom, Ted pa srednjim in velikim. Ponujajo različne beljakovine kot so jagnjetina, losos in zajec, ki omogočajo prilagajanje prehrane.

Ely mokra hrana je odlična za dodajanje vlage obroku. Jagnjetina, govedina in zajec so primerni za občutljiv želodec. Pozimi pomaga ohranjati apetit.

MeatLover priboljške priporočamo za trening v hladnih dneh. So 100 % mesni in ohranjajo visoko motivacijo psa na sprehodih.

Twinky vitamini nudijo podporo sklepom in multivitaminsko dopolnilo. Izbor dopolnil zagotavlja, da psi ostanejo gibčni in zdravi v zimskem času.

Za nego kože uporabimo Chloé šampon. Ta šampon ne izpira naravnih olj kože. Dodatno balzam za nos in blazinice ščiti pred razpokami.

Veganski Mr. Easy preliv je idealen za povečanje energije pri izbirčnih psih. Pomaga pri doseganju dnevnih kaloričnih potreb v hladnih mesecih.

Za oralno zdravje priporočamo Denty paličice. Veganske, s hrapavo teksturo, pripomorejo k čistejšim zobem. Dobro oralno zdravje povečuje apetit.

CricksyDog suha in mokra hrana ter MeatLover priboljški ustvarjajo dobro prehransko osnovo. S Twinky vitamini, Chloé šamponom in drugimi dodatki zagotovimo celovit hipoalergen sistem za hladne dni.

Obleka in oprema: plaščki, puloverji, zaščita tačk in refleksija toplote

Izbira oblačil zahteva pozornost do izolacije, kroja in vremenskih razmer. Ustrezen pasji plašček iz softshella ali podloženega materiala pokrije prsni koš in trebuh. Poleg tega odbija vodo in ščiti pred mrzlim vetrom. Preozek kos lahko ovira krvni obtok, preširok pa slabo greje in se pomika med hojo.

V hladnem, suhem vremenu je smiselno dodati volnen ali flisen srednji sloj. Ta zadrži toploto pod vodoodpornim zunanjim slojem. V mokrem vremenu prednost dajemo flisu, ker se hitreje suši in ne obteži dlake.

Psie tačke so občutljive na led in sol. Protizdrsni zaščitni čevlji na ledu preprečujejo zdrs in ščitijo blazinice. V primeru, da pes noče nositi čevljev, pred odhodom nanesemo zaščitni vosek, po sprehodu pa umijemo in osušimo tačke.

V temnem delu dneva zagotovimo večjo vidnost s pomočjo odsevnih elementov na obleki in povodcu. Uporabo odsevne toplotne folije ali aluminizirane termo odeje priporočamo za ohranjanje telesne temperature v mirovanju na prostem.

• Material: softshell, flis ali podlogena tkanina za izolacijo in veter.
• Kroj: pokrit prsni koš in trebuh, svoboda lopatic, nastavljive zaponke.
• Vreme: suho in vetrovno – slojevito; mokro – vodoodbojno in hitro sušeče.
• Prileganje: tesno, a ne tišči; nič drgnjenja pod pazduhami.

Kratkodlaki psi in tisti brez podlanke potrebujejo oblačila, ko temperatura pade pod ničlo. Huskyji in malamuti zahtevajo posebno pozornost v vetru in vlazi. Tudi ti psi lahko izgubijo preveč telesne toplote.

Za dolge sprehode ali tek pri mrazu je pomembna dobra oprema. Plašček in lahek pulover nudita zaščito. V mestih so zaščitni čevlji proti soli skoraj obvezni, vosek za tačke pa je uporabna alternativa. Za počitek na hladnem je priporočljiva podloga z odsevno toplotno folijo, ki prepreči izgubo toplote.

Gibanje v mrazu: kako načrtujemo sprehode in igro

Zimsko obdobje zahteva krajše, a pogostejše sprehode s psom. Priporočljivo je izbirati najtoplejši del dneva in se izogibati poledenelim potem. Suhe poti in mesta zavetja pred vetrom so najboljša izbira.

Ogrevanje pred odhodom na sprehod je ključnega pomena. To vključuje nekaj minut lahkotnega gibanja in vaje za gibljivost. Ko se vrnemo, psa postopno ohladimo. Poskrbimo tudi za suho dlako in pregledamo njegove tačke.

Dinamična igra v mrazu pomaga telesu, da se ogreje. Tekanje po snegu je varno samo na utrjenih površinah. Pri psih, ki imajo težave s sklepi, se izogibamo tekanju na ledu ali globokem snegu.

