Pes in ledena voda – kdaj je prepovedano?

Na jutranjem sprehodu nas obdaja ostra tišina. Zrak zareže v naša pljuča, mirno jezero pod ledem pa nas poziva k previdnosti. Pri tem se sprašujemo, ali je led za psa nevaren. Ko opazimo, kako radovedno se naš pes približuje vodi, razmišljamo o varnosti pred ledeno vodo.

Dejstvo je, da led predstavlja veliko nevarnost za pse. Možnosti za izgubo toplote, zdrs na ledu, šok, krče in hipotermijo so velike. To še posebej velja, če pes nepričakovano pade v vodo. Takrat je vsaka sekunda dragocena. Določene situacije zahtevajo jasno prepoved: mladiči, starejši psi, bolni psi in pasme brez poddlake po aktivnosti naj se izogibajo ledeni vodi.

V tem vodniku bomo določili, kako zaščititi našega psa pozimi in kako prepoznati prve znake težav z mrazom. Obravnavali bomo pripravo na varne zimske sprehode, ki vključujejo primerno opremo, trening in načrtovanje. Pokrili bomo tudi teme, kot so prva pomoč v primeru nesreče, prehrana za krepitev imunskega sistema z izdelki, kot je CricksyDog, in skrb za kožo ter tačke. Naš cilj je, da se na dom vrnete mirni, suhi in varni.

Ključni poudarki

• Leden mraz hitro ohladi telo; tveganje za hipotermija pri psu je visoko.
• Stik z ledeno vodo je prepovedan za mladiče, starejše, bolne in pasme brez poddlake.
• Če pes pade v ledeno vodo, je ključna hitra, varna in postopna pomoč.
• Varni zimski sprehodi s psom temeljijo na načrtu, opremi in doslednem treningu.
• Kako zaščititi psa pozimi: toplotna zaščita, suhe tačke, vidnost in nadzor ob vodi.
• Prehrana in hidracija pozimi podpirata energijo, toploto in odpornost.
• Nadaljevanje članka razloži nevarnosti ledene vode za pse in praktične korake za varnost.

Zakaj je ledena voda pozimi za pse lahko nevarna

V hladnih mesecih je treba biti pri sprehodih s psi še posebej previden. Ledeni vodi se pogosto ne pripisuje dovolj velikega pomena. To je nevarnost zaradi visoke toplotne prevodnosti vode, ki povzroča hitro izgubo toplote. Telo pes v vodi izgubi toploto veliko hitreje kot v zraku, kar lahko vodi do podhladitve.

Ko se pes znajde v mrzli vodi, je prvi odziv organizma zoženje žil, hiter srčni utrip in povečano dihanje. S tem se pojavi možnost panike in nekontroliranega dihanja, ki lahko vodi do vdora vode v pljuča. V hladni vodi se lahko pes sooči tudi s krči. Ti krči lahko zmanjšajo sposobnost plavanja in koordinacijo.

Simptomi hipotermije pri psih se pokažejo nenadoma. Mednje spadajo tresenje, počasnejši premiki in letargija. Ti simptomi se pojavijo, ko telesna temperatura pade pod 37 °C. Pri temperaturi pod 35 °C so lahko posledice hujše, vključno z aritmijami in izgubo zavesti. Tveganje za poškodbe se poveča zaradi slabše prekrvitve tkiv.

Obstajajo še druga tveganja povezana z mrazom. Led lahko popusti, pes pa se znajde pod vodo. Ostre robove ledu lahko povzročijo ureznine, mokra dlaka pa zmanjšuje telesno temperaturo. Ceste obdelane s soljo in kemikalijami dodatno škodujejo koži. Vse to prispeva k daljšemu času okrevanja po takšnih izpostavitvah.

• Toplotna prevodnost vode je visoka, zato se jedro telesa ohlaja pospešeno.
• Šok zaradi mraza sproži panično dihanje in večje tveganje za aspiracijo.
• Hipotermija pes simptomi vključujejo tresenje, slabšo koordinacijo in zaspanost.
• Krči v mrzli vodi pri psu povečajo možnost potopa in poškodb.
• Sol, led in okužbe kože ter ušes predstavljajo dodatno obremenitev po stiku z vodo.

