Zaščita psa pred vročinskim udarom – Vse, kar moraš vedeti o tem!

“Najboljše, kar lahko naredimo, je, da naredimo, kar lahko.” — Theodore Roosevelt. V časih poletnih vročin je ta misel še posebej pomembna. Gre za odgovornost do naših štirinožnih prijateljev, ki presega zgolj prestiž. Naša skrb za njih je bistvena za njihovo preživetje.

Vročinski udar pri psih je akuten in življenjsko ogrožajoč. Pri tem njihova telesna temperatura lahko strmo naraste nad 41 °C. Psi se razlikujejo od nas, saj se ne morejo potiti. Hladijo se prek dihanja in blazinic, njihov kožuh pa jih izolira.

Pregrevanje psa lahko nastopi hitro, predvsem v zaprtem avtu. Mestni toplotni otoki in podnebne spremembe lahko situacijo še poslabšajo. Naša dolžnost je, da svoje pse zaščitimo. Razumevanje, kako ohranjati njihovo hidracijo in telesno temperaturo, je ključno.

Vodnik pokriva 17 pomembnih tem. Od prepoznavanja alarmantnih znakov do nudenja prve pomoči in prilagoditve sprehodov. Omenimo tudi izdelke za pomoč psom v vročini, kot so CricksyDog rešitve.

Naš glavni cilj je zagotoviti varnost psov poleti. To dosežemo z razumevanjem hitrega odzivanja in vzpostavitvijo varnih navad. Skupaj lahko naredimo poletje za naše pse lepo in varno.

Ključne ugotovitve

• Vročinski udar pri psu je nujno stanje; temperatura lahko preseže 41 °C.
• Pregrevanje psa je hitrejše v parkiranem vozilu in na urbanih toplotnih otokih.
• Termoregulacija psa je omejena; hlapi skozi dihanje in blazinice.
• Poletna varnost psov zahteva prilagojene sprehode, senco in stalno vodo.
• V članku sledimo jasnim korakom: znaki, preventiva, prva pomoč, oprema.
• Prehranske rešitve, vključno s CricksyDog, lahko podprejo dobro počutje v vročini.
• Poletje in psi gresta skupaj, če ukrepamo premišljeno in pravočasno.

Kako prepoznamo vročinski udar pri psu

Vročinski udar pri psu hitro razkrijejo znaki kot so pospešeno sopenje in močno slinjenje. Opažamo tudi spremembe na dlesnih, ki postanejo rdeče ali bledo. Poleg tega je srčni utrip nepravilen ali zelo hiter, pes pa se morda počuti letargično in dezorientirano.

Blazinice lahko postanejo vroče in suhe. Pes ima žareče ušesa in jezik. To so znaki visoke telesne temperature, ki jo ima pes.

V naprednejši fazi vidimo spotikanje, bruhanje ali celo drisko, ki lahko vsebuje sledove krvi. Temperatura nad 40–41 °C pomeni veliko tveganje za poškodbe organov. Posledice so lahko hude, vključno s kolapsom, napadi ali komo.

Pomembno: Tako hitro, kot opazimo prve znake, merimo temperaturo rektalno. Ne odlašamo, ampak začnemo s postopki hlajenja in kličemo na pomoč veterinarja. Vročinski udar je lahko posledica krajše izpostavljenosti vročini, zato je hitra reakcija nujna.

Pregrevanje, toplotna izčrpanost ter vročinski udar so različne stopnje ogroženosti. Pri vročinskem udaru gre za resne motnje v delovanju organov. Nekatere pasme in določena zdravstvena stanja lahko povečajo tveganje za hitrejše poslabšanje stanja.

Ocena razmer upošteva več faktorjev: čas izpostavljenosti toploti, starost in splošno kondicijo živali. Če se kljub počitku v senci simptomi slabšajo, je to lahko znak resnejšega zdravstvenega stanja. Naša prioriteta je pravočasno ukrepanje.

• Pospešeno sopenje, močno slinjenje in rdeče ali bledo dlesni
• Visoka telesna temperatura psa nad ~40–41 °C
• Hiter ali nepravilen srčni utrip, letargija, dezorientacija
• Spotikanje, bruhanje ali driska, vroče suhe blazinice
• V napredovali fazi: kolaps, napadi, koma in nujna veterinarska pomoč

Dejavniki tveganja v poletnih mesecih

Toplotni valovi povečajo tveganje za vročinski udar pri psih. Vlaga in vročina otežujeta, da psi oddajajo toploto, zaradi česar jih težje ohladimo. Blazinice se na vročem asfaltu, ki doseže temperaturo nad 50–60 °C, hitro pregrejejo. To lahko privede do pregretega stanja celotnega organizma.

