Zakaj je pes pozimi v stanovanju hiperaktiven?

Pozimi je pes lahko hiperaktiven, ko si želimo miren večer na kavču. To je pogosto vprašanje med lastniki psov.

Dnevi so krajši in mrzli, zato preživimo več časa doma. Sprehodi so krajši, hitrejši, kar vodi do energičnih iger pes v stanovanju. Ta čas lahko dojema kot priložnost za dirko po hodniku in skakanje po pohištvu.

Zimska hiperaktivnost ni znak neposlušnosti. Manj gibanja in izzivov, skupaj z dražljaji od obiskov in otrok doma, povzroča presežek energije. Pes ta presežek mora nekam usmeriti.

Raziskali bomo, kako mraz in tema vplivata na pasje vedenje pozimi. Spoznali bomo znake, ki kažejo na obremenjenost psa. Uvedli bomo strategije za zmanjšanje prekomerne aktivnosti: igre, boljše sprehode in urejeno rutino.

Ključne ugotovitve

• Pes je pozimi hiperaktiven zaradi pomanjkanja gibanja ali strukture, ne nujno zaradi slabe volje.

• Zimska hiperaktivnost se lahko poveže z duševno nezaposlenostjo in prekomernimi dražljaji v domačem okolju.

• Pes v tem času potrebuje jasno usmerjene načine za sproščanje energije: skozi telesno vadbo, mentalne izzive in počitek.

• Presežek energije lahko pri psu opazimo kot pogosto skakanje, grizenje ali prosjačenje za pozornost.

• Z manjšimi prilagoditvami v vsakodnevni rutini in pametnejšimi sprehodi lahko izboljšamo pasje vedenje pozimi.

• Če težave s hiperaktivnostjo vztrajajo ali se stopnjujejo, je priporočljiv obisk strokovnjaka za vedenje psa ali veterinarja.

Kako zima vpliva na pasjo energijo v stanovanju

Zimski čas in nespremenjena energija psa privedeta do sprememb v našem vsakdanu. Zgodnja tema, poledenele poti in mrzel zrak nas odvrnejo od dolgih sprehodov. Tako imamo pozimi manj telesne aktivnosti, čeprav naši psi še vedno želijo raziskovati.

Rezultat je presežek energije v stanovanju. Na prostem zamenja domač hodnik, igranje na travniku pa kavč in preproge. Ta sprememba lahko povzroči, da psi v stanovanju skačejo, dirkajo ali grizejo predmete.

Spremembe v vremenu, kot so dež, veter in vlažnost, skrajšajo sprehode. Pes tako izgubi običajne zunanje dražljaje. Dom postane prostor, kjer vsak zvok privablja več pozornosti.

V stanovanju se lahko pojavi dodatna napetost zaradi ogrevanja, suhega zraka in prazničnih obiskov. Te spremembe lahko pripeljejo do večjega lajanja ali oteženega umirjanja psa po igri.

• krajši sprehodi zaradi teme, mraza in poledice

• manj izletov in manj spontanih postankov za vohanje

• več notranjih dražljajev: zvoki, obiski, praznični vrvež

• topel zrak in suhost, ki lahko vplivata na počutje

Razumevanje vpliva zime na pasjo energijo nam pomaga bolje prepoznati, kdaj je preveč dražljajev. To nas pripravi na naslednje korake, pri čemer bomo vedenje psa povezali z vzroki in odgovori v domačem okolju.

Najpogostejši vzroki za hiperaktivnost pozimi

Med zimskimi meseci, ko preživljamo več časa v zaprtih prostorih, se vzroki za hiperaktivnost psa pogosto kopičijo. Nič ni narobe z vašim psom brez razloga; običajno je za to, da se počuti nemirno, nek konkreten razlog. V tem obdobju hitro opazimo spremembe v vedenju, tudi pri psih, ki so sicer umirjeni.

