Prehlad pri psih – ali obstaja in kako ga prepoznati?

Ko zrak postane hladen in zadiši po dimu iz peči, naši psi iščejo zavetje ob nas. Z vlažnim nosom, tiho dihanjem in občasnim kihanjem nas skrbi, če so prehlajeni. Takrat se sprašujemo, ali gre za pesji prehlad ali posledico mrzlega sprehoda.

Psi sicer ne zbolijo za človeškim prehladom, ker jih ne napadejo rhinovirusi. Vendar zimske bolezni pri psih niso mit. Okužbe z virusi, bakterije in draženje dihal lahko pri psih sprožijo simptome, ki spominjajo na prehlad: izcedek iz nosu, kihanje, kašelj ter utrujenost. Ključno je, da ločimo med resnejšimi boleznimi in manjšimi težavami, ki same minejo.

Spremljanje pasjih simptomov pozimi zahteva pozornost. Blagi simptomi včasih zahtevajo veterinarski obisk, posebej pri sumu na kužni kašelj ali pasjo gripo. Predvsem so pomembni preventiva in skrb: cepljenja, higiena, izogibanje gneči, topla oblačila, kvalitetna hrana, zadostna količina vode in počitek. Podrobno bomo razložili vzroke, simptome, diagnosticiranje, prvo pomoč in prilagajanje rutine v hladnem vremenu, vključno s prehrano, kot so hipoalergeni obroki CricksyDog.

Ključne ugotovitve

• Psi ne dobijo človeškega prehlada, a zimske bolezni psov lahko povzročijo podobne znake.
• Najpogostejši pasji prehlad znaki so izcedek iz nosu, kihanje, kašelj in utrujenost.
• Pes simptomi nahoda pozimi zahtevajo pozorno spremljanje in po potrebi obisk veterinarja.
• Razlika med prehlad in kužni kašelj je pomembna za pravočasno ukrepanje.
• Preventiva vključuje cepiva, higieno, izogibanje gneči in toplo opremo.
• Imunski sistem podpiramo s kakovostno prehrano, hidracijo in počitkom.

Ali psi res lahko zbolijo za “prehladom” in kako to razumemo

“Prehlad” pri psih ni enako kot pri ljudeh. To je ker za človeški prehlad so krivi rhinovirusi, ki na pse ne vplivajo. Torej, kadar opazimo simptome prehlada pri psih, je vzrok drugačen. Poznavanje razlik med pasjo gripo in prehladom je nujno za pravilno razumevanje.

Psi se lahko soočijo s številnimi virusnimi okužbami psov, ki povzročajo simptome, podobne prehladu. K temu prispevajo virusi, kot so pasji parainfluenca virus in adenovirus, kot tudi bakterije kot je Bordetella bronchiseptica. Zimski meseci lahko prinesejo tudi pasje influence, kar pokaže, kako raznoliki so povzročitelji.

Mraz kot tak ne povzroči direktne bolezni. A lahko zmanjša odpornost nosne sluznice, zaradi česar so psi bolj izpostavljeni okužbam. Pri izpostavljenosti mrazu in vetru je pomembno biti pozoren na znake draženja. To olajša virusne okužbe psov ali bakterije, da povzročijo bolezen.

V primeru blažjih simptomov se psi lahko sami pozdravijo v enem do dveh tednih. Ko pa opazimo resnejše znake, kot so visoka vročina ali težave z dihanjem, je obisk veterinarja ključen. To nam omogoča, da pravilno ukrepamo in preprečimo poslabšanje respiratorne okužbe pri psih.

Simptome podobne prehladu lahko sprožijo tudi dejavniki, kot so prah in suh zrak. V takih primerih ni nujno, da gre za infekcijo. Primerno vlaženje prostora in čiščenje lahko prispevata k izboljšanju počutja psa.