Mesta pogosto trpijo zaradi fenomena urbanega toplotnega otoka. Beton in asfalt zadržujeta toploto še dolgo v noč, kar podaljšuje obdobje vročine. Ključno je, da prilagodimo čas in trajanje zunanjih aktivnosti ob upoštevanju lokalnih vremenskih razmer.

Nekateri psi so bolj izpostavljeni nevarnostim. To velja predvsem za brahicefalične pasme kot so mops in francoski buldog, saj so manj sposobni učinkovito ohlajati telo. Povečano tveganje predstavljajo tudi značilnosti kot so gost dlak, temna dlaka, debelost, napredna starost ali mladost, bolezni srca in dihal, laringealna paraliza ali hipotiroidizem.

• Okoljski sprožilci: zaprta vozila, slabo prezračeni prostori in pomanjkanje vode ali sence.
• Naporne aktivnosti: tek ob kolesu v vročini, športi v opoldanskem času, dolgi pohodi po asfaltu.
• Prilagoditev: krajši izhodi v hladnejših urah, pogoste hidracije in počitki v senci.

Analiza tveganja temelji na vremenskih podatkih, ravni aktivnosti in trajanju izpostavljenosti. Pri visoki vlagi in vročini je pomembno zmanjšati intenzivnost dejavnosti. Prav tako je ključno vztrajati pri kratkih odmorih v hladu, kar nam omogoča, da se izognemo vročinskemu udaru.

Najpogostejše napake lastnikov v vročini

Napačna ravnanja v vročini so pogosto posledica dobrih namenov. Pustiti psa v avtu poleti je velika napaka. Tudi majhna odprtina oken ne prepreči hitrega naraščanja temperature, ki je lahko usodna. Druga pogosta napaka je sprehod psa v času največje vročine, ko je sonce najmočnejše in senca redka.

Asfalt lahko povzroči opekline na psihovih blazinicah. Izvedemo lahko preprost test: na tleh držimo hrbtno stran dlani 5–7 sekund. Če je predolgo in peče, je enako nevarno za psa. Druga napaka je pretirana aktivnost v vročini, kot sta tek ali kolesarjenje, saj se pes lahko hitro pregreje.

Oprema lahko dodatno ogrozi psa: tesni nagobčniki preprečujejo zadostno sopenje, temna oblačila pa zadržujejo toploto. Brez možnosti za pitje vode in počitka povečujemo tveganje za pregrevanje. Pogosto ne opazimo prve znake pregrevanja, kot so hitro dihanje, zmedenost, in pretirano slinjenje.

Napačno hlajenje psa lahko povzroči vazokonstrikcijo zaradi polivanja z ledeno vodo. To toploto zadrži v telesu. Težke mokre brisače lahko ovirajo izhlapevanje toplote. Pri prvih znakih pregrevanja je treba ukrepati brez odlašanja.

Napake v prehrani so enako pomembne. Težki in mastni obroki pred aktivnostjo dodatno obremenjujejo psa. “Človeška” hrana, bogata s soljo, še pospeši dehidracijo. Lažji obroki, prilagojeni hladnejšim delom dneva, so boljša izbira.

Domača rutina prav tako zahteva prilagoditve. Prostor brez sence in prezračevanja hitro postane zelo topel. Sence, sveža voda in hladni kotički pomagajo ublažiti vročino in preprečiti nepotrebna tveganja.

• Izogibajmo se: pes v avtu poleti, sprehod v opoldanskem soncu, asfalt in opekline blazinic.
• Prilagodimo intenzivnost: prekomerna vadba psa ni primerna v vročinskem valu.
• Uporabimo lahko opremo, ki omogoča sopenje, in vedno zagotovimo svežo vodo ter senco.

zaščita psa pred vročinskim udarom

Zaščita psa se začne s prilagoditvijo ritma dneva. Aktivnosti pri načrtujemo v jutranjih in večernih urah. Takrat sta asfalt in zrak prijaznejša hišnim ljubljenčkom. V toplih popoldnevih poskrbimo za senco in svežo vodo.