• V zimskem času se sprehodi skrajšajo, upočasnijo ali celo izpustijo, kar pomeni manj gibanja za psa.

• Zaradi manj možnosti za vohanje in raziskovanje zunaj se pri psu nabira napetost.

• Dolgočasje in neurejena rutina pripomoreta k temu, da pes težko razlikuje med časom za aktivnost in časom za počitek.

• Več dogajanja doma, kot so obiski, prazniki in delo gospodinjskih aparatov, povzroči več motenj v domačem okolju.

Ko pes kaže prekomerno razposajenost, ga lahko nehote nagradimo. Če ob laježu ali skakanju psu posvetimo pozornost ali ga nagradimo z igračo, ta vedenja postanejo navada. To vodi v to, da pasji nemir pozimi postane del vsakdana.

• Pozimi psi pogosto zaužijejo enako količino hrane, kljub manjši količini gibanja, kar vodi v presežek energije.

• Če pes nima mirnega prostora za počitek ali če je njegov spanec moten, se teže umiri in hitreje postane nemiren.

Frustracija psa v zimskem času ne sme ostati spregledana. Težje zadovoljevanje njegovih potreb zaradi mraza lahko vodi v nemir, grizenje predmetov ali tek po stanovanju. Pri mladičih in mladih psih je to še bolj očitno, ker se še učijo, kako se sami umiriti. Manj sprehodov prav tako močneje vpliva na mlade pse.

Znaki, da naš pes ni “priden”, ampak preobremenjen

Ko opazimo nemir doma, lahko hitro sklepamo, da je pes neposlušen. Vendar ta nemir pogosto kaže na preobremenjenost našega psa. Prehitri ali preglasni dnevi so lahko vzrok. Namesto kazni je bolje preučiti vzroke: morda zaradi večje množice ljudi, pretirane igre ali premalo počitka.

En znak, ki jasno kaže na težavo, je, ko pes po sprehodu ostane nemiren. Križari po prostoru, prenaša igrače, išče aktivnosti, kot da ne more najti miru. Zdi se, kot bi ga poganjal motor, namesto veselja do igranja.

• pretirano skakanje, grizenje povodca ali “zoomiji” v trenutkih, ko bi pričakovali počitek
• lajanje na vsak šum, trzne ob dotiku ali je občutljiv na zvoke
• uničevanje predmetov, lizanje tačk ali žvečenje kot samopomirjanje

Stresne signalne psa so bolj vidni, ko se sreča z mnogo dražljaji v kratkem obdobju. Živahen obisk, glasen TV ali preveč igre z žogico so lahko preveč. Telo ostane v pogonu, um pa se trudi dohajati.

Slabši spanec je še en znak — kratki dremeži, pogosto prestavljanje. V takem stanju je poslušnost psa oslabljena, ne ker bi se upiral, temveč zaradi prevelikega vzburjenja.

Pomembno je opaziti vzorce težav: ali se stanje poslabša zvečer, po obiskih ali po energični igri. Ko prepoznamo te trenutke, lahko zmanjšamo stres in se osredotočimo na učenje mirnosti namesto na izčrpavanje do onemoglosti.

Razlika med hiperaktivnostjo, stresom in tesnobo

Kadar je pes doma nemiren, hitro pomislimo, da je le živahen. A vedenje psa nam razkriva, da so vzroki lahko različni. Zato je pomembno, da razlikujemo med hiperaktivnostjo in stresom pri psih. Ukrepi za njihovo obvladovanje namreč niso enaki.

Pri hiperaktivnosti opazimo visoko vzburjenost psa, ki se kaže kot presežek energije. Psi v takšnem stanju zlahka zaidejo v igro, težko pa se ustavijo. Pogosto hitro preklapljajo med dejavnostmi. V tem primeru imajo težave z zaviranjem svojih impulzov.