Najpogostejši vzroki za zimske respiratorne težave pri psih

Ko temperature padejo, vzroki pasjih prehladov tičijo v mešanici infekcij in okoliških dejavnikov. Izstopa bakterija Bordetella pri psih (Bordetella bronchiseptica), ki se večkrat združuje z virusi. Mednje štejemo parainfluenca pri psih in pasji adenovirus tipa 2 (CAV-2). S tem, ko dodamo še pasjo gripo H3N2/H3N8, pasji respiratorni koronavirus in Mycoplasma spp., ustvarimo značilno zmes, ustvarjalno za širjenje kužnega kašlja pri psih.

Zima prinaša več časa v notranjih prostorih. Slaba ventilacija in ogrevanje napadeta dihala, suh zrak oslabi sluznico. Večje združevanje v pasjih vrtcih in hotelih povečuje tveganje za širjenje okužb.

Mraz, nenadne temperature med zunanjostjo in notranjostjo, telesna aktivnost v hladu, dražilne snovi kot so dim in osvežilci, vključno s tujki v nosu in zobnimi problemi, delujejo kot sprožilci. Pri določenih pasmah lahko naletimo tudi na kolaps sapnika. Pogosto je na delu več dejavnikov hkrati, kar pomeni raznolike simptome.

Zoonotski potencial bakterije Bordetella bronchiseptica je sicer nizek. Vendar pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom previdnost ni odveč. Ključna so redno prezračevanje, vlaženje zraka in zmanjševanje stresa. Tako lahko omejimo vzroke pasjih prehladov in kužni kašelj, povezan z Bordetella pri psih in parainfluenca pri psih.

• Infekcijski povzročitelji: Bordetella bronchiseptica, parainfluenca pri psih, CAV-2, pasja gripa H3N2/H3N8, pasji respiratorni koronavirus, Mycoplasma spp.
• Okoljski dejavniki: suh zrak pes težko diha, slaba ventilacija, več sobivanja, stres ob praznikih.
• Neinfekcijski sprožilci: mraz, dražljaji v zraku, temperaturni skoki, napor v mrazu, tujki, dentalne bolezni, refluks, kolaps sapnika.

pes simptomi nahoda pozimi

Ko zaznamo prve simptome, razmišljamo o značilnostih pasjega nahoda pozimi. Pes lahko ima voden ali sluzast nosni izcedek, ki je prozoren ali moten. Opazimo lahko tudi kihanje, včasih smrčanje ali renčanje, kar izhaja iz razdražene sluznice nosu.

K temu doda se še kašelj. Pozimi pasji kašelj variira med suhim in “trobentajočim” ali mokrim z več sluzi. Lahko opazimo solzenje oči, zmanjšan apetit in blago letargijo. Kljub blagim simptomom, pes še vedno uživa v kratkih sprehodih, čeprav hitreje utrudi.

Ob alarmnih opozorilih takoj ukrepamo. Pri pojavu goste rumene ali zelene izcedine iz nosu, krvavitev, visoke temperature preko 39,4 °C, težave z dihanjem, modrikastih dlesni, izrazite apatije, dehidracije, bolečine ali bruhanja je ukrepanje nujno. Pri mladičih in starejših psih se stanje lahko hitro poslabša.

• Prozoren izcedek + blago kihanje: pogosto draženje ali zgodnja virusna faza.
• Gnojni izcedek + vročina: lahko je bakterijsko vnetje ali sinusitis.
• Ponavljajoč “gosji” kašelj z gag refleksom: značilen za kužni kašelj.
• Akutna dispneja: potrebna je takojšnja pomoč.

Domov lahko ocenimo stanje s spremljanjem hidracije: vlažne dlesni in elastična koža so pozitiven znak. Za merjenje temperature uporabimo digitalni termometer rektalno. Posvečamo pozornost apetitu, frekvenci kihanja in moči kašlja. S temi opažanji ločimo blage simptome od resnejših, ki potrebujejo veterinarski pregled.

Zgodnji znaki: kako prepoznamo, da se nekaj dogaja

Ko spremljamo vsakodnevne navade, subtinilni znaki prehlada pri psu neopazno pritegnejo pozornost. Naš sprehodni tempo zazna upočasnitev, pogoste so krajše postanke. Lahko opazimo serijo kihanj in občasno ‘pihanje’ skozi nos. Manjši apetit skupaj z lepljivim nosnim izcedkom v hladnih dneh signalizira, da nekaj ni v redu.

