Prilagajanje psa novim situacijam – Vse, kar moraš vedeti o tem!

Predstavljaj si prvi sprehod po novi ulici: diši drugače, zvoki so močnejši in povodec napet. V takem trenutku razumemo, da prilagajanje psa novim situacijam ni samo vprašanje ubogljivosti. Gre za psa, ki mirno in samozavestno sprejema novosti: okolje, ljudi, živali in različne dražljaje.

Zmoreči pes ostati sproščen zmanjšamo njegov stres. Sprehodi postanejo varnejši in življenje lažje. S tem ravnamo odgovorno do našega psa in skrbimo za varnost vseh okoli nas.

Zaupanje gradimo z dokazano učinkovitimi metodami: pozitivno utrjevanje, desenzibilizacija, proti-pogojenje. Učili bomo pomembnost mirnih odzivov, samokontrole in osredotočenja na skrbnika. Skrbeli bomo tudi za dobro počutje: primeren spanec, aktivnosti, kakovostno opremo in hrano za občutljive pse.

Pokazali bomo načrt kako ravnati: prepoznati stres, postopno izpostavljati psa novostim, meriti napredek in prilagajati metode. Dodali bomo konkretne korake in predloge izdelkov CricksyDog, ki so v pomoč pri učenju in skrbi za zdravje.

Ključni poudarki

• Prilagajanje psa novim situacijam pomeni miren, samozavesten odziv na spremembe.
• Manj pasji stres pomeni varnejše sprehode in boljšo kakovost življenja.
• Uporabljamo pozitivno utrjevanje, desenzibilizacija in proti-pogojitev.
• Socializacija psa poteka postopno, z jasno rutino psa in varno opremo za psa.
• Učimo mirna vedenja, samokontrolo in orientacijo na skrbnika za zanesljivo sodelovanje.
• CricksyDog in pasja hrana za občutljive pse podpirata zdravje in učenje.
• Merimo napredek in po potrebi prilagodimo pristop, tudi če je pes reaktivni pes.

Zakaj je prilagodljivost ključna za dobrobit psa

Ko gradimo prilagodljivost psa, ščitimo njegovo dobrobit. Psi, ki se postopoma navajajo na novo, hitreje uravnajo kortizol. Tako ohranijo mirno dihanje in utrip. To pomaga pri učenju in osredotočenosti, kar pozitivno vpliva na varnost v vsakdanjem okolju.

V mestih po Sloveniji se psi srečujejo z mnogo izzivi. Kot so hrup, promet in gneča. Tudi s srečanji z drugimi psi in ljudmi. Prilagodljivost psa zmanjšuje stres, zaradi česar so psi bolj sproščeni.

Usposobljen pes prepozna, kdaj se lahko varno umakne. Nas poišče za podporo. To krepi njegovo zaupanje v nas in zmanjšuje nevarnost nesoglasij ali ugrizov. Pes s tako veščino ima boljše življenje.

Kot skrbniki moramo psom zagotoviti znanja za življenje v sodobnem svetu. Učimo jih postopoma, z nadzorom nad okoljem in jasnimi izhodi iz stresnih situacij. Cilj ni, da pes prenese vse, ampak da ima realne meje. To zmanjšuje njegov stres in izboljšuje njegovo dobrobit in kakovost življenja.

• Postopno navajanje na hrup, gnečo in dvigala uravnava kortizol.
• Jasni signali in možnosti umika zmanjšajo reaktivnost in tveganje za ugrize.
• Predvidljive rutine podpirajo stabilno dihanje, srčni utrip in učenje.

Razumevanje pasjega stresa in signalov nelagodja

Pasje govorice telesa so polne drobnih, a pomembnih opozoril o stresu. Opazimo lahko zehanje, oblizovanje ustnic, obračanje glave. Psi tudi vohajo tla, ko so v stresu.

Znaki, kot so otrdelost, visoko dvignjen ali spuščen rep, razširjene zenice, pomenijo, da je pes pod stresom. Lahko opazimo tudi trepetanje, drget in hitro dihanje.