Stres pri psih lahko prepoznamo po njihovi reakciji na preveč pritiska ali dražljajev. Pojavijo se nemir, preobčutljivost na zvoke in neprestano spreminjanje lokacij. Pes, ki je pod stresom, se ne more umiriti, celo po sprehodih ostane napet.

Tesnoba pri psu pomeni, da se ne počuti varno, tudi ko ni očitnega razloga za skrb. Takšno stanje lahko vključuje skrivanje, tresenje in težave s sproščanjem. Pri tesnobnih psih opažamo panične reakcije na glasne zvoke in hitro dihanje.

• Hiperaktivnost zaznamuje veliko energije, hitro igro in težave pri umirjanju.

• Stres se kaže kot napetost pri soočanju z dražljaji, nemir in potreba po nadzoru prostora.

• Tesnoba pri psu se izraža z dolgotrajno zaskrbljenostjo, umikanjem in strahom pred samoto.

Prepoznavanje razlike je ključno, saj pri stresu in tesnobi ni dovolj le povečanje aktivnosti. Pogosto je potrebno vnesti več miru, predvidljivosti in strukture dneva. Z uvajanjem krajših vaj in zagotavljanjem kakovostnega počitka ustvarimo dobro osnovo za nadaljnje ukrepanje.

Alarm se oglasi, ko se vedenje psa nenadoma spremeni ali postaja intenzivnejše, kljub dovolj gibanja. Na težave lahko kažejo spremembe v apetitu, prebavi, pojav prhljaja ali večje lizanje tačk. Z opazovanjem psa svoje spoznanje presežemo ugibanje in oblikujemo jasen načrt ukrepanja.

pes zima nadzor pretirane aktivnosti

V hladnih dneh, ko smo pogosteje doma, opazimo, da ima pes več energije. Namesto neprestanega zaposlovanja, mu pomagamo najti mir. Cilj je uravnotežiti njegovo energijo: najprej aktivnost, nato počitek.

Učinkovit je preprost načrt, ki ga sledimo dnevno. Pes tako ve, kdaj je čas za igro in kdaj za umiritev. Ta prehod pomaga obvladovati njegovo hiperaktivnost.

Usmerjeno gibanje: krajši sprehod poln kakovosti pomaga. Tempo spreminjamo in delamo postanke za vaje na popuščenem povodcu.

Miselna zaposlitev: izberemo iskanje briketov ali vohalne igre. Lahko se osredotočimo na učenje novega ukaza.

Trening umirjanja in rutina: nagrajujemo mirnost. “Na svoje mesto” uvedemo kot del umiritvene rutine brez dražljajev.

Zastavimo si kratkoročni plan. Vsak dan naj vključuje mentalno aktivnost, kakovosten sprehod, in “umiri se” rutino. Po 7 do 14 dneh opazimo napredek v umirjanju psa pozimi.

Dopoldne: vohanje ali iskanje hrane trajata 5–8 minut.

Popoldne: sprehod z zanimivimi nalogami, ne zgolj dolžina.

Zvečer: rutina umiritve, ki ji sledi počitek ob istem času.

Metanje žogice v dnevni sobi lahko psa pretirano vzburja. To zmanjša nadzor nad energijo psa. Zato raje izberemo mirne dejavnosti doma, ki spodbujajo tišino in sprostitev.

Zimski čas prinaša posebne previdnosti. Drseča tla so nevarna, zato izvajamo vaje na preprogah. V toplih prostorih je nevarnost pregrevanja psa, zato načrtujemo kraše aktivnosti. Pomembno je, da je zimska rutina prilagojena psu, upoštevamo njegovo starost in zdravje.

Notranje aktivnosti, ki psa resnično utrudijo

Pozimi se osredotočamo na igre v stanovanju, ki zagotavljajo občutek “utrujenosti in mirnosti”. Notranje igre za psa, ki vključujejo uporabo nosu in umskih sposobnosti, so odlična izbira. Te igre so zasnovane s konkretnim začetkom in koncem.