Pri psu lahko zaznamo blago letargijo: večji delež spanca, zmanjšano željo po igri in hitrejšo utrujenost. Soočamo se s prvimi znaki kužnega kašlja – suh, dražeč kašelj, ki postane očiten pri navdušenju ali ko je povodec napet. Včasih lahko opazite, da pes pije več, ali manj, kar je lahko posledica suhega zraka vplivajočega na nosne prehode.

Za podrobnejši pregled uvedemo redno spremljanje zdravstvenega stanja našega psa. Merjenje telesne temperature, zapisovanje kašelj in sprožilcev ter spremljanje barve nosnega izcedka. Ob tem fotografiramo nos, da opazimo morebitne spremembe. V mirovanju štejemo dihanje, ki naj bi se gibalo med 15 in 30 vdihov na minuto. Zgodnjo identifikacijo težave podpremo z mirnostjo, zagotavljanjem vlažnega zraka in primerno hidracijo.

• Opazimo počasnejši korak, več ustavljanj in kratka kihanja v serijah.
• Nosni izcedek postane gostejši, občasno s spremembo barve.
• Blaga letargija pri psu in dejstvo, da pes manj je pozimi, tvorita pomemben signal.
• Prvi znaki kužnega kašlja: suh kašelj ob vznemirjenju ali vlečenju na povodcu.
• Dnevno merjenje temperature, beleženje trajanja kašlja in sprožilcev.
• Spremljanje dihalne frekvence v mirovanju (15–30/min) ter dosledna hidracija.

Kužni kašelj, pasji gripa in drugi pogosti sindromi

Kužni kašelj je del sindroma IRDC pri psih, ki vključuje različne viruse in bakterije. Za njegov prenos so značilni kapljični prenos in neposredni stik. Ta lastnost bistveno prispeva k hitremu širjenju bolezni v okoljih, kot so pasji parki in penzioni. Tipični simptomi vključujejo suh, oster kašelj s “gag” refleksom, ki postane bolj izrazit, ko je pes na povodcu.

Bolezen običajno mine v 1–3 tednih. Ključnega pomena so počitek, vlažen zrak in skrb za zmanjšanje stresa pri psu. Če je pes občutljiv ali se simptomi poslabšajo, je priporočljivo čim prej obiskati veterinarja. Tako lahko hitro ukrepamo in preprečimo morebitne zaplete.

S simptomi pasje gripe se pojavlja kašelj, poleg tega pa tudi vročina, letargija in izcedek iz nosu. Obstajata dva glavna seva, H3N2 in H3N8. Večina primerov je blaga ali zmerna. Pri nekaterih psih lahko zbolitev privede do sekundarne bakterijske pljučnice, kar zahteva dodatno pozornost.

Cepljenje pripomore k zmanjšanju tveganj in preprečevanju širjenja bolezni. Na voljo sta Bordetella cepivo in kombinirana cepiva. Tudi cepljen pes lahko zboli, vendar so ti primeri navadno milejši in krajši.

Obstajajo drugi sindromi s podobnimi znaki, ki zahtevajo našo pozornost. Pri majhnih pasmah je znana težava kolaps sapnika. Ta povzroča hripav kašelj, ki se poslabša v hladnem vremenu. Težave, kot so laringitis in alergijski rinitis, lahko prav tako povzročijo kašelj, kot tudi srčne bolezni pri starejših psih.

Za preprečevanje širjenja bolezni je ključnega pomena izolacija bolnega psa med 7 in 14 dni. Pomembna je tudi natančna higiena. Med boleznijo je priporočljivo umivati roke, ločevati posode in igrače ter se izogibati skupinskim dogodkom. S temi ukrepi ščitimo celotno skupnost.

