Življenje psa v gorah – Vse, kar moraš vedeti o tem!

Leonardo da Vinci je rekel: “V naravi ni ničesar odveč.”. To nas spodbuja k razmišljanju, kako mora biti naš pes v gorah usklajen z ritmom narave. Življenje psa v gorah pomeni prilagajanje višini, neravnemu terenu, menjavanju vremena in daljšim pohodom.

Za bivanje v gorah pes potrebuje več kot le kondicijo. Essencialni so poslušnost, dobro načrtovanje, ustrezna oprema in kvalitetna prehrana. S tem je pasje gorništvo kombinacija pohajkovanja s psom, skrbi za varnost in spoštovanja narave. Naš skupni cilj je hoditi varno, odgovorno in uživati.

Razložili bomo kako izbrati pravo pasmo in karakter psa, kako se pripraviti na izlete, kaj vključiti v prehrano, na kaj paziti pri prvi pomoči, kako spoštovati divjad, možnosti spanja v kočah, uživanje v zimskih radostih, kako ovekovečiti spomine s fotografijami in kako izvajati trajnostne prakse. GOvorili bomo o Julijskih Alpah, Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah. Predstavili bomo spoštovanje pravil Triglavskega narodnega parka, koč in lokalnih zakonov.

Naloge vodiča vključujejo nadzor nad psom, uporabo povodca tam, kjer je to potrebno, čiščenje pasjih iztrebkov in spoštovanje narave. S takšnim pristopom je pohajkovanje s psom varno, prijazno do okolja in smiselno za vse nas, ki si delimo poti.

Ključne ugotovitve

• Življenje psa v gorah zahteva prilagoditev na višino, teren in vreme.
• Pasje gorništvo združuje kondicijo, poslušnost, opremo in načrtovanje.
• Varnost psa v gorah je na prvem mestu: nadzor, povodec in spoštovanje območij.
• V Sloveniji poznamo pravila TNP, koč in lokalne predpise v priljubljenih gorstvih.
• Prehrana, tudi hipoalergena, podpira energijo in regeneracijo gorskega psa.
• Planinarjenje s psom je timsko delo z jasnimi pravili in odgovorno etiko do divjadi.
• Dobro izbrane ture in priprava omogočajo varne skupne avanture.

Uvod v pasje gorništvo: kako se pripravimo na skupne avanture

Začnimo s temeljnim korakom: veterinarskim pregledom psa. Pri veterinarju preverimo vitalne dele – srce, sklepe in dihala. Prav tako telesno težo. Cepljenja proti steklini in kužnemu kašlju posodobimo. Ne pozabimo na zaščito proti klopom in bolham. Tako je prvi korak k varnim dogodivščinam v gorah storjen.

Postopoma gradimo kondicijo našega psa. To počnemo z rednimi, a kratkimi vzponi ter umirjenim tempom. Počasi dodajamo daljše razdalje in višinske metre. Pomembno je vključiti intervale in vaje za koordinacijo – hojo po koreninah in kamenju, ter mehke podlage.

Pazljivo opazujemo morebitne znake utrujenosti pri psu. Ob znakih kot so prekomerno sopihanje, upočasnitev ali nevoljnost, se ustavimo. Ponudimo psu vodo. To pomaga ohranjati motivacijo za nadaljnje raziskovanje in zmanjšuje tveganje za poškodbe.

Planiranje izleta s psom zahteva premislek. Upoštevamo vreme, trajanje poti, tehnično zahtevne odseke in možnosti za dostop do vode. Preverimo omejitve za pse v zaščitenih območjih, kot je Triglavski narodni park. Vedno imamo pripravljen načrt B.

Za varnost psa poskrbimo z ustrezno opremo. Ne sme manjkati oprsnica, povodec z blažilcem udarcev, zložljiva posoda in dovolj vode. Obvezni so tudi komplet prve pomoči in toplotna odeja. V nahrbtnik dodamo še vrečke za iztrebke.

Učenje osnov poslušnosti je ključnega pomena. Vaje kot so “pridi”, “počakaj” in “poleg”, zagotavljajo varnost srečanj s pohodniki in drugimi psi. Vajo izvajamo v različnih okoljih. Tako zagotovimo, da so odzivi psa zanesljivi v vseh situacijah.