• Uporabimo kratke pospeške in hojo za vzdržljivost.
• Vključimo igre kot so odpoklic, skrivalnice in delo z nosom.
• Za športne pse postopoma povečujemo obremenitev, pazimo na znake utrujenosti.

Ko je zunanje okolje prehladno, zunanje aktivnosti delno zamenjamo z notranjimi. Mentalne igre in triki psu pomagajo ostati aktiven. To prepreči podhladitev ob ohranjanju energije in pozornosti.

Pomembno je biti pozoren na znake, ki kažejo na psikovo nelagodje v mrazu. Pri opazovanju tresenja ali dvigovanja tačk zmanjšamo izpostavljenost mrazu. Prilagodimo ogrevanje, da ohranimo radost do aktivnosti.

Domače okolje: toplotno udobje, ležišča in sušenje dlake

Za psa pozimi pripravimo toplo ležišče, ki je dvignjeno od tal. Uporabimo debelo blazino z izolativnim slojem. Po potrebi dodamo še termo prevleko. Prostor za psa naj bo zaščiten pred prepihom, stran od vrat in oken.

Vlago v prostoru ohranjamo med 40–50 %. V suhem zraku priporočamo uporabo vlažilnika. Tako preprečimo izsušitev kože in nosne sluznice. Prostore redno in na kratko zračimo, da ohranimo njihovo toploto.

Ko pridemo z mokrega sprehoda, psa osušimo. Najprej uporabimo brisačo, nato morda sušilnik na nizki toploti. Ne smemo pozabiti na trebuh, prsni koš in tačke.

• Oprsnico, povodec in plašček temeljito posušimo pred novim izhodom.
• Odstranimo sol in kemikalije s tačk z mlačno vodo in jih obrišemo.
• Za občutljive pse razmislimo o grelnih podlogah z varnostnim termostatom.

Za pse, ki bivajo zunaj, je izolacija ute ključnega pomena. Uto postavimo nad tla in uporabimo vodoodporne materiale. V vhod vgradimo vetrno zaščito. Ležišče naj ne vpija vlage.

Za ohranjanje toplote kombiniramo dobro izolacijo in grelne podloge. Redno pregledovanje zagotavlja manjše toplotne izgube. Prav tako preprečujemo kopičenje vlage znotraj.

1. Ležišče nad tlemi z debelo blazino in termo prevleko.
2. Ustrezna vlaga v prostoru z rednim, kratkim zračenjem.
3. Nežno osušimo mokro dlako in posušimo opremo pred odhodom.
4. Ute izboljšamo z izolacijo in zaščitimo vhod pred vetrom.

Hidracija in zimske pijače: zakaj pes potrebuje vodo tudi v mrazu

Ko se temperature spustijo, psi pogosto zmanjšajo vnos vode, vendar njihovo telo še vedno izgublja tekočino. To se zgodi preko vdihavanja hladnega, suhega zraka in zaradi pogostejšega uriniranja. Dehidracija med mrazom upočasni pretok krvi, kar slabša porazdelitev toplote po telesu. Zato je dosledno zagotavljanje vode psom pozimi ključnega pomena, ne glede na sprehod ali debelino njihovega kožuha.

Za boljšo hidracijo psom nudimo svežo, čisto vodo, ki je rahlo topla. Topla voda spodbuja pitje in pomaga pri ohranjanju njihove osrednje telesne temperature. Pri zunanjih psih poskrbimo, da njihova voda ne zmrzne, s pogostejšo menjavo ali z izolirano posodo.

Obrok psa lahko navlažimo in s tem povečamo njihov vnos tekočine. Mokra hrana ali dodatek juhe brez soli so dobre možnosti. Izogibamo se dodajanju čebule, česna, muškatnega oreščka in presežka soli, ki lahko škodujejo psom.

Dehidracijo lahko prepoznamo z opazovanjem dveh znakov. Svetlo rumen urin kaže na dobro hidracija. Počasna vrnitev kože na tilniku opozarja na morebitno pomanjkanje tekočine. Ob zmedenosti, suhih dlesnih ali utrujenosti posvetimo več pozornosti vodi in hrani.

Redni prigrizki, bogati z vlago, in voda zmanjšajo dehidracijska tveganja za aktivne pse v hladnem vremenu. Po vrnitvi domov jim ponudimo mlačno pijačo. Za izboljšanje hidracije lahko obrok malo razredčimo, izogibajoč se prebavnim težavam.