Zimski sprehodi s psom zahtevajo posebno pozornost. Ledeni vodi se moramo izogniti, saj je toplotna prevodnost vode zelo visoka. Tako se lahko v kratkem času pojavi podhladitev pri psu. Zimski časi so lahko tvegani, zato bodimo previdni.

izogibanje ledeni vodi pes zima

Ko se odpravljamo na zimske sprehode ob vodi, je ključnega pomena izbira varnih poti. Izogibajmo se bližini zamrznjenih jezer, rek in potokov. Korak na led ni dobra ideja, ne glede na njegov videz. Tanka mesta so pogosto tam, kjer ne pričakujemo – pri izlivih, pod mostovi in med vodnimi rastlinami.

Kako preprečiti stik psa z ledeno vodo zahteva natančen nadzor. Menimo, da je povodec dolg 3–5 m idealen za to situacijo, saj omogoča dovolj gibanja, a zagotavlja nadzor. Tudi dobro utrjen odpoklic lahko bistveno pomaga. Kratki ukazi in hitra nagrada za poslušnost psa sta ključna za uspeh izogibanju vodi.

Pametno je izbirati uro za sprehod, ko so temperature stabilnejše in vidljivost je boljša. Prednost dajemo več krajšim sprehodom, kar zmanjšuje tveganje premočenja in podhladitve psa. Za zaščito pred mrazom uporabljamo nepremočljiva oblačila in čeveljčke, ki ščitijo pred mrzlimi površinami.

V našem vozilu vedno hranimo opremo za nujne primere. Vključuje suhe brisače, termo odejo in toplo pitno vodo. To je še posebej pomembno v nepredvidljivih vremenskih razmerah. Ob vodi natančno opazujemo okolico, zlasti razpoke ali šumečo vodo, ki kaže na nevarnosti.

• Izberimo poti stran od ledu in tekočih rokavov.
• Povodec 3–5 m za nadzor v bližini vode.
• Ure dneva z boljšo vidljivostjo in stabilno temperaturo.
• Nikoli ne hodimo na led; ne testiramo ga sami.
• Odpoklic visoke zanesljivosti pred zimo.
• Čeveljčki in plašč za toploto ter suhost.
• Krajši, večkratni sprehodi namesto enega dolgega.
• V avtu: brisače, termo odeja, topla voda.

Navade in oprema tvorijo strategijo, kako preprečiti stik psa z ledeno vodo. Ta pristop nas drži osredotočene in pripravljene za sprehode, ki so sicer zapeljivi, a prinašajo svoje izzive.

Kdaj je stik z ledeno vodo striktno prepovedan

Obstajajo specifični primeri, ko pes ne sme stopiti v vodo pozimi. Mladiči in starejši psi imajo slabšo sposobnost uravnavanja telesne temperature. Zato jim je vstop v ledeno vodo strogo odsvetovan. Podobno morajo psi, kot so italijanski hrt, whippet in mehiški goli pes, ki nimajo poddlake ali imajo malo telesne maščobe, izogibati se temu.

Psom s kardiopulmonarnimi boleznimi je treba preprečiti stik z mrzlo vodo. Težave s srcem in dihanjem, vključno s poškodbo srčnih zaklopk in kolapsom sapnika, povečujejo tveganje za zdravstvene komplikacije. Pri pasmah, kot sta mops in francoski buldog, je nevarnost še večja. Hladen šok in možnost vdora vode v pljuča predstavljata resno grožnjo.

Koža potrebuje posebno skrb v hladnih razmerah. Voda lahko poslabša kožne bolezni ali stanje svežih ran. Poleg tega je tveganje za termični šok po naporni vadbi, ko je telesna temperatura zvišana, previsoko.

Ekstremni vremenski pogoji lahko otežijo situacijo. Zelo nizke temperature, močni vetrovi in visoka vlažnost hitro ohladijo telo. Veča se nevarnost, ko se pes znajde v neznanem ali nestabilnem vodnem okolju.

Ljubitelji plavanja med psi se morajo zavedati nevarnosti mraza. Prisotnost intuitivnega vedenja ne izniči fizičnih učinkov nizkih temperatur. Zato je treba upoštevati pravilo, ki temelji na kontraindikacijah in objektivnih zdravstvenih tveganjih.

• Mladiči in seniorji zaradi slabše termoregulacije.
• Psi brez poddlake ali z malo maščobe (italijanski hrt, whippet, mehiški goli pes).
• Srčno-žilne in dihalne težave, brahicefali (mops, francoski buldog).
• Kožna obolenja, sveže rane, po naporni vadbi.
• Zelo nizke temperature, veter, visoka vlažnost, neznana voda in tok.