Turid Rugaas piše o zgodnjih pomirjevalnih signalih, kot je prošnja za prostor. Če jih spregledamo, lahko pes začne renčati ali celo šavsniti. Renčanje ni znak neposlušnosti. Pomembno je, da takrat pes dobi več prostora.

Sprožilci, kot so razdalja in trajanje stresa, vplivajo na pasji odziv. Če pes razume, kaj se dogaja, lažje obvlada situacijo. Tako se lahko izogne preobremenjenosti s stresom.

Uvedemo lahko “varne točke”, kot je preproga, ki psu daje občutek varnosti. To pomaga zmanjšati stres v težkih situacijah.

Vodenje dnevnika o sprožilcih stresa je koristno. Beležimo, kdaj se pojavi stres in kako se pes odzove. Tako lahko prilagodimo trening in ohranjamo psa mirnega.

• Opazujmo: zehanje, oblizovanje, obračanje glave, vohanje tal.
• Vrednotimo: razdalja, trajanje, intenzivnost, nepredvidljivost, nadzor.
• Ukrepi: več prostora, počasnejši tempo, nagrada za mirno vedenje.
• Podpora: varno mesto, signal za odmor, dosledna rutina opažanj.

Upoštevanje pomirjevalnih signalov lahko zmanjša pasji stres. S tem krepijo zaupanje. Pristop pomaga tudi pri delu z reaktivnimi psi.

prilagajanje psa novim situacijam

Da bi psa naučili soočanja z novimi izzivi, najprej pogledamo njegovo osebnost in preteklost. Ugotovimo, kaj lahko realno dosežemo. Cilje si zastavimo tako, da jih lahko merimo in dosežemo.

Pri tem uporabimo metode kot so postopno navajanje, učenje novega vedenja in združevanje pozitivnih stvari z novimi situacijami. Nagrade morajo biti privlačne za psa. Prilagajanje mora biti postopno, brez prevelikih skokov.

Učimo psa korak za korakom, z kratkimi vadbenimi bloki. Končamo preden postane utrujen in mu damo možnost, da se umakne, če mu je neprijetno. Tako gradimo zaupanje.

1. Ocena: vidimo, kako se pes odziva na različne stvari in situacije.
2. Cilji: postavimo jasne cilje, kot je miren pogled za nekaj sekund.
3. Metoda: izberemo tehniko in nagrade, ki so za psa najbolj smiselne.
4. Mikrokoraki: razčlenimo trening na majhne, lahko obvladljive dele.
5. Spremljanje: opazujemo, kako se pes odziva, in prilagajamo trening.

Na primer, psa lahko naučimo, kako se obnašati na tržnici ali v čakalnici pri veterinarju. To vključuje tudi selitev, potovanja in novo okolje, kot so različni zvoki v naravi ali mestu.

• Začnemo z uvajanjem v gnečo od daleč, postopoma pa približujemo.
• Postopoma navajamo na zvoke, od posnetkov do resničnih situacij.
• Učimo pes mirno sedeti namesto vlečenja na povodcu ali lajanja.

Učenje ni vedno ravna črta. Včasih je korak nazaj normalen. Takrat zmanjšamo zahtevnost in povečamo nagrajevanje, dokler se pes ne počuti spet varno.

Vloga zgodnje socializacije in izkušenj

V obdobju od 3. do 14. tedna je pomembno socializirati mladiče. To je čas, ko se gradijo temelji za njihovo odzivnost. Mladi pes se tako nauči varno raziskovati zahvaljujoč kratkim in prijetnim stikom z ljudmi, drugimi psi in različnimi okolji.

Mladičeve izkušnje morajo biti pozitivne. Če se zgodi kaj slabega, to lahko izniči dobre vtise. Zato poskrbimo, da so srečanja nadzorovana, da mladič vedno ima možnost umika in da jasno sporočimo konec igre.

Učimo mladiča novosti počasi: najprej kratki ogledi, potem nagrada, nato odhod. Postopoma mu predstavljamo različne stvari, kot so tihi in nato glasni zvoki, različne površine ter mirne in živahne ulice. Tako mladič ne doživi stresa.

Odrasli psi, ki so stabilni, so dobri zgledi. Če se mladič sprehaja s samozavestnim psom, bo hitreje napredoval v socializaciji. Pasje šole, ki delajo z nagrajevanjem, prav tako pomagajo mladičem. Uporabljajo pozitivne metode, ki krepijo zaupanje in radovednost.