Zimski obrok za občutljive pse lahko vsebuje kakovostne, nežno pogrete konzerve. Tekočina iz hrane deluje kot topla voda in spodbuja pitje. Ključno je hraniti pse zmerno, da jim zagotovimo stabilno prebavo in energijo.

• Vedno na voljo: sveža, mlačna voda.
• Preverjamo: barvo urina in elastičnost kože.
• Obroki: mokra hrana hidracija ali navlaženi briketi.
• V izogib: slane juhe, čebula, česen, muškatni orešček.
• Na terenu: kratki postanki za pitje, termično zaščitene posode.

Kožuh in nega dlake: ščetkanje, kopanje in zaščita kože

V zimskem času je skrb za kožuh psa bistvena za njegovo toploto in zdravje kože. Da zagotovimo pesu ustrezno zaščito, posvetimo posebno pozornost krtačenju podlanke. S tem postopkom odstranimo odmrle dlake in izboljšamo zračenje kožuha. To pesu omogoča boljšo izolacijo, kar pomeni, da se na mrazu počasneje ohlaja.

Med krtačenjem pazimo na vozle pod trebuhom in pazduhami, ki jih nežno razčešemo. Vozli, ki ostanejo mokri ali zbiti, lahko pesa dodatno ohlajajo, zato je pomembno, da jih odstranimo pred odhodom na prosto. Po vsakem sprehodu psa temeljito obrišemo in pregledamo, da preprečimo morebitne težave s kožo.

Kopanje v hladnejših mesecih močno omejimo. Kdaj pa je to nujno, uporabimo hipoalergen šampon kot je Chloé in posušimo kožuh z brisačo. Uporabo sušilnika z hladnim zrakom priporočamo, da preprečimo izsušitev kože, kar lahko vodi do srbenja ali prhljaja.

Za dodatno zaščito občutljivih področij, kot so blazinice, uporabimo zaščitni balzam. Ta preprečuje poškodbe od soli in ledu. Uporabimo ga lahko tudi na nosu in za preprečevanje razpok na koži. Pri psih z občutljivejšo kožo ne pozabimo na dodatno zaščito s plaščki in kremami.

Omega-3 maščobne kisline, ki jih najdemo v ribjem olju in lanenih semenih, so ključne za sijaj dlake in močno kožno bariero. Skupaj s primernim sušenjem in krtačenjem, to prispeva k zdravemu kožuhu, ki psa učinkovito ščiti skozi celoten dan.

Ob težavah s suho kožo ali izpadanjem dlake spremenimo rutino. Manj pogosto kopanje in uporaba nežnejših šamponov lahko izboljša stanje kože. V primeru dolgotrajnih težav se vedno posvetujemo z veterinarjem, da najdemo najboljšo rešitev za našega psa.

• Krtačimo 3–4 krat na teden; poudarek na podlanka in krtačenje.
• Kopamo redko in uporabljamo hipoalergen šampon ter hladnejši zrak pri sušenju.
• Pred izhodom nanesemo zaščitni balzam tačke; po vrnitvi obrišemo sol in vlago.
• Dodamo omega-3 za boljši sijaj in kožno bariero.
• Opazujemo znake, kot so srbenje, rdečina in suha koža pri psu, ter po potrebi prilagodimo nego.

Vedenjski znaki, da je psu prehladno

Ko temperature padejo, naši štirinožni prijatelji pošiljajo opozorilne signale. Pes se trese, telo mu drhti, ko se skuša ogreti. Rep tiči med nogami, ušesa so tesno ob glavi. Morda cviljenje prekine tišino ali nas z očmi prosi, da bi šli noter.

Med sprehodom, hladno vreme vpliva na njegovo hojo. Tačke dviguje, ker ga zebe od mrzle podlage ali soli na poteh. Gibanje postane okorno, mišice so napete. Interes za igro upade; raje ostane blizu nas in si želi hitrejši povratek domov.

Ko opazimo, da je žival zmedena, se pojavijo resni znaki. Pes postane apatičen, diha počasneje. Sluznice obledijo ali postanejo modrikaste. Takšni simptomi nakazujejo na možnost hipotermije, ki zahteva takojšnjo reakcijo.