Tempo aktivnosti prilagajamo letnemu času. Poleti pričnemo z aktivnostmi zgodaj, izogibamo se visokim temperaturam in iščemo hlajenje v senci ali vodi. Pozimi moramo biti pozorni na sneg in led. Psu ščitimo šapke pred zmrzaljo in posipnim soljo. S tem zagotavljamo, da je naša priprava na gore skrbna in odgovorna.

• Veterinarski pregled psa pred prvo sezono in redni nadzori
• Postopno stopnjevanje, da se kondicija psa razvija varno
• Planiranje ture s psom z jasnim rezervnim načrtom
• Osnovna oprema za psa za varnost in udobje na poti

Izbira prave pasme in značaja za gorsko okolje

Izbira prave pasme za gorske pustolovščine zahteva pozornost na več faktorjev. V ospredju so vzdržljivost, sposobnost dobrega oprijema in stabilen značaj. Med najbolj primerne pasme spadajo border collie, nemški ptičar, labradorec in sibirski haski. Pri sibirskih haskijih je pomembno dodatno previdnost v vročini, da se izognemo pregrevanju. Izjemno pomembno je, da pes pokaže željo po sodelovanju in sposobnost hitre regeneracije po napornih turah.

Gorski psi niso izbrani zgolj glede na pasmo. Šteje se tudi njihova osebnost, ki vključuje motivacijo za delo, odzivanje na ukaze in umirjenost v prisotnosti divjadi. Pri vzgoji mladih in živahnih psov začnemo s kratkimi in raznolikimi izleti. Konstruiramo rutino in krepimo njihovo samozavest.

V primeru brahicefaličnih pasem, kot sta mops in angleški buldog, je treba biti še posebej previden. Ti psi se bolj ogrevajo in imajo dihalne težave. Zato izberemo ohlajene poti, dovolj vode in odhode v zgodnjih urah. Vedno smo pozorni na znake stresa in dihanje, da prilagodimo intenzivnost poti.

Telesna kondicija psa in sposobnost premagovanja terena sta ključnega pomena za varnost. Prepoznavamo utrip, dihanje in tempo, ki označujejo, kdaj je čas za premor. Pozimi dvojna dlaka varuje pred mrazom, poleti pa je potrebno ohlajanje in hidracija. Vedno poiščemo tudi možnosti za počitek v senci.

Ne smemo prezreti sklepnega zdravja naših štirinožnih prijateljev. Večje pasme bolj tvegajo za displazijo, manjše pa za luksacijo. Pred zahtevnimi izleti preverimo gibanje, korak in obrabo blazinic. Za starejše pse izberemo lažje poti in zagotovimo podporo za sklepe.

Starost psa odločilno vpliva na način gibanja v naravi. Pri mladih omejimo tvegane aktivnosti, dokler niso popolnoma razviti. Odrasli psi lahko postopoma povečujejo obremenitve. Pri izbiri vedno upoštevamo individualne značilnosti, zlasti pri mešancih. Prilagajamo se ciljem, ki jih želimo doseči.

Pravilna kombinacija pasme in značaja ustvarja idealnega gorskega sopotnika. Vsako sezono pripravimo kondicijo, preverimo opremo in teren. Tako gorski pes in vodnik delujeta kot usklajena enota. Skupaj varno raziskujeta visokogorje in uživata v naravi, ne glede na vremenske razmere.

Na koncu vedno preverimo psa: njegovo gibanje, stabilnost in osredotočenost. Če psa še ni pripravljenega na zahtevno turo, prilagodimo načrte. Varno in prijetno preživljanje dni v hribih zagotavlja skrbno načrtovanje. Še zlasti moramo biti pozorni na brahicefalične pasme in skrb za sklepno zdravje.

življenje psa v gorah

Naša pot se začne z rutino psa med gorami. Začnemo z ogledom blazinic in kratkim ogrevanjem. Potrebno je hidriranje, preverjanje opreme in odhod v ritmu, ki podpira njihov bioritem.

Strme dele poti premagujemo počasi, ob tem pa se ustavimo v senci. Pomembno je, da je dobrobit psa vedno na prvem mestu. Vključuje ustrezen vnos vode, elektrolitov in ohranjanje mirnega dihanja. Po prečkanju mokrih delov obrišemo šape in nanesemo balzam.