Vohalne igre so hitra metoda za sprostitev in zaposlitev psa. Brikete ali priboljške razprostrimo po tleh in jih skrijemo za pohištvo ali pod odejo, nato dodamo ukaz “find it”. Tiho miselno delo zahteva veliko koncentracije od psa.

Za obogatitev pasje rutine so primerne tudi interaktivne igrače in “puzzle feederji”. Hrano razdelimo na manjše dele in ponudimo v več kratkih serijah. Po koncu igre pospravimo vse priboljške, da se igra ne nadaljuje brez konca.

• Iskanje briketov po prostoru, skrivanje priboljškov v zviti brisači ali med sobama nudi preproste vohalne izzive.

• “Puzzle feederji” psu omogočajo počasnejše hranjenje, kar povečuje koncentracijo in zmanjšuje naglico.

• Učenje novih trikcev v kratkih serijah, kot so “sedi-počakaj-ok”, dotik roke in usmerjeno gibanje, krepi samokontrolo.

• Začetni nosework, kjer pes išče specifične vonjave kot čaj ali klinčki, spodbuja umirjeno iskanje.

• Žvečenje pod nadzorom z določenim časovnim okvirom pomaga pri regulaciji vedenja.

Pomembno je, da so aktivnosti kratke, redne in z jasnim zaključkom. Tri minute koncentracije je pogosto učinkovitejših od daljšega divjanja. Če pes postane preveč vzburjen, preidemo na lažje vohalne igre ali umirjeno žvečenje.

Za vzdrževanje motivacije periodično menjamo igrače. To ohranja psa zainteresiranega brez potrebe po grobi igri. Vključimo tudi nagrajevanje mirnosti: ko pes počiva na svojem ležišču, mu prinesemo priboljšek kot del miselne zaposlitve.

Kako prilagodimo sprehode pozimi, da imajo večji učinek

V zimskem času krajši, a premišljeni sprehodi z našim štirinožcem pridobijo na vrednosti. Hladnejše vreme zahteva, da je vsak korak narejen z namenom. S pravilno izvedbo sprehoda ob hladnih dneh zagotovimo psu potrebno mero aktivnosti. Hkrati pa to zmanjša njegovo prekomerno aktivnost doma.

Sprehod začnimo počasneje in psu omogočimo več vohanja. To vedenje psom omogoča mentalno stimulacijo, saj okolico doživljajo skozi vonjave. Z nekaj minutami dovoljenega “sniffanja” lahko zmanjšamo psu stres.

• Med sprehodom menjavamo tempo: dodamo kratke pospeške in nato nadaljujemo s počasno hojo.

• Vključimo trening med sprehodom: vaje kot so odpoklic, ukaz “poglej me” in hoja na sproščenem povodcu.

• Vadbo popestrimo z naravnimi ovirami, kot so stopnice in klančine, izogibamo pa se skakanju na ledenih površinah.

• Če so temperature zelo nizke, organiziramo krajše, vendar pogostejše sprehode, da ostanejo prijetni in učinkoviti.

Zimske razmere v Sloveniji prinašajo kratke dneve, meglo in poledico. Zato uporabljajmo odsevne trakove in hodimo po varnih poteh. Po vsakem sprehodu pregledamo pasje tačke za sol ali poškodbe, da preprečimo nelagodje.

Ko se vrnemo, sprehod zaključimo s počitkom. Psu ponudimo vodo in kratek priboljšek za žvečenje. Tako zagotovimo, da se po aktivnosti umiri. Mentalna in fizična aktivnost tako postaneta sredstvo za umiritev, ne povod za dodatno razigranost.

Rutina doma: jasna pravila in boljši počitek

Pogosto pozabimo, da je pomanjkanje počitka lahko vzrok za nemir. Utrujen pes ni nujno miren; lahko je preutrujen in zato bolj vznemirjen. Ko določimo rutino, hitro vidimo, kdaj pes res potrebuje počitek ali akcijo.