Če posvojimo odraslega psa, pristopamo še bolj počasi. Skozi kratka srečanja in pozorno izbiranje priložnosti lahko gradimo občutek varnosti. Pomembno je, da smo potrpežljivi in da koraki, ki jih delamo, niso preveliki.

• V kritično obdobje socializacije vključimo ljudi različnih starosti, kolesa, avtobuse, dežne plašče, klobuke.
• Vzdržujemo prijetno razdaljo, opazujemo govorico telesa in nagrajujemo mirno vedenje.
• Gradimo rutino: kratek stik, priboljšek, odmik; socializacija mladiča naj ostane lahkotna.

Z uravnavanjem tempa in vsebine zagotavljamo, da se izkušnje mladiča seštejejo v trdno osnovo. Tako se naučijo, da so novi kraji, zvoki in srečanja s psi del njihovega vsakdana in ne predstavljajo stresa.

Koraki desenzibilizacije in proti-pogojitve

Za pse, ki so občutljivi, pripravimo načrt. Vključuje desenzibilizacijo in proti-pogojitev. Uporabimo znake, kot sta »ja« ali klik, za boljše razumevanje. To pomaga graditi zaupanje za učinkovito učenje psa.

Začnemo z izbiro sprožilca in določimo, kako občutljiv je pes na njega. Pri uporabi zvoka, kot je ognjemet, začnemo tiho ali z razdaljo. Cilj je, da pes ostane miren. Nato dodamo nagrade, kot so priboljški ali igra.

1. Določimo, kakšna glasnost ali razdalja psa ne vznemiri.
2. Dražljaj pokažemo kratko in takoj ponudimo nagrado.
3. Vadimo v kratkih odmerkih, povečujemo izziv, ko je pes sproščen.
4. Ob pogledu na sprožilec uporabimo marker, sledi nagrada.

Desenzibilizacijo izvajamo počasi in premišljeno. Le če je pes popolnoma miren, nadaljujemo. Ključno je povezati sprožilec z nečim pozitivnim.

• Psu pokažemo sprožilec in nagradimo.
• Zapletene dražljaje uvajamo postopoma.
• Izogibamo se preveliki izpostavljenosti, da ne povečamo reaktivnosti.

Uporabljamo proti-pogojitev in temeljit trening. Beležimo, kako pes reagira na različne sprožilce. To nam omogoča varno in postopno učenje.

Če pes kaže znake stresa, prilagodimo trening. Kratki treningi in pozitivna spodbuda ohranjajo psa v dobri kondiciji.

Rutina in predvidljivost kot temelj samozavesti

Stabilen urnik psa pomeni, da bo pes lažje razumel svet okoli sebe. To mu omogoča, da se v svojem okolju počuti varneje. Tako zmanjšamo njegovo anksioznost in spodbujamo mirno vedenje.

Poskrbimo, da je vsak dan podoben: iste ure za sprehode, hranjenje, počitek in učenje. Jasnih prehodov z uporabo fraz kot so »pripravljen?« in »konec« se pes nauči reda in občuti varnost.

Dobro je poskrbeti za kakovosten spanec psa. Odrasli psi potrebujejo 12-14 ur mirnega počitka. Prava kombinacija tišine, teme in udobne temperature jim pomaga, da se počutijo bolje tudi v napornih dneh.

Prilagajanje ne pomeni dolgčasa. Dodajanje novosti postopoma in z nagradami ohranja pasjo rutino stabilno. To psom omogoča, da ostanejo radovedni, ne da bi jih obremenjeval stres.

Umetnost vključevanja iger za razmišljanje je koristna. Z miselnimi izzivi in igračami, ki jih lahko polnijo, ohranimo dnevni urnik zanimiv. Tako pasja rutina postane zabavna, hkrati pa zmanjšujemo njihovo anksioznost.

• Jutro: dosleden čas za sprehod in hranjenje spodbuja predvidljivost.
• Opoldne: kratki počitki in miselne igre ohranjajo psa uravnoteženega.
• Popoldne: trening z jasnimi znaki pomaga psu čutiti manj skrbi.
• Večer: umirjeni sprehodi, nato običajni signal za »konec« in priprava na spanec.