• Prepoznajmo kužni kašelj simptomi: suh kašelj, gag, poslabšanje na povodcu.
• Ocenimo pasja gripa simptomi: kašelj, vročina, rinoreja, H3N2 pri psih v nekaterih regijah.
• Razmislimo o IRDC pri psih: več povzročiteljev, kapljični prenos.
• Zaščita: redno Bordetella cepivo in kombinacijska cepiva zmanjšajo resnost.
• Druge možnosti: kolaps sapnika, vnetje grla ali sapnika, alergije, srčna bolezen.

Kdaj je potreben obisk veterinarja

Hitro ukrepanje je ključno pri odločitvi za veterinarski pregled, če se zdi, da psa muči več kot le prehlad. Ravnajmo po načelu: raje prehitro kot prepozno. Zgodnje zdravljenje lahko prepreči resnejše zaplete, kot so bronhopnevmonija in dehidracija.

Obstajajo jasni znaki, ki nas morajo zaskrbeti. Težko dihanje, modrikaste dlesni ali prekomerno hitro dihanje, več kot 40 vdihov na minuto, zahtevajo takojšnjo veterinarsko pomoč. Prav tako moramo ukrepati, če psa muči visoka vročina, višja od 39,4 °C, ki traja več kot dan.

• Vztrajen ali poslabšujoč se kašelj, ki traja več kot teden dni.
• Gnoj ali krvavitev iz nosu.
• Več kot en dan trajajoča izguba apetita.
• Bruhanje, ki spremlja dehidracijo ali bolečino ob dotiku prsnega koša.
• Zastoj diha ali težko trebušno dihanje; obarvanje dlesni v modro.
• Pri mladičih, starejših psih ali psih s kroničnimi boleznimi obisk veterinarja pospešimo ob prvih simptomih.

Preden obiščemo veterinarja, je koristno zbrati ključne informacije za hitro in učinkovito obravnavo. Pomembno je poznati kronologijo simptomov, morebitne stike z drugimi psi, obiske v pasjih hotelih ali parkih in datum zadnjega cepljenja.

1. Zabeležimo in sporočimo merjeno telesno temperaturo.
2. Posnamemo kratki video psa med kašljanjem ali dihanjem.
3. Opisujemo psaov apetit, pitje, uriniranje in stanje blata.
4. Sestavimo seznam vseh zdravil in prehranskih dodatkov, ki jih pes jemlje.

Če smo v dvomih glede obiska veterinarja, je bolje poklicati ambulanto za nasvet. Pri težavah z dihanjem ali visoki vročini ukrepajmo brez oklevanja. Takšni simptomi lahko namreč pomenijo nujno potrebo po veterinarski pomoči.

Diagnostika: kako veterinar potrdi vzrok

Ko pes začne kazati znake kašlja ali težav z dihanjem, veterinar izvede temeljit klinični pregled. Posluša pljuča in srce, oceni stanje nosne sluznice, preveri vratne in podčeljustne bezgavke in izmeri telesno temperaturo. Pri povečani težavi z dihanjem uporabimo pulzno oksimetrijo, ki razkrije nasičenost krvi s kisikom.

V laboratoriju se izvedejo ključni testi. Hemogram in biokemični testi pokažejo morebitno vnetje ali dehidracijo. Za specifičnejši vpogled naredimo bris nosu ali grla, ki preko razširjenega PCR panela omogoča natančno diagnozo. Na ta način ločimo med različnimi patogeni, kot so Bordetella in parainfluenca.

Kadar opazimo posebne simptome, kot so pokanje v pljučih ali modrikaste spremembe na jeziku, predlagamo rentgensko slikanje. Z rentgenom prsnega koša moremo odkriti pljučnico, težave s sapnikom ali srčne anomalije. Prav tako ob sumu na srčne težave opravimo ultrazvok srca.

Za primer enostranskega gnojnega izcedka iz nosu razmislimo o možnem tujku ali polipu. Uporabimo lahko endoskopijo ali rinotomijo za odstranitev težave in dodatne analize. S tem pristopom izognemo nepotrebnemu ugibanju in uporabi zdravil, ki ne bi prinesla rezultatov.