Za kakovosten počitek psa je potrebna tišina brez stalnih motenj. Lastno ležišče ali boks naj bo stran od prometnih hodnikov in vhodov. To omogoča trdnejši spanec za psa, hkrati pa zagotavlja mir v domu.

Učinkovita je dnevna rutina s preprostimi, ponavljajočimi se koraki. Jasni časi omogočajo psu lažje preklapljanje med igro in počitkom. To doma prispeva k večjemu miru.

• Redni obroki, sprehodi in odmori, tudi med vikendi.
• Ritual za konec aktivnosti: “na mesto”, majhna nagrada, nato mir.
• Kontrola dražljajev: manj hrupa, zagrinjala, dalje od vhodnih vrat.

Enotna pravila v domu so ključna, da pes razume pričakovanja. Dorečena pravila igre in miru morajo veljati za vse. Spremembe pravil, kot je dovoljenje za skok na kavč, zmedejo psa.

Vključimo trening samostojnosti, da pes ne postane pozornost odvisen. Trenutki brez dogajanja, ko beremo ali kuhamo, psu kažejo, da ni vedno središče pozornosti. Tako se psu spanec hitreje zgodi, umiritev doma pa postane rutina.

Prehrana in energija: ali hrana prispeva k “previsokim obratom”

V hladnejših mesecih se pogosto soočamo z manj gibanja, a z enakimi porcijami hrane in dodatnimi priboljški. Tako se energija iz hrane kopiči hitreje, kot jo uspemo porabiti med sprehodi. Posledica so domače zabave: skakanje, lajanje in nikoli utrujen pes. Prehrana in vedenje našega štirinožca sta zato močno prepletena.

Ob izbiri hrane za naše pse v zimskem času ne gledamo samo številk na embalaži. Pomembno je, kako hrano prenaša naš ljubljenček. Če ima pes občutljiv želodec, ga lahko napenjanje, mehko blato ali nelagodje spravijo v stanje nemira. Včasih to nemirno vedenje zamenjamo za hiperaktivnost zaradi praskanja ali nemirnega spanca.

Za ohranjanje stabilnega ritma lahko sledimo preprostim korakom vsakodnevno. Spremembe uvajamo postopoma in brez stresa za psa.

• Zimski čas terja prilagoditev kalorij glede na dejansko aktivnost in čas, preživet na prostem.

• Namesto dodajanja novih priboljškov, uporabimo del dnevnega obroka za trening in miselne igre.

• V primeru težav z določenimi beljakovinami ali žiti, opazujmo in beležimo reakcije psa po vsakem obroku. To nam pomaga prepoznati morebitno občutljivost.

Umiritev “notranjih obratov” je lažja, ko uredimo psu pravilne porcije in prilagodimo hrano njegovim potrebam. Pravilna izbira in doziranje hrane pozimi je ključnega pomena za mirnejšo rutino.

CricksyDog kot podpora uravnoteženemu zimskemu dnevu

V hladnejših mesecih, ko smo večinoma znotraj, hitreje opazimo, kako nihanja energije vplivajo na nas in naše pse. CricksyDog nas podpre v želji po stabilnem dnevnem ritmu. Začnemo s kakovostnimi obroki. Za pse z občutljivim prebavnim sistemom je idealna izbira hipoalergena hrana, predvsem tista brez piščanca in pšenice.

Izbira prave hrane postane lažja, ko poznamo potrebe in velikost našega psa. Z ustrezno rutino laže obvladujemo njegovo energijo v zimskem času, brez nepotrebnih nihanj.

• hrana za mladiče Chucky: pomaga pri vzpostavljanju rad dnevnih aktivnosti, učenja in umirjanja.

• Juliet za male pse: zagotavlja pravilno doziranje in enakomeren vnos, kar je ključno pri bivanju v stanovanju.

• Ted za velike pse: nudimo polnovreden obrok, ki zagotavlja dolgotrajen občutek sitosti pri večjih pasmah.