Priprava psa na konkretne nove situacije

Načrtovanje sprememb poteka lažje s kratkim, jasnim načrtom. Vsako novo izkušnjo razdrobimo na majhne korake. Mir in zaupanje gradimo s pohvalami in rutinami.

Za veterinarja psa pripravljamo postopoma. Naučimo ga »chin rest«, nežno dotikamo šape in ušesa in vadimo kratko držanje ovratnice. Ambulante se večkrat dotaknemo samo z obiskom brez posega, ob tem pa psu nudimo priboljške.

• Učimo ga signal pripravljenosti, kot je glava na dlani.
• Za pregled uporabimo nedrsečo podlogo, ki psu daje občutek varnosti.
• Ohranjamo kratke seanse in po uspešni aktivnosti nagrajujemo.

Postopno navajanje psa na vožnjo zahteva potrpežljivost. Začnemo z bivanjem v avtu doma, nato nadaljujemo s kratkimi izleti. V avtu poskrbimo za redno rutino z vodo in varnim prostorom.

• Prigrizki in nežna glasba prav tako pomagajo.
• Podaljševanje vožnje temelji na času, ne na razdalji.

V dvigalih in trgovinah za hišne ljubljenčke vadimo mirno obnašanje. Začnemo s praznimi nadstropji in nadaljujemo s kratkimi vožnjami. V trgovini se osredotočimo na povelja, kot so »glej me« in »počakaj«, in zaključimo z nagrado.

Ob srečanju z otroki psa naučimo umikanja. Uvedemo tudi pravila za otroke. Pred interakcijo psa seznanimo z zvoki otroškega smeha in zagotovimo varno skrivališče.

Pred prihodom dojenčka psa seznanimo z novimi vonjavami. Skozi umirjene aktivnosti povežemo mirnost psa z zvoki dojenčka. Psa učimo, da ignorira nove stimulanse, in ga hvalimo za sproščenost.

Pri selitvi psa ohranjamo znano ležišče, da počuti domače. Postopoma ga seznanjamo z novimi zvoki in prostori. Prve dni so sprehodi krajši, da psu ustvarimo občutek doma.

• Ohranjamo ustaljen ritem hranjenja in spanja.
• Integriramo mentalne igrice, ko so zunanji dražljaji premočni.

Z majhnimi koraki, jasnimi signali in nagradami zagotavljamo, da je priprava na nove situacije za psa mirna in varna. Tako postanejo veterinarski obiski, potovanja, druženja z otroki in selitve manj stresni.

Oprema, obogatitev in varnost v novih okoljih

Кo vodimo psa v novo okolje, premišljeno izberemo opremo. Dobro prilegajoča se oprsnica Y enakomerno porazdeli pritisk. To ščiti ramena in hrbtenico psa, hkrati pa povečuje njegovo varnost.

V mestu je najboljša izbira 2–3 m dolg povodec, ki omogoča raziskovanje, a zagotavlja nadzor. Za učenje psa, da ostane blizu tudi na razdalji, uporabimo 5–10 m dolg povodec. Izogibamo se uporabi zateznih in električnih ovratnic, saj lahko stresajo psa in slabijo medsebojno zaupanje.

Za vidnost in prepoznavnost psa poskrbijo odsevni trakovi, ID oznaka na ovratnici in mikročip. Pred odhodom vedno preverimo, če so zapenjala in šivi trdni, da ne bi bila varnost psa prepuščena naključju.

Okolje obogatimo tako, da psa umirja in krepi njegovo samozavest. Lahko dodamo interaktivne igrače, žvečilke in iskalne podloge. Tudi preproste kartonske škatle za dišeče igre ponudijo psu kratke, a miselno obogatene izzive.

Upravljamo prostor, da psa ne preplavijo dražljaji. Vizualne bariere, preproga kot ciljna točka in boks, če ga pes uporablja, ustvarjajo varnost. Tako psu omogočamo občutek varnosti, tudi ko smo na novem mestu.