Pasme in individualni dejavniki tveganja

Arktične pasme, vključno s sibirskimi haskiji, aljaškimi malamuti in novofundlandci, imajo gosto poddlanko. To jim omogoča večjo vzdržljivost v hladnih okoljih. Kljub temu v ledeni vodi toplota hitro izpuhti, zato je pomembna previdnost. Kratkodlake in majhne pasme so še posebej občutljive na mraz.

Kratkodlake in majhne pasme kot so čivava in pritlikavi pinč, hitro izgubijo telesno toploto. Psi brez poddlake so še dodatno ranljivi na mraz. To velja tudi za gole pasme. Posameznikova občutljivost na hlad se razlikuje, zato ocen ne smemo delati samo na podlagi pasme.

Zimski BCS (Body Condition Score) psa močno vpliva na njegovo tveganje za podhladitev. Nizek BCS pomeni manj telesne izolacije. Visoka ali zelo mlada starost psa zmanjšujeta njegovo sposobnost termoregulacije. Pri psih s kroničnimi boleznimi, kot so hipotiroidizem in srčno popuščanje, je potrebna dodatna previdnost.

Mokra dlaka in vozli zmanjšajo psu toplotno izolacijo. Sneg in voda lahko hitro ohladita kožo psa. Temen kožuh pod zimskim soncem ne more nadomestiti izgube toplote v vodi. Kvalitetna dlaka brez vozlov in dobra fizična pripravljenost sta ključna za ohranjanje toplote.

Psičje navade določajo njegovo tveganje za skok v vodo. Neizkušeni psi, visoka vzburjenost ali močan lovski nagon lahko vodijo v nepredvidene situacije. V takih primerih so ključni nadzor, povodec in jasen odpoklic. Takšna rutina povečuje varnost.

Ocena tveganja mora biti celovita: vključevati mora pasmo, zimski BCS, starost, zdravstveno stanje in obnašanje ob vodi. S tem pristopom upoštevamo individualno občutljivost na mraz. Zagotavljamo zaščito, ki temelji na realnih tveganjih, ne zgolj na stereotipih.

• Arktične pasme so bolj odporne na mraz, a tudi one imajo svoje omejitve v ledene vodi.
• Najbolj izpostavljene mrazu so pasme brez gostega poddlaka in majhni psi.
• Za oceno varnosti so ključni BCS pes zima, starost in zdravstveno stanje.
• Psičkine navade in njegova vzburjenost lahko povečajo verjetnost za nevarne skoke v vodo.

Najpogostejše poškodbe in bolezni povezane z ledeno vodo

Kontakt psa z ledeno vodo lahko skrije poškodbe pod dlako. Takšne poškodbe se hitro razvijejo. Hipotermija pri psu je prva skrb, saj lahko hitro napreduje od blage do hude. Simptomi kot so tresenje, upočasnjenost gibanja in zmedenost kažejo na padec telesne temperature. V hujših primerih lahko sledijo srčne aritmije in celo kolaps.

Tipične poškodbe vključujejo ozebline na ušesih, repu in blazinicah psa. Koža na teh mestih najprej pobledi in postane trda, nato pa potemni in postane boleča na dotik. Takšne ozebline lahko v hujših primerih vodijo v smrt tkiva, če ne poskrbimo za postopno ogrevanje in sušenje psa.

Ledena tla in sol na cestah povzročajo ureznine in razpoke na blazinicah, ki krvavijo in pečejo. Prav tako lahko med prsti nastanejo grudice ledu, imenovane “ice balls”, ki spremenijo hojo psa in dražijo kožo. To povečuje možnost za odrgnine in sekundarne okužbe.

Zaužitje ledene vode ali snovi lahko pri psu sproži pljučnico. To se lahko zgodi, na primer, pri lovu žogice ob poledeneli obali. Simptomi vključujejo kašljanje, pospešeno dihanje in apatijo, kar zahteva takojšnje ukrepanje veterinarja.

Stik z mrzlo vodo lahko povzroči vnetje ušes, še posebej pri pasmah s povešenimi ušesi. Tipični znaki so rdečina, neprijeten vonj iz ušesa in praskanje. Sol in sol za odmrzovanje lahko povzročita draženje kože, kar zahteva temeljito izpiranje tačk po sprehodu.

Nenadna izpostavljenost mrazu med aktivnostjo lahko povzroči mišične krče in poškodbe tetiv. Pes lahko postane tog, skrajša korak ali začne šepati po skoku. Poškodovana koža je ranljiva za bakterijske ali glivične okužbe, kar oteži celjenje.