• Vztrajna tresavica ali popoln izostanek tresenja pri hudem mrazu
• Dolgotrajno dvigovanje tačk mraz in izogibanje stiku s tlemi
• Iskanje vogalov, zavetrja ali tople podlage, ko pes zavestno išče zavetje
• Upočasnjen korak, trd tonus, plitvo ali upočasnjeno dihanje
• Bleda/modrikasta sluznica, nestabilna hoja, izrazita pasja letargija mraz

V takih primerih psa nemudoma umaknemo v topel prostor, ga osušimo in dobro ogrejemo. Če se njegovo stanje ne izboljša ali opazimo simptome hipotermije, takoj pokličemo veterinarja.

Posebni primeri: kratkogobčni, golokožni in bolni psi

Kratkogobčni pasme, kot so mops in francoski buldog, imajo težave s segrevanjem vdihanega zraka. Zanje je mraz poseben izziv, saj hitro postanejo utrujeni in jim lahko pade telesna temperatura. Izberemo krajše izhode in jih zaščitimo okrog vratu. Sprehajamo jih brez nepotrebnega hitenja.

Golokožne in kratkodlake pasme potrebujejo dodatno zaščito pred mrazom. Kitajski goli pes in podobni potrebujejo topel plašč, obutev in nego kože brez dišav. V vetru ali ledenem dežju omejimo čas preživet na prostem na minimum.

Bolezni ščitnice lahko okrepijo občutljivost na mraz. Hipotiroidizem lahko intenzivira letargijo in tresenje. Povišamo stanovanjsko toploto, poskrbimo za suha ležišča ter obiske pri veterinarju. Hrano prilagodimo kaloričnim potrebam.

Srčni in ledvični bolniki zimo težje prenašajo. Za srčne bolnike to pomeni višji napor in tveganje za preutrujenost. Sprehode prilagodimo: krajši so in izogibamo se vzponom. Prav tako dosledno upoštevamo zdravniška navodila.

Artritične bolečine in občutljivi sklepi zahtevajo posebno pozornost. Na sprehodih izberemo lahko gibanje po trdnem terenu. Domov se vrnemo previdno, sušimo občutljiva področja, da preprečimo podhladitev.

Po operaciji je izguba telesne toplote večja. Pomembna je dodatna izolacija in zaščita operiranega področja. Glede sprehodov upoštevamo veterinarno svetovanje in skrbimo za suhost šivov.

Individualna pozornost do vsakega psa je nujna. Budno spremljamo spremembe v vedenju in znake mraza. Ob prvih znakih neugodja izhode skrajšamo in poskrbimo za toplo zavetje.

Mit proti dejstvu: razbijamo najpogostejše zmote o psu in mrazu

Mnogi verjamejo, da mraz psom ne pride do živega zaradi dlake. Vendar dlaka ne nudi enake zaščite vsem psi. Tisti brez podlanke ali z mokro dlako so še posebej ranljivi na mraz. Pes, ki mirno stoji na povodcu, se lahko hitreje ohladi, kot bi pričakovali.

Splošno prepričanje je, da alkohol psa ogreje, kar je zmota in nevarno. Alkohol dejansko pospeši izgubo telesne toplote in je škodljiv za psa. Druga napačna predpostavka je, da lahko sneg nadomesti vodo, kar ni res. Sneg ne zagotavlja zadostne hidracije in lahko draži prebavni sistem.

• “Pse ščiti dlaka” ne velja vedno: brez podlanke ali v vetru pes hitro zebe.
• “Več maščobe je bolje” ni res: odvečna teža obremeni sklepe in srce, toplote pa ne zagotovi.
• “Alkohol greje psa” je mit: povečuje izgubo toplote in je strupen.
• “Sneg namesto vode” vodi v dehidracijo in prebavne težave.
• “Severne pasme preživijo vse” ne drži: mokrota, veter in neaktivnost ogrožajo tudi huskyje in malamute.
• “Če je tiho, mu ni mrzlo” je lahko nevarno: mnogi ne pokažejo nelagodja do pozne faze.

Če menimo, da psu ni mrzlo, razmislimo o okoliščinah. Ali je zunaj suh ali moker, piha vetrič, kako dolgo je pri miru. Pomembno je, da ima primeren plašč in dostop do sveže vode. S pogledom na dejanske razmere presegamo mitologijo o psih in zimi.

Kako ocenimo osebno mejo mraza našega psa

Za določitev osebne tolerance mraza psa uporabimo specifičen pristop. Zabeležimo vremenske razmere, teren in psa reakcijo ob vsakem sprehodu. To nam omogoča primerjavo med različnimi dnevi ter hitro prepoznavanje mej udobja.