Načrt A-B-C nas vodi k zaščiti: izogibamo se vročini in prostorom brez zračenja. Iskati moramo ravnotežje med aktivnostjo in počitkom, upoštevajoč psa. Hlajenje psa dosežemo z mokrimi brisačami ali hlajenjem podlag.

Za domačo preventivo je ključno dobro zračenje. Uporabimo ventilatorje ali klimo. Izberemo površine, ki ne absorbirajo toplote, in ustvarimo miren kotiček za ohladitev.

Na prostem izbiramo senčne poti. Izogibamo se vročemu asfaltu. Ob prvih znakih preobremenitve psa takoj ukrepamo in ga ohladimo.

V avtu vedno uporabimo klimo in senčila. Psa nikoli ne pustimo samih v vozilu. Med vožnjo mu redno nudimo vodo.

Prehrana mora biti lahka pred aktivnostjo. Priboljški naj vsebujejo vlago in elektrolite, brez dodanega sladkorja ali soli.

Upoštevamo psa individualno t. I. brahicefalične pasme potrebujejo več odmorov. Pozorni smo na znake utrujenosti in pravočasno reagiramo.

• Načrtujmo sprehode ob svežem zraku; sredi dneva ostanimo v senci.
• Zagotavljajmo hladno vodo, senco in aktivno hlajenje psa.
• Izbirajmo travo ali gozd; izognimo se vročemu asfaltu.
• V vozilu uporabljajmo senčila in klimo; psa ne puščamo brez nadzora.
• Uskladimo napor z odmori; preventiva vročinskega udara je vedno prioritetna.
• Prilagodimo obroke in priboljške pred aktivnostjo.
• Ocenjujmo znake pregrevanja in prilagodimo tempo za varnost psa poleti.

Preventiva doma: hlajenje in udobje

Da ohladimo psa doma, mu pripravimo miren in hladen prostor. Najboljša izbira je prostor s keramičnimi ploščicami, kjer so rolete spuščene za zmanjšanje svetlobe in toplote. Pomembno je tudi, da je prostor dobro prezračen.

Vključimo lahko klimatsko napravo, pazimo pa, da temperatura ne pade pod 22 °C ali zraste nad 25 °C.

Senca in zračenje prostora sta ključna. Čez dan naj bodo senčila spuščena in ponoči naj bo prostor čim bolj prezračen. Ventilator, če ga uporabljamo, mora biti postavljen tako, da ni dosegljiv psu.

Za ohladitev so primerni hladilni vložki in brisače, a ne smejo biti premrzli ali preveč vlažni. Prav tako je dobro imeti več hladnejših mest, da si lahko pes sam izbere, kje bo počival.

Redno krtačenje psa mu pomaga ohranjati hlad, saj odstranjuje odmrlo dlako. Tesno striženje lahko psu škoduje, saj naravna dlaka pomaga uravnavati telesno temperaturo.

Zagotoviti moramo tudi dovolj sveže vode v več posodah. Ledene kocke ali kostni juh lahko ponudimo za osvežitev, vendar le, če jih pes brez težav prenaša. Hranimo ga po ohladitvi, da znižamo njegovo notranjo toploto.

O vlazi ne smemo pozabiti. Previsoka vlažnost zmanjšuje učinkovitost sopenja pri ohlajevanju. Zato naj bodo prostori, še posebej kopalnica in kuhinja, dobro odvlaženi.

• Poletna ureditev doma za psa: senčila, roloji, nočno prezračevanje, hladna tla.
• Hladilne podloge, vlažne brisače in telovniki brez tesnega prekrivanja.
• Klima za psa z varnim tokom zraka in stalno temperaturo 22–25 °C.
• Senca in prezračevanje v vseh prostorih, kjer pes počiva.
• Razpored počitka po hiši in sveža voda v več posodah.

Zavedati se moramo, da je hlajenje psa doma preprosto, če sledimo določenim korakom. Tišina, hlad in udobje naj bodo naši vodili. Tako bo naš pes lažje dihal in se hitro umiril.

Prehrana, ki podpira termoregulacijo psa

V poletni vročini prilagodimo jedilnik psa, da podpira termoregulacijo. Zagotovimo uravnoteženo prehrano, ki je energijsko lahkotna. To zmanjša presnovno toploto. Prednost dajemo kakovostnim virom beljakovin in maščob ter razporedimo manjše porcije skozi dan.