Pogosto se težave med seboj prepletajo. Hipotermija lahko nastopi v kombinaciji z urezninami blazinic ali ozeblinami, še posebej pri izpostavljenosti soli. Pomembno je celostno ukrepanje: psa je treba ogreti, posušiti, skrbno očistiti in opazovati njegovo dihanje in gibanje. V primeru potrebe je nujno posvetovanje z veterinarjem.

• Hipotermija: tresenje, letargija, aritmije pri napredovanju.
• Ozebline: bledica, trdota, kasnejša potemnitev in bolečina.
• Ureznine in razpoke blazinic: led, sol in “ice balls” med prsti.
• Pljučnica pri psu: aspiracija vode, kašelj in težko dihanje.
• Vnetja ušes, kontaktni dermatitis, sekundarne okužbe kože.

Prepoznavanje simptomov, da je psu prevroče ali premrzlo

Mrzel zrak in mokra tla lahko hitro vplivajo na počutje psa. Na mraz kažejo tresenje, napetost in dvigovanje tačk. Psu je lahko hladno, če je počasen ali išče zavetje. Hladne ušesne konice ter bledi ali modrikasti jezik in dlesni so znaki hipotermije.

Ob močnem ohlajanju psa lahko opazimo zmedenost in nestabilnost. Zmanjšan srčni utrip signalizira bradikardijo. Pes začuti stres, se umika, ne želi hoditi in težko upošteva ukaze.

Pozimi lahko doživi tudi znake pregrevanja, izpostavljenih neprodušnim plaščem ali hitremu teku. Pregrevanje opazimo po pretiranem sopenju, slinjenju in rdečih dlesnih. Pojavita se lahko letargija in bruhanje, kar zahteva prekinitev dejavnosti.

Neprepustna oblačila lahko povzročijo zadrževanje vlage in toplote, vodijo v mraz in pregrevanje med istim izletom. Pomembno je, da med sprehodom opravimo preglede: ušesa, tačke, dlesni in odziv. Takoj ukrepamo ob prvih znakih težav.

• Merimo frekvenco dihanja in srčni utrip, ko je pes miren in ko se giblje.
• Spremljamo, ali se pes trese, prehitro diha ali pogosteje ustavlja.
• Tipamo ušesne konice in blazinice, da pravočasno zaznamo znake mraza.
• Ob znakih hipotermije ali pregrevanja takoj prekinemo aktivnosti.
• Opazujemo, kako se pes odziva na stres: umik, “zmrznjena” drža ali neobičajno vedenje.

Učinkovita je uporaba dihajočih oblačil v plasteh in redni postanki. Z jasnim ritmom gibanja, pregledom in prilagajanjem zagotavljamo varnost in udobje. Hkrati pa ohranjamo raziskovalni duh in radost v zimskem času.

Preprečevanje: kako načrtujemo varne zimske sprehode

Za varnost med zimskimi sprehodi s psom je ključna priprava že doma. Najprej se seznanimo z vremensko napovedjo, kjer preverimo temperaturo, hitrost vetra in morebitne padavine. Nato temu prilagodimo izbiro poti, pri čemer dajemo prednost trasam, ki ne vključujejo prečkanja vodnih površin ali poledenelih mostov. Ob vodi psa vedno držimo na povodcu, da zagotovimo njegovo varnost.

Pred odhodom poskrbimo za ustrezno opremo. V nahrbtnik damo brisače, termovko s toplo vodo, pasjo jakno, dodatno oprsnico, po potrebi pa tudi zaščitne čeveljčke in balzam za tačke. To je še posebej pomembno, ker sol in led dražita pasje blazinice. Tako lahko med sprehodom vzdržujemo primeren tempo in zmanjšamo verjetnost zdrsov.

Preden se podamo na pot, psa ogrejemo s kratkim sprehodom in nekaj vajami poslušnosti. Ko se vrnemo, poskrbimo za postopno ohlajanje v toplem domu. S tem omogočimo, da pes ostane gibčen in osredotočen.

Dolžino sprehoda prilagodimo nizkim temperaturam, ponavadi od 15 do 30 minut, in vključimo toplotne odmore, ko smo v zavetrju. Če se vreme poslabša, sprehod še skrajšamo.

Da psa fizično in mentalno zaposlimo, vključimo vohalne igre. Poiščemo priboljške v listju in mu omogočimo, da sledi kratkim sledem po travniku. Nadzorovano ovohavanje dreves prav tako prispeva k stimulaciji brez potrebe po intenzivnem teku.