Ob izbiri suhe hrane se odločamo med različnimi viri beljakovin, kot so jagnjetina in losos. Spremljamo odzive naše živali, predvsem kožo, prebavne težave in koncentracijo pri treningih.

Za dodatno hidracijo v mrzlih mesecih lahko ponudimo Ely mokro hrano. Ta je še posebej primerna za izbirčne pse ali kot dopolnilo suhemu obroku. Na voljo so tudi hipoalergene različice, med katerimi so jagnjetina, govedina in zajec.

MeatLover priboljški so odlična izbira pri nagrajevanju, saj so čisto meso. Uporabljamo jih za spodbujanje mirnega vedenja in krepitev temeljnih ukazov, medtem ko skrbimo, da ne presegamo dnevnega vnosa hrane. Raznoliki okusi kot so jagnjetina, govedina in divjačina, trening naredijo zanimiv.

Hrana sama po sebi ni čudežna rešitev, vendar je zagotovo temelj dobrega počutja. S premišljeno izbiro in rednostjo obrokov lažje vzpostavimo rutino, ki psom omogoča bolj miren in predvidljiv vsakdan.

Dodatki in nega, ki lahko pomagajo pri “zimskem nemiru”

Zimske razmere v stanovanju prinašajo različne male stresorje: suh zrak, več statike, razpokane blazinice in sol na pločnikih. Te težave lahko psa spravijo v nelagodje, kar oteži njegov počitek in pospeši nemir. V našo dnevno rutino vključimo preproste korake, ki izboljšajo njegovo počutje in zagotavljajo mir.

• V hladnih dneh nam Twinky vitamini za pse pomagajo omiliti togost, kar je še posebej koristno za podporo gibanja. To je še posebej pomembno pri večjih ali starejših psih, kjer je skrb za sklepe ključna za njihovo voljo do gibanja.

• Za soočanje s suho in občutljivo kožo priporočamo uporabo Chloé šampona, namenjenega občutljivim psom. Po sprehodih uporabimo balzam za smrček in tačke, ki zmanjša suhost in razpoke, pri tem pa tudi ublaži nelagodje zaradi soli.

• Da hranjenje ostane mirno tudi pri izbirčnih jedcih, uporabimo Mr. Easy vegan preliv za suho hrano. Ta pristop pomaga skrajšati čas, preživet ob skledi, in zmanjša našo lastno napetost.

• Zobna nega je pomemben del dnevne rutine, ki prinaša udobje in dobro počutje. Denty veganske zobne palčke vključimo v večerni ritual, takoj po sprehodu, da zagotovimo kratko, a koristno skrb za zobe.

Dodatki in posebna nega sicer ne morejo nadomestiti rednih sprehodov, igranja ali učenja umirjenosti. Kljub temu pa so odlična podpora za boljše telesno počutje psa. S tem tudi mi lažje vzpostavimo stabilen vsakodnevni ritem.

Napake, ki nehote spodbujajo hiperaktivnost v stanovanju

Pozimi se pogosto zatečemo k vzgojnim napakam, da bi psa zaposlili doma. Toda tak pristop lahko vodi v hiperaktivnost: pesu se poveča adrenalin, učenje umirjenosti pa zanemari. Cilj naj bo zmanjšanje vznemirjenja v prostoru in večja predvidljivost. To pomaga pri nadzoru psa pozimi nad pretirano aktivnostjo.

• Metanje žogice v dnevni sobi lahko krepi divjanje. Izberemo lahko vohalne igre ali iskanje hrane na brisači kot alternativo.

• Neskončna stimulacija psa ne spodbuja počivanja. Učinkovit pristop je 5 minut treninga, sledi ukaz “na mesto” in miru nagrajevanje.

• Skakanje in lajanje se utrdita, saj je pozornost nagrada. Namesto tega čakamo na tišino, potem mirno pohvalimo in damo znak za želeno obnašanje.