Za psa je ključna hidracija. Zmeraj mu ponudimo svežo vodo in po potrebi dodajamo vodo k suhi hrani ali izberemo mokro hrano. V primeru večjih naporov so elektroliti za pse koristni. Pomembno je, da so brez ksilitola, čebule in česna.

Poleti so primernejše lahko prebavljive hrane. Izogibamo se hrani, ki je slana, začinjena ali mastna. Pred fizično aktivnostjo psu ne dajemo večjih obrokov. To še posebej velja za velike pasme, ki so bolj podvržene napihnjenemu želodcu.

Izberemo hipoalergene recepture brez piščanca in pšenice pri občutljivem prebavnem traktu. Primerne so jagnjetina, losos, kunec ali beljakovine iz žuželk. Uvajamo jih postopoma, kar omogoča stabilno prebavo in učinkovito termoregulacijo.

V vročini hranimo zgodaj zjutraj in pozno zvečer. Dodajamo simple funkcionalne priboljške. Tako načrtovana prehrana in dosledna oskrba z vodo poleti pomagata ohranjati energijo in miren želodec psa.

• Izberimo lahko prebavljiva hrana in manjše porcije.
• Podpirajmo hidracija psa z vodo, mokro hrano in varnimi elektroliti za pse.
• Hranimo v hladnih urah dneva in se izogibajmo “človeški” hrani.
• Uvajajmo spremembe postopno; pred naporom ne ponujajmo obilnih obrokov.

CricksyDog prehrana in priboljški za občutljive pse v vročini

V vročih dneh so preprosti obroki ključni, saj ne obremenjujejo pasjega želodca. CricksyDog ponuja hrano brez piščanc in pšenice, kar zmanjšuje možnost alergij. Tako je idealna za občutljive pse. Obroke razdelimo na manjše dele, da ohranjamo energijo in hidracijo.

Za mladiče priporočamo Chucky, ki podpira rast in ščiti nežno prebavo. Za majhne pasme je odlična izbira Juliet, za večje pa Ted. Ponujamo različne okuse: jagnjetino, losos, kunca, žuželčje beljakovine in govedino. To omogoča izogibanje pogostim alergenom.

Poleti poskrbimo za večjo hidracijo. Ely mokra hrana, z okusi jagnjetine, govedine in kunca, zagotavlja dodatno vlago. Pri izbirčnih psih se odlično obnese Mr. Easy, veganski preliv, ki hrano naredi bolj privlačno.

Nagrajevanje psa je pomembno. MeatLover priboljški so 100 % mesni koščki, brez žit. Na voljo so jagnjetina, losos, kunec, jelen in govedina. So idealni za občutljive želodce. Za poletno podporo zdravju dodamo Twinky vitamine, ki vključujejo posebno formulo za sklepe in multivitamin za splošno dobrobit.

Poleti sta koža in tačke še posebej občutljivi. Chloé šampon in poseben balzam zaščitita pred suhostjo in razpokami. Denty veganske dentalne palčke skrbijo za svež dah in zdrave dlesni, izboljšujejo ustno higieno in splošno počutje psa.

Poletni načrt zajema lahkotne in hranilne obroke, hipoalergeno hrano brez piščanca in pšenice, ter dodatke prilagojene posameznemu psu. CricksyDog hrana, Ely, MeatLover, Twinky vitamini, Chloé, Mr. Easy in Denty nudijo popolno poletno prehrano.

Varnost na sprehodih v vročih dneh

Za varno sprehajanje psa poleti, načrtujemo sprehod zjutraj in zvečer. Ta čas je idealen – pred 9. uro in po sončnem zahodu. S tem se izognemo največji vročini in zmanjšamo stres za psa. Naša izbira poti vključuje senčne poti ob vodi ali v gozdu, kjer zrak ostane svež in tla hladnejša.

Preden se odpravimo, preverimo, kako vroč asfalt pes lahko vpliva na ljubljenčka. Izvedemo “test dlani”: če na asfaltu ne moremo zdržati dlani več kot pet sekund, je površina prevroča za psa. V takšnih razmerah izberemo mehkejše podlage, kot so trava, makadam ali gozdne poti.

Prilagodimo tempo štirinožnega prijatelja. V vročih dneh se pogosteje ustavljamo v senci, psu nudimo svežo vodo in dovolimo počitek. Za aktivne pse zamenjamo telesne aktivnosti z umskimi izzivi ali počasnejšim raziskovanjem okolice.