Ko načrtujemo zimske poti, izbiramo utrjene poti brez ledu in se izogibamo klancem. V primeru, da teren ni poledenel, lahko uporabimo dolgo vrv, sicer pa je bolje psa držati na kratkem povodcu za boljši nadzor.

Pazimo na znake neugodja pri psu, kot so tresenje, dvigovanje tačk ali upočasnitev. Na podlagi teh opažanj prilagodimo trajanje sprehoda in po možnosti poiščemo zavetje za odmor. Poskrbimo tudi za redno hidracijo s ponujanjem vode v manjših količinah.

V primeru nepričakovanega slabšanja vremena se omejimo na krajše, krožne poti. Tako zagotovimo varnost in lahko hitro prilagodimo načrte, če se vreme resno poslabša.

• Preverimo napoved in veter; načrtovanje poti pozimi usmerimo na krožne, suhe trase.
• Ogrevanje pred odhodom, ohlajanje po vrnitvi.
• Kratki bloki hoje; trajanje sprehoda mraz skrajšamo ob vetru in padavinah.
• Redni toplotni odmori pes v zavetrju in hidracija v manjših požirkih.
• Vohalne igre namesto divjega teka; povodec ob vodnih površinah.

Oprema za zaščito pred mrazom in vlago

Zimski izleti zahtevajo sloje oblačil, ki nas bodo greli in obenem omogočali koži, da diha. Pravilno oblikovan pasji plašč je nujen, saj mora pokrivati prsni koš in trebuh. Tako je zaščiten pred vetrom in snegom. Za deževne dni je priporočljiva vodoodporna pasja jakna. Ta naj bo opremljena z izolacijo in tesnimi šivi, prilagojena za pasjo pasmo in njihovo aktivnost.

Priadne pasje čevlje izberemo za sprehode po poledenelih površinah. Iskati moramo take z gumiranim podplatom ali Vibram tehnologijo za zagotavljanje oprijema. Ključnega pomena je izbrati čevlje ustrezne velikosti. Prav tako je pomembno, da čevlje postopoma uvajamo in jih večkrat testiramo doma.

Da bo pes viden v temi, uporabimo odsevne elemente in LED luči, nameščene na oprsnici ali povodcu. Oprsnice, narejene iz vodoodpornih materialov, so boljša izbira od ovratnic. Predvsem v primerih, ko pes nepričakovano potegne ali zdrsne.

• Pred in po sprehodu nanesemo balzam na tačke psa. Tako ščitimo blazinice pred soljo in razpokami.
• S sabo vedno vzamemo brisačo iz mikrovlaken za hitro sušenje ter toplotno odejo za čas počitka.
• Pijača za psa naj bo v zložljivi skledi s termo izolacijo. Tako preprečimo, da voda zmrzne, in psu omogočimo redno pitje.

Domov se vrnemo, opremo takoj posušimo in dobro prezračimo. S tem ukrepom preprečujemo nastanek vlažnega in hladnega okolja za naslednjič. Tako bodo plašči, čevlji in lučke dlje ostali uporabni.

Hidracija in prehrana pozimi

Ko temperature padejo, naši psi manj čutijo žejo, zato moramo pozimi poskrbeti za njihovo hidracijo. Vedno jim moramo pred in po sprehodu ponuditi svežo, ne prehladno vodo. Topla voda lahko spodbudi pitje. Pomaga tudi pri uravnavanju elektrolitov, posebej ko je zunaj sneg in psi veliko tečejo.

Za pse, ki so pozimi zelo aktivni, rahlo povečamo vnos energije. Običajno zadošča povečanje kalorij za 5–15 %, odvisno od aktivnosti. Poudarek je na kakovostnih beljakovinah in maščobah, ki podpirajo termogenezo in ohranjajo mišično maso.

Mokra hrana lahko prispeva k hidraciji v hladnih mesecih. Ampak moramo preveriti, koliko energije obroki zagotavljajo. Pri občutljivih psih porcije razdelimo čez dan. To zmanjša toplotni šok. Omega-3 maščobne kisline (EPA in DHA) pomagajo koži in sklepom, kar je pozimi še posebej važno.

Elektrolitsko ravnovesje je ključno: običajno zadošča redna voda. Za daljše zimske izlete se posvetujemo z veterinarjem o dodatkih. Po sprehodu tačke očistimo od soli in sredstev proti zmrzali. To zmanjša tveganje za draženje ali prebavne težave, če pes sol poliže.