Diferencialna diagnoza zajema široko paleto možnosti, vključno z dentalnimi problemi, alergijskim rinitisom, težavami s sapnikom in paraziti. Izbor antibiotikov temelji na specifičnih indikacijah. Pri tem damo prednost oskrbi, ki podpira dihanje in hidracijo. Za zagotavljanje zanesljive diagnoze je kritična skrbna uporaba razpoložljivih testov.

Prva pomoč doma: kako psu olajšamo dihanje

Mir je ključnega pomena. Omejiti moramo njegovo skakanje in vznemirjenje, ker počitek olajša dihanje. Pri kašlju je bolje uporabiti oprsnico, ki ne pritiska na sapnik.

Pri pasjem prehladu ustvarimo toplo in brez prepiha okolje. Njegovo ležišče naj bo suho. Blazino rahlo dvignemo, da med spanjem laže diha.

Vlaženje zraka je za psa vitalno. Lahko uporabimo vlažilnik zraka. Prav tako krepi dihalne poti kratko zadrževanje v prostoru z vlažno, toplo paro, a pazimo, da para ne gre naravnost vanj.

Na svežem zraku ga vodimo le na nežnih sprehodih, brez divjanja. Po vrnitvi domov posušimo kožuh, da se izognemo draženju sluznice.

Za čiščenje nosnic uporabimo izotonično raztopino in mehko gazo. Izogibamo se uporabi človeških dekongestivov in aspirina, razen če to svetuje veterinar.

Psu moramo pozimi nuditi zadostno količino vode. Vodo sobne temperature dopolnimo z neslano juho brez alergenov ali zelenjavno različico. Za občutljive pse so primerne hipoalergene mokre hrane, na primer od Royal Canin ali Hill’s.

• Mir in počitek, brez napora.
• Vlaženje zraka pes in kratke parne seanse.
• Inhalacije za psa brez neposredne vročine.
• Nežna higiena nosu s fiziološko raztopino.
• Hidracija psa pozimi z vodo in primerno juho.
• Oprsnica namesto ovratnice pri kašlju.
• Kratki sprehodi; kožuh po sprehodu osušen.

V primeru poslabšanja ali če ni izboljšanja v 3 do 5 dneh, je potreben obisk veterinarja.

Prehrana kot podpora imunskemu sistemu v hladnih dneh

Temperatura pade, prehranski potrebi psov pozimi zadostimo s premišljenim pristopom. Izberemo visokokakovostne beljakovinske vire, kot so losos, puran in govedina. Le-ti zagotavljajo podporo tkivom in pomagajo pri hitrejši obnovi sluznice, kar je vitalno za zdravje dihal.

Z uravnoteženo prehrano bogato z vitamini A, C, E, D, cinkom in selenom, krepiramo imunski odziv psa. Omega-3 maščobne kisline (EPA in DHA) iz lososa ali sardel ublažijo vnetja sluznic ter okrepijo kožno bariero.

V hladnem obdobju nekateri psi potrebujejo več energije, zlasti če se več gibljejo po snegu. To lahko zahteva rahlo povišanje kalorične vrednosti obrokov. Pri manjši aktivnosti zmanjšamo količino hrane, da preprečimo povečanje telesne mase. Za pse s prehranskimi občutljivostmi je primerna hipoalergena ali enobeljakovinska prehrana.

Ključno je vzdrževanje primerne hidracije. Psom nudimo toplo vodo ali del obroka zamenjamo z mokro hrano. Tako poskrbimo za zadosten vnos tekočine. V primeru prebavnih motenj, kot so driska ali bruhanje, se o uporabi dodatkov posvetujemo z veterinarjem. Prilagoditve uvajamo postopoma in s premislekom.

Novo hrano vključujemo počasi, z obdobjem prehoda od 7 do 10 dni. Postopno mešanje hrane zmanjša prebavni stres in omogoča opazovanje odziva psa. S tem zagotovimo, da prehrana pozimi ostane stabilna, vključitev omega-3 za pse pa učinkovita in načrtovana.