• Vzamemo zložljivo skodelico in hladno vodo s seboj.
• Uporabimo hladilno ruto ali telovnik za olajšanje vročine.
• Pasja oprema poleti mora biti lahka in zračna, s pravilno prilegajočim oprsnikom in povodcem, ki ne drgne.
• Izberemo ohlapen nagobčnik, ki omogoča psu odpiranje gobca in sopenje, če je to potrebno.

V mestu iščemo hladnejše kraje, kot so atriji, parki in prehodi. Izogibamo se sončnim ploskvam, parkiriščem in psim igriščem sredi dneva. Pri varnem sprehajanju psa poleti so ključni izbor kratkih poti, senčnih lokacij in zagotavljanje zadostne hidracije.

Ob visoki vlagi skrajšamo čas na prostem in sprehod prestavimo na bolj primerni čas. Če pes pokaže znake nelagodja, nemudoma poiščemo hlad, vodo in počitek. Tako zagotovimo, da ga vroč asfalt pes in visoka temperatura ne poškodujeta.

Prva pomoč pri sumu na vročinski udar

Ob znakih pregrevanja psa hitro ukrepamo. Premaknemo ga v senčno ali hladno območje. Odstranimo mu ovratnico in morebitna oblačila. Ponudimo mu vodo, da pije počasi, a brez prisile. V teh trenutkih je bistveno, da ostanemo mirni in sledimo korakom prve pomoči.

Hlajenje začnemo nadzorovano. Uporabimo mlačno vodo. Nežno jo polivamo po trebuhu, dimljah, podpazduhah in tačkah, kjer je večji pretok krvi. Menjamo mokre brisače in uporabljamo ventilator, ki pomaga hitreje znižati telesno temperaturo brez šoka.

Temperature psa redno preverjamo. Ob dosegu 39,5 °C hlajenje upočasnimo, da preprečimo hipotermijo. Led ali ledene kopeli so prepovedane. Če pes ne reagira, ga položimo v stabilen bočni položaj, da lažje diha.

Takoj pokličemo veterinarja in natančno opišemo psa stanje. Med vožnjo nadaljujemo z blagim hlajenjem. Izogibamo se dajanju človeških zdravil, ki lahko škodijo. V mislih naj bo glavni cilj varno in postopno zniževanje temperature.

Po preživeti vročinski stres psa peljemo na temeljit veterinarski pregled. Posledice lahko vključujejo okvare organov in druge zaplete. Zato je obisk veterinarja ključen za dodatne preiskave in spremljanje stanja.

• Premik v senco ali hladen prostor ter odstranitev opreme.
• Počasno pitje sveže vode, brez prisile.
• Ciljno hlajenje z vodo na trebuhu, dimljah, pazduhah in blazinicah.
• Spremljanje: temperatura psa naj se zniža do okoli 39,5 °C.
• Kontakt z veterinarjem in nadaljevanje blagega hlajenja na poti.

Posebne skupine psov, ki potrebujejo dodatno skrb

Pasme s kratkim gobcem so še posebej občutljive v vročini. Sem sodijo mops, francoski in angleški buldog ter bokser. Sprehode prilagodimo: izberemo hladnejši del dneva in skrajšamo njihovo trajanje. Uporaba hladilnih ovratnikov ali plaščkov je priporočljiva. Pozorno spremljamo psa, še posebej dihanje in barvo dlesni.

Starejši psi so poleti še posebej ranljivi. Njihovo telo se namreč težje prilagodi temperaturam, zato potrebujejo več odmorov v senci. Prilagodimo jim tudi obroke in tempo hoje. Pri psih na zdravljenju z diuretiki ali sedativi, je ključno posvetovanje z veterinarjem pred poletjem.

Mladiči se morajo še naučiti, kako uravnavati telesno temperaturo. Zato poskrbimo za hladna mesta, dostop do sveže vode in se izogibamo asfaltu. Namesto tega izbiramo senco, travo ali gozdne poti za njihove aktivnosti.

Pozornost namenjamo psom s srčno-žilnimi ali dihalnimi problemi. Pri teh psih je ključnega pomena omejitev telesne aktivnosti in zagotavljanje hladnega zraka. Ob prvih znakih utrujenosti ali zadihanosti, aktivnost nemudoma prekinemo.

Prekomerna teža psa poveča tveganje za pregrevanje. Zato poleti še posebej pazimo na prehrano svojega psa. Aktivnosti razporedimo tekom dneva in izberemo hladnejši čas, ali pa se odločimo za treninge v klimatiziranih prostorih.