• Nedosledna pravila ustvarjajo zmedo. Pomembno je, da se vsa družina drži enotnega pravila, kot je pozdrav s tačkami na tleh.

• Pozno večerno igranje lahko odloži spanec. Bolje je, da se zadnja aktivna igra odigra prej, zvečer pa izvajamo mirne dejavnosti.

• Preveč priboljškov lahko vodi v nemir. Priboljške vključimo v dnevno količino hrane in jih uporabimo kot nagrado v treningu.

Ko prilagodimo te navade, se v dnevni sobi zmanjša kaos. Pes lažje prepozna, kdaj je čas za igro in kdaj za počitek. To ustvarja rutino, ki je mirna in jasna za vse.

Kdaj poiščemo pomoč strokovnjaka

Včasih domači pristopi ne zadoščajo, kljub našemu trudu z rutino, igro in počitkom. V takšnih primerih je varneje poiskati strokovno podporo, namesto da bi nadaljevali z ugibanjem. Reaktivnost našega psa se lahko povečuje ali pa nas lahko preseneti z novimi nepričakovanimi vedenji.

• Ko opazimo med dnevom nenadno in močno spremembo v vedenju psa, brez očitnega razloga.

• Če se pojavi renčanje, grožnje ali ugrizi, ali celo ko reaktivnost psa slabša iz tedna v teden.

• Ko smo priča paničnim napadom, samopoškodovalnim dejanjem ali kompulzivnemu lizanju.

• Če pes trpi zaradi hude ločitvene stiske, ki se pozimi lahko zaradi spremembe rutine še poslabša.

• Ko je pes neprestano nemiren ali ne more spati, kljub zadostni količini gibanja in miselnih izzivov.

Najprej obiščemo veterinarja, da izključimo možne bolečine, hormonske težave ali druge vzroke, ki jih sami doma ne moremo diagnosticirati. Potem je čas, da zastavimo načrt učenja. Sodelujemo lahko s pasjim inštruktorjem ali vedenjskim strokovnjakom, ki identificira sprožilce v našem okolju in predlaga dnevne korake za njihovo obvladovanje.

Ko nas pritiski privedejo do kaznovanja “hiperaktivnosti” našega psa, pogosto samo poglabljamo stres in zmedo pri psu. S tem lahko povečamo tudi njegovo tesnobo, saj pes ne razume, kaj pričakujemo od njega. S pravilnim strokovnim vodenjem se raje osredotočimo na vzpostavljanje jasnih pravil, nagrajevanje pomirjevalnega vedenja in varne načine za sproščanje energije psa brez vnašanja dodatnega kaosa.

Zaključek

Pozimi psom pogosto primanjkuje gibanja, vonja in mirnosti. To ni znak slabega obnašanja, ampak klica po pomoči. Ko razumemo vzrok, lahko psa umirimo brez kaznovanja. Naš pristop vključuje razumevanje in prilagajanje njihovim potrebam.

Začnemo s kvalitetnim sprehodom, ki mu sledijo vohalne in miselne igre doma. Nato je čas za počitek. Vzpostavimo dosledna pravila in tišje večere. Uravnoteženi obroki pripomorejo k miru doma. Tako gradimo zimski mir postopoma, ne instantno.

Enak ritem dneva je ključen: sprehodi, hranjenje, igra in počitek ob podobnih urah. Dokončne spremembe opazimo v nekaj tednih. Ko smo mi dosledni in mirni, pes doživi predvidljivost. Zimska rutina postane sidro stabilnosti in boljšega spanca.

Prilagodimo se zimskemu času: krajši, a bolj osredotočeni sprehodi, več vohanja, manj igre z žogo v dnevnem prostoru. Če napetost ostaja, poiščemo pomoč. Manj naključnosti in več strukture prinese domači mir. Naš cilj je zimski mir in zadovoljstvo za vse.