• Izberimo visoko kakovostne beljakovine in primerne maščobe.
• Dodajmo vitamine A, C, E, D ter cink in selen.
• Razmislimo o omega-3 za pse iz ribjega olja.
• Pri alergijah naj bo v mislih hipoalergena hrana za pse.
• Prilagodimo kalorije glede na aktivnost in mraz.
• Skrbimo za redno hidracijo in postopne prehode hrane.

CricksyDog: hipoalergena izbira za vsakogar, brez piščanca in pšenice

V zimskem času potrebujemo posebno skrb za naše pse. CricksyDog hrana ponuja rešitve, ki so prilagojene potrebam občutljivih psov. Z uporabo hipoalergenih sestavin, kot so recepti brez piščanca in pšenice, se izogibamo sprožilcem alergij.

Za dnevne obroke izberemo suho hrano, ki je posebej zasnovana glede na pasjo starost in velikost. Mladičem je namenjena linija Chucky, ki vključuje različne okuse – od jagnjetine do žuželčjih beljakovin. Juliet je prilagojena manjšim psom, Ted pa je idealen za srednje in velike pse.

Vsi naši izdelki so brez piščanca in pšenice. To pomeni, da so primerni za pse z občutljivimi prebavili in kožo.

V primeru prehladov je ključna dobra hidracija psa. Pri tem lahko pomaga mokra hrana Ely. Na voljo je v okusih jagnje, govedina in zajec. Njena mehka tekstura olajša prebavo in obrok lahko nežno pripravimo do sobne temperature.

• priboljški MeatLover: izključno meso (jagnje, losos, zajec, jelen, govedina), brez nepotrebnih polnil, visoka vsebnost beljakovin;
• Twinky vitamini: podpora imunskemu sistemu, posebna formula za sklepe in multivitamin za zimske mesece;
• Mr. Easy: veganski preliv za brikete, koristen za izbirčne jedce in boljši sprejem obroka;
• Denty: veganski dentalni priboljški za ustno higieno in svež zadah;
• Chloé: nežen šampon za občutljivo kožo;
• mazilo za nos in tačke: zaščita pred suhim zrakom in mrazom.

Uporaba CricksyDog izdelkov pripomore k uravnoteženi prehrani naših psov. Hipoalergena hrana brez piščanca in pšenice ščiti njihove prebavne sisteme. Mokra hrana Ely zagotavlja zadostno hidracijo. Priboljški MeatLover in Twinky vitamini dodajajo ključno podporo za zimo.

Kako preprečujemo zimske prehlade pri psih

Začnemo lahko s pravilnim cepljenjem po načrtu, ki ga pripravi veterinar. Osnovna zaščita z CAV-2 cepivom je ključna. V okoljih, kjer je več stikov, dodamo še cepiva proti parainfluenci in Bordetelli. To nam pomaga pri preprečevanju okužb, posebej pri obiskovanju salonov, hotelov za pse in tečajev.

Cepljenje psa pozimi zahteva tudi ustrezno načrtovanje. Pomembno je, da se z veterinarjem, kot sta Klinika Trstenjak ali Klinika DMV, dogovorimo za termine in morebitne dodatne doze cepiv pred začetkom hude zimske sezone.

Izogibanje množičnim notranjim prostorom je pametno v hladnih mesecih. Kratki in pogosti sprehodi so boljša izbira kot dolgi v ledenem vetru. Za občutljive pse je oprsnica boljša izbira kot ovratnica, saj zmanjšuje draženje sapnika.

• Ohranjamo vlago doma med 40–50 % in redno prezračujemo.
• Na treninge in izlete vzamemo svojo posodo za vodo.
• Izberemo mirne prostore za počitek psa in pazimo na rutino spanja.

Redno čiščenje pasje opreme je nujno. Posodice, igrače, in posteljnino operemo pri visoki temperaturi. Povodce in oprsnice razkužimo. Po druženju z drugimi psi si umijemo roke. Takšni ukrepi omejujejo širjenje klic in bolezni.

V primeru bolezni psa izoliramo za 7–14 dni po koncu kašljanja. Uporabimo ločene posodice in blazine ter omejimo stike. To je ključno za varnost skupnosti in drugih živali.