V dnevnik zabeležimo temperaturo, hitrost vetra, vlažnost in vrsto podlage – bodisi sneg ali dež. Zabeležimo tudi, kako dolgo smo bili zunaj, tempo aktivnosti in ali je imel pes na sebi plašč ali zaščito za tačke. Tako postane ocenjevanje tveganja za mraz bolj zanesljivo.

Upoštevamo več dejavnikov, vključno s pasmo psa, njegovo starostjo, kondicijo in dlako. Osredotočamo se na telesno kondicijo in mraz, pri čemer je cilj doseči oceno 4–5/9. Psa tehtamo vsak teden, saj zima lahko hitro spremeni potrebe po energiji. Če zaznamo, da pes izgublja težo ali se neprestano trese, prilagodimo njegovo prehrano in opremo.

V začetku zimo izhode raje skrajšamo in jih postopoma podaljšujemo, glede na to, kako psa reagira. Testiramo različne kombinacije oblačil, kot so topli plašči in tanke podmajice. Opazujemo, kako se pes počuti v določenih vremenskih pogojih. Uporabimo tudi različno zaščito za tačke, kot so čevlji in voski.

Merimo znake mraza pri psu sistematično. Ustvarimo lestvico nelagodja od 0 do 5, kjer 0 pomeni brez nelagodja, 5 pa zavračanje gibanja zaradi mraza. Točkovanje sproti vnašamo v dnevnik.

Ko zberemo podatke za 10–14 dni, ocenimo, v katerih situacijah se toleranca psa na mraz zmanjša. S temi informacijami določimo, kdaj skrajšati čas na prostem ali izboljšati zaščito rezistentnih oblačil.

Če pes ostaja hladen ali se zdi utrujen kljub prilagoditvam, organiziramo obisk pri veterinarju. Pomembna je laboratorijska preiskava, ki vključuje testiranje ščitničnih hormonov in osnovne krvne parametre. Ti vplivajo na telesno kondicijo v hladnih razmerah.

Z vestnim spremljanjem znakov mraza in skrbnim beleženjem lahko razvijemo prilagojen načrt za varno preživljanje zime. Tako preprečimo nepotrebni stres za našega štirinožnega prijatelja.

• Vreme in teren: temperatura, veter, vlaga, sneg/dež.
• Aktivnost: trajanje, intenzivnost, oprema in plasti.
• Odziv: lestvica 0–5, merjenje znakov mraza, vedenje po vrnitvi domov.
• BCS in mraz: cilj 4–5/9, tedensko tehtanje.
• Ocena tveganja mraz: prilagodimo čas zunaj in zaščito.

Zaključek

Občutljivost na mraz ni naključje. To je preplet genetike in okoljskih dejavnikov. Pasma, dlaka in telesna zgradba postavijo osnovo. Okolje prispeva s svojimi elementi kot so veter, vlaga, sneg, temperatura in dolžina izpostavljenosti.

Zaključimo lahko, da mora biti zimska nega psa prilagojena individualnim potrebam. To zahteva stalno prilagajanje in premišljen pristop.

Razlogi za občutljivost na mraz so raznoliki. Navajajo neustrezno izolacijo, majhno telesno maso, vpliv vetra in vlage, mokro dlako. Prav tako šteje predolga neaktivnost, neoptimalna prehrana in zdravstvene posebnosti. Razumevanje teh dejavnikov omogoča boljšo zaščito psa v zimskem času.

Zaščitimo svoje ljubljenčke s primerno obleko in zaščito tačk. Zimske sprehode skrajšamo v primeru močnega vetra. Po vrnitvi poskrbimo, da so kožuh in ležišče suhi.

Prehrana igra ključno vlogo. Zagotovimo energijo in kvalitetne beljakovine, uporabljamo hipoalergene formule CricksyDog. Linije kot so Chucky, Juliet, Ted in Ely ponujajo mokro hrano brez piščanca in pšenice. MeatLover priboljški in Twinky vitamini nudijo dodatno podporo. Kožo negujemo s Chloé, za izbirčne tu je Mr. Easy. Prav tako ne smemo pozabiti na vsakodnevno ustno higieno z Denty.

Opazovanje vedenjskih znakov in prilagajanje aktivnosti, opreme ter suhega doma so ključ do učinkovite zimske nege. S pravilnim znanjem, opazovanjem in izbirami lahko tudi v Sloveniji preživimo zimo brez težav. Pes ostane topel, zdrav in vesel. Skrb za psa pozimi je tako projektno delo, ki začne pri lastniku in konča s srečnim psom.