Pomen voha je zelo velik. Naj psa najprej raziskuje z nosom. Počasno vohanje psa pomirja in zagotavlja bolj umirjeno vedenje, še posebej, ko je na dolgem povodcu.

Pred odhodom pripravimo higienski komplet, ki vključuje vodo, zložljivo skledo, vrečke za iztrebke, brisačo in osnovno prvo pomoč. Ko imamo pripravljeno dobro opremo in načrt, je skrb za varnost psa preprostejša.

Priporočila za hitro izvedbo

• Izberimo oprsnica Y z mehkim robom in trdnimi sponkami.
• Uporabimo 2–3 m povodec v mestu in 5–10 m dolg povodec za vadbo odpoklica.
• Dodajmo odsevne elemente ter preverimo ID oznako in mikročip.
• Vključimo obogatitev okolja: žvečilke, iskalne podloge, »snuffle« škatle.
• Ustvarimo varne točke: preproga, vizualne bariere, boks po potrebi.

Prehrana in dobro počutje: vloga CricksyDog pri prilagoditvi

Ko pes spoznava nove ljudi in kraje, je prehrana ključna. Pomaga pri energiji, koži, prebavi in razpoloženju. CricksyDog ponuja hipoalergeno hrano brez piščanca in pšenice, ki zmanjša srbečico in nemir. Tako je pes bolj sproščen in se lažje uči.

Za mladičke imamo Chucky, za majhne pse Juliet in za večje Ted. Na voljo so hipoalergene različice z različnimi okusi. Ely mokra hrana je idealna za občutljive želodce, saj je mehka in aromatična.

Za nagrade uporabimo MeatLover priboljške, ki so 100 % mesni. Okusi so jagnjetina, losos in govedina in so odlični za ohranjanje motivacije. Dodamo tudi Twinky vitamine za sklepe in multivitamine za vsakodnevne izzive.

Pri premikih na nove terene je pomembna tudi nega. Chloé šampon in balzam za smrček in tačke ščitijo kožo. Mr. Easy preliv za suho hrano pomaga dvigniti motivacijo s povečanjem vonja in okusa hrane.

Dentalni priboljški Denty krepijo ustno higieno in apetit. Pri novih okoljih hrano uvajamo postopoma in pazimo na hidracijo. S tem pristopom CricksyDog postane zanesljiv partner pri prilagajanju novim situacijam.

Učenje mirnih vedenj in samokontrole

Začnemo v tihem prostoru, da psa naučimo mirnega obnašanja. Učimo ga kratkih nalog, za katere ga nagrajujemo. Uporabimo lahko okusne priboljške kot so CricksyDog MeatLover ali koščki Ely.

Samokontrola psa pomeni, da pes sam izbere svoje vedenje. Če se odloči počakati ali sedeti, ga nagradimo. Tako pes izve, da se tišina splača.

Na mesto je temeljna vaja. Pes se nauči, da je preproga njegovo varno mesto. Naučimo ga počakati dalj časa in dodamo ukaz »poglej me«.

Uvajamo chin rest kot znak za sodelovanje. Pes položi brado na dlan ali blazino in za to prejme nagrado. To je zelo koristno pri veterinarju ali negi.

Počasno dihanje in nežno raztezanje pomagata psu se sprostiti. Med krajšimi treningi igramo 1–2–3 igro, da pes vzdržuje stik z nami.

• Protokol: mirno okolje → jasen kriterij → postopoma dodajamo motnje.
• Nagrade: visokokakovostne, majhne, pogosto podane.
• Seanse: kratke, od 1 do 3 minute, večkrat dnevno.

Začnemo vaditi doma in počasi preidemo na druga mesta. Preprogo vzamemo s seboj kot sidro. Uporabimo manj besed in več jasnih signalov.

Pred vadbo določimo signale za začetek in konec. Z besedo »pavza« končamo vadbo, pospravimo priboljške in psu damo vodo.

1. Rutina vključuje ukaze »na mesto«, »počakaj«, »poglej me«.
2. Dodajamo ukaze kot so »dotik nosu« in »chin rest«.
3. Vključimo sprostitvene tehnike in igre za lažje učenje v realnih situacijah.