• Vodo večkrat dnevno ponudimo in jo po potrebi ogrejemo.
• odvisno od aktivnosti psi povečamo kalorični vnos in pazimo na kondicijo.
• Razmislimo o mokri hrani za dodatno tekočino, a nadzorujemo količino.
• Občutljivim psom nudimo manjše, a pogostejše obroke po naporu.
• Umivanje tačk zmanjšuje tveganje za vnos soli in sredstev proti ledu.

Hidracija, ustrezno zvišanje kalorij in skrb za elektrolitsko ravnovesje so ključni. Skupaj z izbrano hrano, bogato z beljakovinami in maščobami, psom omogočimo, da ohranjajo toploto, energijo in dobro počutje vso zimo.

CricksyDog: podpora zdravju in odpornosti skozi prehrano

Zima zahteva dodatno energijo od naših pasjih prijateljev. Zato je pomembno izbrati kakovostne beljakovine. CricksyDog hrana je posebna, saj je hipoalergena in ne vsebuje piščanca ter pšenice. To zmanjšuje prebavne obremenitve in ščiti kožo v hladnih ter suhih dneh.

Za mladiče je prava izbira Chucky. Juliet je razvita za majhne pse, medtem ko Ted ustreza srednjim in velikim pasmam, ki potrebujejo več energije. Vsi izdelki ponujajo hipoalergene možnosti, kot so jagnjetina, losos, zajec, govedina in insekti. Tako lahko prilagodimo prehrano individualnim potrebam.

Ko pes potrebuje več tekočine, je Ely mokra hrana idealna izbira. Sestavine kot jagnjetina, govedina in zajec nudijo vlago in nežno teksturo. To pomaga pri termoregulaciji in okrevanju po mrzlih sprehodih.

MeatLover priboljški so odlični za motivacijo in učenje. So 100 % mesni in brez nezaželenih dodatkov. Tako ostane nagrada privlačna, pes pa osredotočen.

Twinky vitamini krepijo sklepe in splošno kondicijo. Pomagajo ohranjati varno gibanje po ledu in izboljšajo dnevno prehrano. Tako pes ostane prožen in vzdržljiv kljub nizkim temperaturam.

Po sprehodu je pomembna nega kože in dlake. Chloé šampon blaži srbečico, balzam pa varuje pred soljo in mrazom. Redna uporaba preprečuje razpoke in iritacije.

Mr. Easy prelivi so odlični za izbirčne jedce. Veganski preliv popestri suho hrano in vzpodbuja apetit, ne da bi dodajal piščanca ali pšenico. Z Denty zobnimi palčkami ohranjamo svež dah in čiste zobe.

Ko prilagodimo izbrano CricksyDog hrano sezoni, dodamo Ely mokro hrano za hidracijo. Dodamo tudi Twinky vitamine in skrbimo za nego s Chloé šamponom in balzamom, ustvarimo celostno rutino. MeatLover priboljški, Mr. Easy prelivi in Denty palčke olajšajo skrb za motivacijo, zadovoljstvo in oralno higieno vsak dan.

Trening in odpoklic ob vodnih površinah

Pred prvo zmrzaljo je ključnega pomena okrepiti zanesljiv odpoklic. Uporabimo visoko vredne nagrade, kratke serije ter veselo pohvalo. S tem postane trening odpoklica za psa jasen, hiter in varen, tudi ob vodnih površinah.

Z začetkom v mirnem okolju, postopoma dodajamo motnje. Ob reki ali jezeru delamo na dolgi vrvici. Tako ohranjamo nadzor in gradimo psu samostojnost.

Uvedemo signala “k meni” in “pusti”. Merimo, kako hitro se pes odzove in ga takoj nagradimo. To prepreči njegov skok v vodo ob pojavu rac, valov ali ledu.

• Usmerjamo pozornost skozi igro: tarča na dlan, vzpostavljanje očesnega stika, umirjeno hojo ob strani.
• Naučimo samokontrolo: ukazi kot so sedi, počakaj, ostani, so pomembni ob občutljivih mestih kot so mostovi.
• Nagradimo, če mirno opazuje vodo, brez vlečenja ali želje po skoku.

V zimskem času začnemo postopno desenzitizacijo na vodo. Vadba se začne daleč od vode, s časoma pa se približujemo. Vedno vadimo na dolgi vrvici in izogibamo se metanju predmetov v vodo.

1. Ustavi se: Ko se ustavimo, pes dobiva jasno navodilo “počakaj”.
2. Pokliči: Z veselim “k meni”, pes priteče in je nagrajen ob prihodu.
3. Zadrži: Psu fizično onemogočimo zadržavanje s povodcem, preusmerimo ga in nadaljujemo z vadbo.