Gibanje je ključnega pomena tudi pozimi. Z zmernimi sprehodi, igrami in kratkimi vajami ohranjamo psa v kondiciji. Mentalna stimulacija krepi dnevno rutino in blaži stres. Tako krepimo psa in njegov imunski sistem.

Pozimi prilagodimo prehrano psa. Visokokakovostne beljakovine, omega-3 maščobe in zadostna količina vode pomagajo pri vzdrževanju zdravih sluznic. Toplo in mirno ležišče čez noč omogoča, da se telo obnovi in je bolj odporno na zimske izzive.

Učinkovita preventiva kužnega kašlja temelji na cepljenju, skrbnih načrtih ter higieni. Z doslednim čiščenjem opreme in premišljeno interakcijo zmanjšamo tveganje za širjenje. Izolacija obolelih psov prekine verigo prenosa v času, ko so virusi najbolj aktivni.

Spremembe v rutini sprehodov in vadbe v mrazu

Ko temperature padejo, je ključno, da sprehodi s psom potekajo v najtoplejšem delu dneva. Izberimo krajše in pogostejše sprehode, medtem ko se izogibamo močnemu vetru in vlage. Za zaščito kratkodlakih, starejših ali manjših psov je priporočljiva uporaba pasjega plašča. Ta zagotavlja toploto in omogoča lažje gibanje.

Da bi zaščitili tačke, uporabimo balzam, v primeru ledu in uporabe soli pa pomislimo na čeveljčke. Po sprehodu je pomembna skrbna nega: obrišemo vlago, odstanimo sol in pesek med tačkami. Ponudimo toplo in suho ležišče, kar zmanjša draženje kože in preprečujemo razpoke.

Zimske vadbe naj bodo varne. Začnemo s postopnim ogrevanjem, sledi pa umirjena aktivnost in raztegovanje. Izogibamo se eksplozivnim aktivnostim in dodajamo vaje za nos, iskanje priboljškov ter učenje trikov v zaprtih prostorih.

Za sprehod izberemo oprsnico, ki zmanjšuje draženje sapnika, posebej pri psih, ki vlečejo. Bodimo pozorni na znake preobremenitve, kot so kašelj, težko dihanje ali pretirano sopihanje. V takšnem primeru zmanjšamo dolžino in tempo sprehodov, da se psi umirijo.

Udobje in doslednost naj vodita naša dejanja. Z ustrezno izbiro pasjega plašča, premišljenimi odmori in skrbnim ogrevanjem po sprehodih ohranjamo ritem. Tako postanejo zimski sprehodi z našimi štirinožnimi prijatelji prijetni, varni in koristni.

Posebne potrebe: mladiči, starejši in občutljive pasme

V zimskem času imajo nekatere skupine psov specifične potrebe. Med načrtovanjem sprehodov, nege in prehrane smo pozorni na znake, ki kažejo na morebiten prehlad mladiča, starega psa ali težave brahicefaličnih pasem v zimi. S takim pristopom zmanjšamo tveganje za zdravstvene težave.

Mladiči imajo še razvijajoč se imunski sistem. Spoštovanje celotnega cepilnega programa je ključno, izogibamo se gneče do konca cepljenja. Zaradi tega je toplo in suho ležišče ter visokoenergijska, lahko prebavljiva hrana, nujna. Tako se lažje izognemo resnejšim oblikam prehlada pri mladičih.

Starejši psi občutijo zimo teže. Obvezni so redni veterinarski pregledi, skrb za zobe, srce in podpora sklepom. Topla oprsnica ali plašč in krajši, a pogosteje sprehodi pomagajo preprečiti prehlad pri starejših psih.

Brahicefalične pasme v zimi potrebujejo dodatno skrb. Uporaba oprsnice namesto ovratnice, skrb za idealno telesno težo ter izogibanje mrazu in vlagi je, pri psih kot so mops in francoski buldog, pomembna. Ob znakih težav z dihanjem je potrebna takojšnja reakcija in posvet z veterinarjem.