Ocenjujemo napredek s spremljanjem, kako dolgo pes miruje, kako dobro se osredotoča in kako hitro se umiri po motnji. Če se opazi nazadovanje, zmanjšamo zahtevnost in postopoma izboljšujemo samokontrolo.

Vodenje na povodcu in orientacija na skrbnika

Ko pes spozna, da je hoja s sproščenim povodcem prijetnejša, se zna bolje umiriti na novih mestih. To mu pomaga, da se lažje osredotoči na svojega vodnika, tudi ko se okoli njega dogaja veliko. Pomembno je, da uporabimo povodec in oprsnico, da ohranimo stik, ki ni boleč ali nenaden.

Na začetku se osredotočimo na učenje prostovoljnega očesnega stika. “Poglej me” vajo nagrajujemo, kar psu veliko pomeni. Po tem uvedemo umirjeno hojo ob kolenu. In dodamo znak “gremo”, ki psu pove, kdaj je čas za raziskovanje.

Med mestnimi sprehodi se držimo določenih pravil. Ustavimo se na prehodih, nagrajujemo mirnost in mehkobo povodca. Učenje menjave strani začnemo v mirnejšem okolju, preden se premaknemo bližje prometu.

Za vaje na večji razdalji uporabljamo dolg povodec. To nam omogoča vaje orientacije na različnih mestih, kot so parki ali prazna parkirišča. Tako se hoja s sproščenim povodcem nauči tudi v bolj zahtevnih mestnih delih.

Za večjo varnost vadimo “U-zavoj” in “Za mano”. Te tehnike so zelo koristne, ko naletimo na kolesarje, skiroje ali skupine ljudi. Z uporabo natančnih markerjev, na primer “ja”, psu pokažemo pravi trenutek za nagrado.

Pri hoji pazimo, da je naša roka sproščena. Izogibamo se temu, da bi povodec drsel skozi našo dlan. Pred odhodom natančno načrtujemo pot, da lahko ostanemo mirni in usmerjeni na vodnika.

• Vaja »poglej me«: kratek stik z očmi, takojšnja nagrada.
• »Sledi« ob kolenu: par korakov, klik ali marker, nato sprostitev z »gremo«.
• Menjava strani: signal, korak nazaj, pes prečka za nami, nagrada.
• Ustavitev pred prehodimi: povodec in oprsnica ostajeta mehka, čakanje v miru.
• »U-zavoj« in »Za mano«: vadimo najprej v miru, nato med urbanim sprehodom.

Če se znajdemo sredi množice ali pri močnih zvokih, povečamo razdaljo. Hkrati znižamo zahtevanost. Kratek, a pogost uspeh krepi pravilno hojo na sproščenem povodcu. Občasni odmori, voda in iskanje sence pomagajo zmanjšati stres in izboljšajo odzivnost psa.

Za dober napredek je pomembna doslednost: uporabljamo iste ukaze in nagrade. To psu pomaga, da se nauči usmerjati na vodnika in varno raziskovati okolico.

Napredne strategije za občutljive ali reaktivne pse

Ko delamo z občutljivim ali ko je v igri reaktivni pes, načrtujemo okolje in tempo. Najprej upravljamo razdaljo, da znižamo strah pri psu. Potem gradimo varne mikro korake. Izbiramo tišje ure, kratke seanse in dovolj izhodov, da lahko pes diha in razišče.

Pri BAT učimo, da pes na varni razdalji sam izbere mirno dejanje, mi pa mu omogočimo umik. Pri LAT označimo pogled na sprožilec in nagradimo mirno opazovanje. Proti-pogojitev na razdalji poteka z nizko intenzivnimi dražljaji in okusnimi nagradami, ko ostane sproščen.

• Upravljanje prostora: vizualne bariere, delo za vogalom, loki namesto direktnih srečanj.
• Varnost: dvojno pripenjanje, oprsnica proti zdrsu, jasen načrt umika za vsako pot.
• Časovna strategija: okna z nizko gostoto sprožilcev, kratki intervali, pogosti odmori za vonjanje.

Za hude primere anksioznosti se po posvetu z veterinarjem vključi farmakološka podpora. Sodelujemo z diplomiranimi vedenjskimi strokovnjaki. Skupaj prilagodimo BAT, LAT in »engage-disengage« glede na pragove, zgodovino in motivacijo psa.