Ko se pes nauči rutine, redno ponavljamo kratke vaje. Delo na dolgi vrvici zagotavlja varnost. Tako ostaja trening odpoklica zanesljiv v vseh pogojih.

Ob vsakem sprehodu skrbno preverjamo okolje. Za preprečevanje skokov v vodo uvedemo zgodnje opozorilo. Pravilno uporabimo “pusti” in psu ponudimo obilno nagrado, če se odloči ostati z nami.

Prva pomoč, če pes pade v ledeno vodo

Začnemo s svojo varnostjo in ne stopamo na led. Dolga veja, lestev ali vrv nam pomaga, da psa previdno privlečemo na suho. Usmerjamo ga proti plitki vodi in ohranjamo mirno komunikacijo, da psa ne prestrašimo.

Ob dosegu ga podpremo pod prsni koš in vrat, ne vlečemo ga za ovratnico. Po rešitvi ga položimo na suho, odstranimo mokro opremo ter dlako nežno osušimo.

Postopoma ga grejemo s toplo odejo, ne vročo. Grelne blazinice, ovite v brisačo, položimo na psa, vendar ne na okončine ali rep. Če je pes pri zavesti, mu ponudimo toplo vodo.

• Ne uporabljamo vročih sušilnikov ali neposredne toplote.
• Spremljamo dihanje, srčni utrip in barvo dlesni.
• Če je prisoten kašelj, zasoplost ali zmedenost, je veterinar nujno.

Rane na tačkah očistimo in zaščitimo. Odstranimo led, sol, da preprečimo dodatno draženje. Pomembno je, da psa ne pustimo teči ali skakati.

Četudi se zdi poškodba manjša, je pregled izjemno pomemben. Potencialne nevarnosti vključujejo pljučnico, aritmije in neopazno hipotermijo. Med prevozom skrbimo za toploto, psa varno namestimo. Glavo držimo rahlo povišano. Nujno se držimo smernic: počasno ogrevanje in hitri veterinarski pregled.

Higiena in nega kože ter tačk po stiku z mrazom

Po zimskem sprehodu tačke speremo s toplo vodo. Posebno pozornost posvetimo prostorom med prsti, kjer se lahko naberejo sol in pesek. Nato nežno obrišemo blazinice in preverimo morebitne razpoke ali rdečico. Posebno pozornost posvetimo morebitnim krvavitvam.

Kožuh psa temeljito posušimo, še posebej na predelih prsnega koša in trebuha. Vlaga, ki ostane v mokrih oprsnicah, lahko kožo ohladi in draži. Krtačenje po sušenju omogoča enakomerno razporeditev naravnih olj. Ta praksa zaščiti kožo pred mrazom in zmanjša srbenje.

Pred naslednjim sprehodom nanesemo zaščitni balzam na blazinice. Redno krajšanje dlake med prsti preprečuje nastanek ledenih kroglic. Takšna nega zagotavlja, da so tačke tudi pozimi v dobrem stanju, pes pa se giblje brez težav.

Za občutljivo kožo psa izberemo blag, hipoalergen šampon, kot je na primer Chloé, in po potrebi uporabimo balzam. Kopanje psa pozimi omejimo na minimum, da ne odstranimo zaščitnega lipidnega sloja kože.

Ob znakih infekcije ali ob hudih bolečinah se nemudoma obrnemo na veterinarja. V hladnih dneh poskrbimo, da je pes na toplem in mu omogočimo počitek. Z doslednim izvajanjem ritualov čiščenja, sušenja in nanašanja balzama ohranjamo zdravje blazinic in kože.

• Topla voda po sprehodu odstrani sol na cestah pes in kemikalije.
• Temeljito sušenje in krtačenje krepita zaščita kože mraz.
• Nega tačk pozimi vključuje balzam in krajšanje dlake med prsti.
• Kopanje psa zima naj bo redko, z blagim šamponom, kot je Chloé.

Mit ali resnica: “Pes se sam prilagodi mrazu”

Mnogi verjamejo, da je pes sposoben sam uravnavati mraz. Ta mit pa ne drži, ko naletimo na vodo in veter. Ko pes postane moker, njegova dlaka izgubi zračne žepe. To vodi do izgube toplotne izolacije in telesna toplota hitro izpuhti.