Dolgodlake ter temno obarvane pasme zahtevajo redno krtačenje. To pomaga odstraniti podlanko, hkrati pa je pri temno obarvanih psi nujna dodatna senca. Za vse psice je pomembno, da jim zagotovimo dovolj hlajenja: mokre brisače, hladne podloge in dobro prezračevanje.

Upoštevanje treh pravil – skrajšaj, zmanjšaj, izboljšaj – lahko znatno zmanjša tveganje za pregrevanje. Redno jih hidriramo z vodo in uporabljamo hidratantne priboljške, kot so kocke zmrznjene juhe.

Izbira opreme in pripomočkov za hlajenje

Pozorni smo pri izbiri opreme, ko se ogreje. Izberemo hladilni telovnik za psa z izhlapevalnim učinkom. Pred uporabo ga namočimo v hladno vodo, nato ožamemo. Tako zagotovimo, da ostane lahek. Velikosti prilagodimo glede na obseg prsnega koša. Poskrbimo, da telovnik ne pritiska na sapnik in omogoča neovirano dihanje.

Ovratnike na vodni osnovi nosimo za dolgotrajno svežino. Hladilne brisače uporabljamo s premislekom: položimo, osvežimo, odstranimo. Tako preprečimo zadrževanje toplote na koži psa. Ne pokrivamo psa za daljši čas.

Optimalen prostor za počitek nudi hladilna podloga. Izbiramo med stabilnim gelom ali polnilom. Postavimo jo v senci, na trdno podlago. Tako preprečimo drsenje. Če je napolnjena z gelom, zagotovimo, da je testiran in da prevleka zdrži praskanje.

Izberemo zračen oprsnik za sprehode. Mrežasti materiali, kot so pri Ruffwear, Hurtta ali Julius-K9, pomagajo pri kroženju zraka. Poskrbimo, da pas lahko prosto diha. Vedno imamo s seboj zložljivo skodelico za vodo.

Udobje gobca je prioriteta. Izberemo košarast nagobčnik, ki omogoča pitje in sopenje. Izogibamo se materialom, ki ne dihajo, in kovinskim rešetkam. Te se namreč hitro segrejejo.

V avtu uporabljamo senčila in skrbimo za primerno zračenje. Tako ohranjamo stabilno temperaturo. Psu zagotovimo ohlajeno ležišče, izogibamo se vročim površinam. Za dodatno udobje lahko uporabimo prenosni ventilator, vendar pazimo na njegovo usmerjenost.

• Hladilni telovnik za psa in ovratnik: izhlapevalno hlajenje, pravilna velikost, lahkotnost.
• Hladilna podloga: izbira gela ali polnila, postavitev v senco, trdna prevleka.
• Zračen oprsnik: izbira mrežastega materiala, minimalne stične točke, preprečevanje trenja.
• Nagobčnik za poletje: košarasti model, zagotovljen prostor za pitje in dihanje.
• Senčila za avto: kombinacija z ustreznim zračenjem, hladnim ležiščem, izogibanje vročini.

Pred odhodom preverimo opremo. Ta mora omogočati prost pretok zraka in hlajenje. Materiali naj bodo svetli in se hitro sušijo. Tako smo pripravljeni za izzive vročih dni.

Voda, elektroliti in pravilno pojilno vedenje

V poletnih mesecih mora biti dostop do vode za psa neprekinjen. Orientacijsko naj bi psi popili od 50 do 100 ml vode na kg telesne teže dnevno, ob večji aktivnosti in visokih temperaturah pa še več. Poskrbimo, da so posode vedno polne sveže, čiste vode sobne temperature. Pravilen vnos vode je ključen za uravnavanje telesne temperature in dobro počutje psa.

V našem domu in na vrtu ustvarimo več mest, kjer lahko psi pijejo vodo. Fontane za pse spodbujajo k pitju, zahvaljujoč stalnemu toku vode, ki ostane svež. Na izletih vedno vzamemo s seboj plastenko vode in prepogibno posodico, da lahko psu redno ponujamo vodo v manjših količinah.

Ob močnem sopihanju ali med dolgotrajno aktivnostjo psi izgubljajo elektrolite. V teh primerih so koristne posebne veterinarske raztopine ali primerni rehidracijski preparati za živali, brez ksilitola, čebule ali česna.