Pri manjših pasmah, ki so nagnjene k kolapsu sapnika, izberemo mehko oprsnico. Izbiramo mirnejše sprehode in se izogibamo vlečenju. Tako zmanjšamo draženje sapnika in izboljšamo splošno ugodje v hladnem zraku.

Občutljivi psi pozimi lahko imajo koristi od hipoalergenih beljakovin, kot so jagnje, losos in zajec. V domu omejimo prah, dim in močne dišave. Uporaba vlažilnika zraka in redno prezračevanje izboljšata dihanje in zmanjšata kašelj.

Praktični koraki za vsak dan:

• Ogreto, suho ležišče stran od prepiha.
• Oprsnica namesto ovratnice, zlasti pri brahicefaličnih in manjših pasmah.
• Krajši, pogostejši sprehodi, takojšnje sušenje dlake in tačk.
• Prehrana z dovolj energije in kakovostnimi beljakovinami, prilagojena starosti.
• Hitra reakcija ob znakih, kot so kašelj, piskanje ali utrujenost.

S tem pristopom zagotovimo, da je prehlad mladiča obvladan, starejši pes zaščiten pred prehladom, brahicefalične pasme varne v zimi, občutljivi psi pa ohranijo zdravo dihanje in kondicijo.

Mit ali resnica: ali mraz sam povzroči prehlad

Vprašanje o vplivu mraza na prehlad pri psih se poraja vsako zimo. Pri okužbi so ključni patogeni, kot so virusi in bakterije. Ampak mraz je povezan z imunskim sistemom psa. Nizke temperature upočasnijo obrambne mehanizme dihal.

Še posebej pomemben je suh zrak v nosu psa. V suhem okolju postane sluz gostejša, kar ovira odstranjevanje patogenov. Tako so psi pozimi bolj izpostavljeni okužbam, zlasti v zaprtih prostorih.

Zaradi večje bližine drugih psov so prenosne okužbe lažje. Dodatni dejavniki, kot so stres, pomanjkanje spanja, dehidracija in slabša prehrana, povečujejo dovzetnost psa. To vpliva na mraz in imunski odziv.

Za zaščito smo odgovorni mi. Skrbimo za ustrezno vlažnost doma in kratke, učinkovite sprehode. Pomembno je tudi pravilno umivanje rok in opreme ter redna cepljenja. Pred suhim zrakom ščitimo psa z vlažilnikom in zagotavljamo dovolj tekočine.

Praktični koraki, ki pomagajo:

• Ohranjamo notranjo vlažnost med 40–50 % in zračimo prostore.
• Po sprehodu posušimo dlako in podplate, da zmanjšamo toplotni stres.
• Skrbimo za hidracijo, uravnoteženo prehrano in miren počitek.
• Redno čistimo sklede, povodce in igrače, da zmanjšamo prenos patogenov.

Zaključek

Pozimi psom grozijo izcedek iz nosu, kihanje, lahek kašelj in blaga utrujenost. Vročina, hitro ali težko dihanje, gnojni izcedek so resni znaki. V teh primerih moramo takoj k veterinarju. Glavni vzroki težav so infekcije, ki jih poslabšata mraz in suh zrak.

Prepoznavanje simptomov pasjega prehlada je ključno. Pomagajo nam vlažen zrak, dovolj tekočine, počitek in toplo mesto za spanje. Na sprehod gremo krajše in poskrbimo za zaščito tačk in prsnega koša.

Učinkovita preventiva vključuje cepljenje, skrb za higieno in izogibanje množicam v pasjih parkih. To je še posebej pomembno v hladnih, vlažnih dneh.

Za podporo imunskega sistema je ključna pravilna prehrana. Hipoalergene formule CricksyDog, kot so Chucky, Juliet in druge, nudijo manj dražljajev za stabilno prebavo. To nam pomaga ohranjati zdravje psa pozimi.

Proaktiven nadzor vključuje spremljanje kašlja, apetita in energije. Ob poslabšanju simptomov takoj pokličemo veterinarja. Ta pristop združuje skrb za psa, dobro rutino in premišljeno prehrano. Z njim lahko večino zimskih problemov pri psih obvladamo varno in učinkovito.