Kljub adaptacijam je pasja sposobnost ohranjanja telesne temperature omejena. Mokri kožuh lahko povzroči ohlajanje telesnega jedra, kljub debelemu podkrznu. Ne glede na prilagoditvene sposobnosti, mraz lahko prinese hipotermijo in ozebline. To se lahko zgodi na občutljivih mestih, kot so ušesa, rep in tačke.

Odpornost huskyjev, malamutov in samojedov na mraz tudi ni neomejena. Ti psi lahko doživijo šok, ko se znajdejo v ledeni vodi. Dodatni izzivi, kot so led, močan tok in veter, tveganje za podhladitev povečajo.

Naša dolžnost je, da skrbimo in smo pozorni. Organiziramo čas za sprehode v hladu, opazujemo morebitne znake stresa in zagotovimo zaščito. Nositev toplega plašča, nepremočljivih čevljev in bogata prehrana pomagajo ohranjati temperaturo.

• Preden greste ven, preverite vremenske razmere.
• Izogibajte se dolgotrajnemu izpostavljanju ledeni vodi in poskrbite za hitro sušenje kožuha.
• Zaščitno opremo izbirajte od uglednih proizvajalcev kot sta Ruffwear ali Hurtta.
• Obogatite prehrano s hranilnimi obroki za ohranjanje energije.

Zanašanje na naravno privajanje na mraz ni varno. Skupno prepričanje o samodejni prilagoditvi psa na mraz je zmotno. Varstvo psa v zimskem času zahteva našo pozornost, pripravo in pravilne odločitve.

Sezonsni načrt: kako prehajamo iz jeseni v zimo in iz zime v pomlad

Jeseni se prilagajamo z mehkobo: striženje zmanjšamo, da še vedno ščiti dlako. Začnemo z rednimi sprehodi po raznolikem terenu, krepijo kondicijo brez pretresa. Dodamo opremo kot so ovratnik in vodoodporen plašč, ki omogočajo postopno navajanje na nižje temperature.

Ko pride hlad, skrajšamo čas zunaj in organiziramo več krajših sprehodov. Po potrebi prilagodimo prehrano za večjo porabo energije in pripravimo zaščito za tačke. To ohranja psa aktivnega, toplo in veselo skozi zimo.

V pozni zimi, ob prehodu v pomlad, smo pozorni na led, visoko vodo in skrite nevarnosti. Izberemo varne poti, psa držimo na povodcu ob vodi in čistimo tačke po sprehodih.

S prihodom pomladi podaljšujemo sprehode, vključimo več terenskih izzivov. Opazujemo psa, da zimske zaloge teže ostajajo v mejah cilja. S tem kondicija ostaja solidna skozi celo leto brez večjih nihanj.

Sk throughout the let, izvajamo vaje odpoklica, čakanja ob vodi. Pred zimo obiščemo veterinara za preventivno pregledovanje, kar omogoča varno prilagajanje na hladnejše vreme. Pes ima tako jasno in zdravo rutino skozi vse letne čase.

• Jesen: gradnja vzdržljivosti, uvajanje opreme, lahkotni intervali.
• Začetek zime: več kratkih izhodov, zaščita tačk, prilagoditev obrokov.
• Pozna zima–pomlad: previdnost na ledu in ob rekah, več nadzora.
• Pomlad: počasno stopnjevanje napora, spremljanje telesne mase.
• Celo leto: trening odpoklica, preventivni veterinarski pregled.

Zaključek

Voda predstavlja največje tveganje za psa pozimi. Izognitev vodi zmanjša možnost hipotermije, krčev in nevarnih zdrsov pod led. Poznavanje tveganj in omejitev psa pripomore k varnosti v hladnih mesecih brez nepotrebnih tveganj.

Preventiva pred mrazom zahteva toplo in suho opremo ter odsevne elemente. Načrtujemo varne poti in se osredotočamo na kratke, a kvalitetne sprehode. Trening odpoklica krepi ob vsakem izhodu. Ob vodi ostanemo mirni in odločni, hkrati pa opazujemo kakršne koli znake nelagodja pri psu.

Uravnotežena prehrana in ustrezna nega sta ključna. Izberite hrano, ki krepi kožo, dlako in sklepe. Po sprehodu poskrbite, da so tačke in trebuh suhi. Tako varnost psa pozimi dobi praktično in celostno podlago.

Naša naloga je zagotoviti varnost psa v zimskih mesecih. Z dobrim načrtom, pripravljenostjo na dajanje prve pomoči in neomajno pozornostjo lahko sprehodi ostanejo varni in prijetni. Usvojitev preventivnih ukrepov naredi zimo sproščeno in brezskrbno dobo za nas in naše pse.