Poleti je hidracija še posebej pomembna. Suvo hrano lahko namočimo ali jo delno nadomestimo z visokokakovostno mokro hrano. Ta pristop je koristen tudi za izbirčne pse in zagotavlja zadosten vnos vode med vročinskimi valovi.

Dehidracija pri psih se kaže s simptomi kot so lepljive dlesni, upočasnjen povrat kože v prvotno stanje, temen urin in zaspanost. Da preprečimo dehidracijo, psom nudimo vodo postopoma in v majhnih količinah, dokler se dihanje ne normalizira.

• Postavimo 2–3 vodne točke na etažo; zunaj uporabimo senčeno mesto.
• Na poti: vsakih 15–20 minut nekaj požirkov, pogosteje pri mladičih in starejših.
• Po teku ali igri: najprej počitek v senci, nato voda po malem in po potrebi elektroliti za pse.
• Redno čistimo posode in pasje fontane, da preprečimo neprijeten vonj in bakterije.

Vročina v mestu, na plaži in v gorah

V mestnih vročinskih valovih je pomembno, da smo preudarni. Izbiramo hlajenje v sencah parkov ali ob reki. Asfalt lahko preizkusimo s hrbtno stranjo roke, da zavarujemo svojega psa pred opeklinami. Hladilni telovniki, postanki v ohlajenih prostorih in zaščita tačk s posebnim voskom so ključni.

Na plaži psa držimo v senci in pod senčnikom. Vedno imamo s seboj dovolj sveže vode, tako za pitje kot za spiranje. Po plavanju naj psa čaka počitek v senci, da se izogne morebitnemu toplotnemu udaru. Prav tako ne pozabimo na UV zaščito za občutljive dele telesa.

Pri pohodih v gorskih razmerah je sonce lahko zavajajoče. S psom hodimo le zmerno hitro, z obveznimi postanki, da se ohladimo. Dehidracija ni očitna zaradi prijetnega vetra, zato psu redno ponujamo vodo. Na poti pazimo tudi na nevarnost opeklin od odboja svetlobe na snežiščih.

• Izogibajmo se uri največje pripeke; jutro in večer sta varnejša.
• Redno preverjajmo beton, pesek in skale z dlanjo.
• UV zaščita psa in balzam za blazinice zmanjšata opekline in razpoke.
• V avtu predhodno ohladimo kabino in psa nikoli ne puščamo samega.

Ob pregrevanju živali kažejo počasnost in povečano sopenje. Voda in sence so prva pomoč pri pregrevanju. Rutina vključuje zaščito tačk ter uporabo pametne opreme. Tako psi ostanejo varni ne glede na okoliščine.

Rutina gibanja in igre v poletnem času

Zgodaj zjutraj in pozno zvečer je čas za aktivnosti psa, ko je hladneje. V vročem opoldanskem času počivamo v senci ali notranjih prostorih. Po hranjenju psa vedno počakamo okoli ene do dve uri. Tako zagotovimo, da je aktivnost varna za psa.

Izbiramo igre v senci in krajše, umirjene sprehode po travi, namesto napornih tekaških aktivnosti. Vključimo lahko tudi vohalne igre, ki psa mentalno zaposlijo. S tem prav tako zmanjšamo možnost pregretja.

Če je pes navdušen nad vodo in je v bližini čista vodna površina, je plavanje odlična izbira. Po kopanju je pomembno, da temeljito posušimo psa. Za športne pse zasnujemo lahkotne vaje v hladilnih prostorih.

Na dvorišču ustvarimo “senčni poligon” z nizkimi ovirami in mehkimi zavoji. Na tak način rutina ostaja dinamična brez tveganja za pregrevanje psa. Pozorno spremljamo psa; če začne kazati znake utrujenosti ali nezainteresiranosti, prekinemo z aktivnostjo.

Za zmanjšanje obremenitve na srce in tačke psa izberemo krajše sprehode z vodo vedno pri roki. Za držanje uma psa aktivnega uporabimo miselne igrače in ga naučimo novih trikov.

• Aktivnosti v hladnih urah: jutro in večer.
• Igre v senci, vohalne naloge in miselne igrače.
• Kratke plavalne seanse, nato sušenje ušes in dlake.
• 2–3 krajši izhodi, redni postanki in počasni sprehodi.
• Opazujemo meje, varna vadba psa ostane nizke intenzivnosti.

Poletja lahko psu naredimo prijetna, s počasnim tempom, igrami v senci in skrbjo za mentalno aktivnost. Tako telo kot um psa ostaneta v dobri kondiciji, tudi ko temperature narastejo.