1. Predogled terena in nastavitev minimalne razdalje, kjer ostane strah pri psu obvladljiv.
2. Kratek cikel: pogled–oznaka–nagrada pri LAT, ali miren obrat pri BAT. Nato umik.
3. Postopno krajšanje razdalje, a le ko so dihanje, drža in rep stabilni.

Vodimo dnevnik seans: sprožilci, razdalje, trajanje, čustveno stanje. Cenimo majhne zmage: hitrejše okrevanje po srečanju, krajša fiksacija, več prostovoljnega vohanja. Tako reaktivni pes uči nove poti. Mi pa ohranjamo proti-pogojitev na razdalji konsistentno in prijazno.

Merjenje napredka in prilagajanje načrta

Uvedemo preprost sistem za zapisovanje. V dnevnik zabeležimo datum, kje smo, kaj je psa zmotilo, kako daleč je bil, njegov odziv od 1 do 5, koliko časa je potreboval, da se umiri, katere nagrade smo uporabili in druge opombe. S tem lahko enostavno spremljamo, kako se naš pes uči.

Merimo pomembne stvari, kot so: koliko časa pes mirno leži, ali lahko je, ko je vzrok za stres blizu, kolikokrat pogleda proti nam in koliko umirjajočih znakov pokaže. Dodamo tudi HRR, ki nam pove, kako hitro se pes po stresu umiri. To nam pokaže, kako dobro se pes sooča s stresom.

Če je pes zelo zaskrbljen, spremenimo trening. To pomeni, da povečamo razdaljo do tistega, kar ga moti, skrajšamo čas treninga in damo boljše nagrade, kot so piškotki od Royal Canin ali briketi od Hill’s. Ta način pomaga, da ostane pes motiviran in varen.

Ko pride do sprememb v življenju psa, posodobimo načrt treninga. Ta pristop uporabimo, če se pes preseli, zboli ali postara. Če opazimo nenadne spremembe v vedenju, gremo k veterinarju, saj bolečina lahko poveča stres pri psu. Naš cilj je, da psa naučimo, kako ostati miren.

Uporabljamo enostavne metode za sledenje podatkom.

• Beleženje: datum, lokacija, sprožilec, razdalja, odziv (1–5), okrevanje, nagrade, opombe.
• Meritve: mirno ležanje, hranjenje ob sprožilcu, pogledi na skrbnika, pomirjevalni signali, HRR.
• Odločitve: odziv ≥3 pomeni večja razdalja, krajši sklopi, bogatejše nagrade.
• Pregledi: redno preverjanje pri veterinarju ob nenavadnih skokih v ocena stresa.

Vsak teden pogledamo, kako se pes uči. To nam pokaže, pri čem je dober in kje potrebuje več časa. S tem ohranjamo načrte treninga učinkovite in prijazne do živali in nas.

Zaključek

Ko govorimo o uvajanju psa v nove situacije, je ključno razumeti njegove signale. Gradimo odnos postopoma, s pozitivnimi metodami. Pomembno je ustvariti rutino, ki prinese občutek varnosti, in zagotoviti varno opremo. Na prvem mestu je vedno dobrobit našega psa.

Naš cilj je doseči, da je pes miren in radoveden. Želimo, da nam zaupa na vsakem koraku.

Vsak pes se uči s svojim tempom. Moramo komunicirati jasno, imeti kratke seanse učenja in zagotoviti varne izkušnje. Pravilna prehrana, kot je hipoalergena hrana, pomaga. Zaradi nje je pes bolj osredotočen in miren.

Hrani moramo dati prednost recepturam brez piščanca in pšenice. CricksyDog ponuja široko izbiro izdelkov. S tem lahko podpremo psa med treningom in mu zagotovimo kakovostno prehrano.

Začnemo lahko z majhnimi koraki in gradimo na tem. Spremljamo napredek in prilagajamo aktivnosti. Veselje do igre in učenja mora ostati v ospredju. Tako se prilagajanje novim okoljem in situacijam postopoma vplete v naš vsakdan. Naš pes postane mirnejši in samozavestnejši spremljevalec.