Plan za vročinski alarm: doma, na poti in na dopustu

Sestavimo osnoven načrt ob vročinskem valu. Sledimo ARSO napovedim, izberemo hladnejše dele dneva za sprehode. Prepričajmo se o pravilnem delovanju klimatskih naprav in ventilatorjev. Poskrbimo za zadostne zaloge vode in elektrolitov za hidracijo.

Za dom pripravimo komplet prve pomoči za psa. Vključuje digitalni termometer, hladilne brisače, zložljivo skodelico in razkužilo za živali. Ne smemo pozabiti na gaze in balzam za nos in tačke. Na list dodamo kontakte lokalnih veterinarskih klinik in njihove urnike za hitro ukrepanje v nujnih primerih.

Na poletni poti s psom avto ohladimo in zasenčimo vnaprej, zagotovimo svež zrak. Določimo krajše postanke v senci za sprostitev in hidracijo vsake 1 do 2 ure. Pod nobenim pogojem psa ne pustimo samega v vozilu.

Za ohladitev na poti vzamemo hladilni telovnik, brisače in gel pakete. Te položimo na ključna mesta na psu. V torbi nosimo razpršilo z vodo in elektrolite za hitro osvežitev telesa po daljši vožnji ali igri.

Prilagodimo pasjo prehrano temu, kako se temperature spreminjajo. Suhi obroki kot so Juliet, Ted ali Chucky so primerni za vroče dni, saj ostanejo sveži. Mokra hrana Ely je koristna za dodatno hidracijo. Za izbirčne pse dodamo prelive, da hrana ostane privlačna tudi v vročini.

Pred odhodom na počitnice preverimo vse pogoje nastanitve. Zagotovimo, da ima naš pes vedno dostop do hlada in vode. Preverimo tudi lokacijo najbližjih veterinarskih postaj, da smo pripravljeni na morebitne izredne situacije.

Na plaži ali v hribih imamo vedno pri roki rezervno vodo, skodelico in hladilne brisače. Naš pes počiva v senci, medtem ko planiramo aktivnosti z rednimi odmori. Ko se tla preveč segrejejo, pazimo na zaščito tačk in zmanjšamo čas izpostavljenosti soncu.

Zjutraj preverimo počutje našega psa. Merimo njegovo zadihanost in pazimo na njegovo držo. Prilagodimo dnevne aktivnosti glede na njegovo počutje. Tako postane naš načrt v pomoč pri spopadanju z vročino, kjerkoli smo.

• Dom: hladen kotiček, tekoča voda, klimatska naprava ali ventilator.
• Na poti: senčila, postanki v senci, hlajenje na poti in hidracija.
• Dopust: preverjena lokacija, veterinar v bližini, varnost na dopustu s psom.
• Nujno: komplet prve pomoči za psa vedno v nahrbtniku ali prtljažniku.

Zaključek

Vročinski udar je hitro in jasno obravnavan: prepoznavanje zgodnjih znakov pregrevanja, izogibanje ekstremni vročini ter dosledna skrb za hidracijo, senco in počitek so ključni. Uporabimo varne metode hlajenja, prilagojeno opremo in izdelajmo načrt za vročinske razmere doma in na poti. S tem postavimo trdne temelje za poletno varnost naših psov.

Poletje prinaša potrebo po prilagojeni prehrani: manjše, lahke obroke in povečano hidracijo. Za občutljive pse izberemo hipoalergene možnosti, kot so CricksyDog Chucky, Juliet in Ted brez alergenov, Ely mokro hrano in MeatLover priboljške. Za celovito skrb ne pozabimo na Twinky vitamine, Chloé nego, Mr. Easy prelive in Denty zobne palčke.

Ob sumu na vročinski udar ukrepamo brez odlašanja: psa najprej ohladimo z mlačno vodo in ga premaknemo v senco, nato pa takoj obiščemo veterinarja. Izogibamo se lednim kopelim. Hitro in premišljeno ukrepanje je vitalno.

Zaščititi psa poleti pomeni sprejemati vsakodnevne odgovorne odločitve. Z malo discipline in skrbnosti lahko psu zagotovimo varno poletje, umirjene sprehode in sproščeno domače okolje. S skupnim trudom in premišljenimi odločitvami poskrbimo za varnost, hidracijo in zadovoljstvo našega psa.