• Aklimatizacija psa na višino poteka postopoma, opazimo lahko letargijo ali slab apetit.
• Ob težavah z višino prilagodimo tempo, skrajšamo etapo in pogosteje počivamo.
• Termika zahteva prilagoditve: v hladu toplejši plašč, poleti ohlajevalni plašč in iskanje sence.

Miselne igre med odmori so ključne. Vključimo noskanje na varnih mestih, naloge poslušnosti, in iskanje prave poti. Te aktivnosti psu omogočajo, da ostane zbran, kar nam pomaga bolje oceniti teren.

Ko srečamo ljudi ali druge pse, ohranjamo povodec kratek. Nagradimo tiho in samozavestno obnašanje. Ta metodologija podpira dobrobit psa in zagotavlja našo varnost na utesnjenih poteh.

1. Zjutraj: pregled šap, naloga je hidracija in ogrevanje.
2. Dnevna pot: pazimo na redne odmore, sledimo senci in se premikamo nežno.
3. Večer: čaka nas raztezanje, sušenje dlake, preverjanje za klope in praske.

Toplo in suho ležišče je ključno za nočni počitek, izogibamo se prepihu. V kampu je pomembna uporaba izolacijske podlage. Ta red nas uči, kako mirno izpeljati aklimatizacijo, ne glede na izzive, ki jih predstavlja gorski teren in psa.

Oprema za psa v gorah: varnost, udobje in praktičnost

Ko planiramo pohod, varnost in udobje vedno postavimo na prvo mesto. Primerna oprema za psa v gorah nam prihrani skrbi. Psu pomaga hoditi samozavestno. Pred uporabo vse opremo testiramo, prilagajamo velikost in psa postopoma navajamo na nove kose.

Začnemo z izbiro opasnice, oblikovane v Y- ali H-motivu, ki ima trpežne šive. Dodamo ovratnico, ki vključuje jasno identifikacijo in telefonsko številko. Izberemo povodec dolžine 2 do 3 metre z blažilcem in karabinom z varovalom, ki je primeren za terene. V bolj tveganih situacijah uporabimo krajši povodec.

Kjer so tla peščena ali prekrita s snegom in ledom, uporabimo pasje čevlje. Psu najprej predstavimo čevlje doma, nato pa na kratkih sprehodih. Glede na vremenske razmere izberemo ustrezna oblačila: termični plašč proti mrazu, vetrovko in dežnik za slabše vreme, poleti pa plašč za hlajenje proti vročini.

Hidracija in prehranjevanje sta lažja z uporabo kompaktnih rešitev. V ruzak dodamo zložljive posode za psa, mehke za vodo in pakirano hrano za na pot. Za boljšo vidljivost v slabih svetlobnih pogojih izberemo svetleče ali odsevne dodatke.

• Pasja prva pomoč: sterilne gaze, elastični in samolepilni povoj, razkužilo s klorheksidinom, pinceta za odstranjevanje trnja in klopov, fiziološka raztopina, močan trak, zaščitne blazinice za tačke, termalna folija, škarje z zaobljenimi konci.
• Za nujne primere: nosilni prt ali trakovi za prenos, če se pes ne more premikati.
• Vrečke za pobiranje iztrebkov, da ohranjamo naravo čisto.
• GPS ovratnica ali sledilnik, kot zahtevajo pravila območja.

Ustrezno pripravljena oprema omogoča, da smo osredotočeni v zahtevnih razmerah. Ko so oprsnica za psa, pasji čevlji, pasja prva pomoč in zložljiva posoda za psa nared in preizkušeni, nam ostane samo uživanje v pohodu skupaj s psom.

Prehrana in energija na turi

V zahtevnih razmerah potrebujemo za psa do 70% več hrane. To je zaradi daljše aktivnosti, mraza in teže nahrbtnika. Njegova prehrana se začne z lahkotnim zajtrkom 2-3 ure pred začetkom. Tako ima telo dovolj časa za prebavo. Med aktivnostjo se izogibamo velikim obrokom. Ti lahko pri velikih pasmah povzročijo zasuk želodca.

Za vzdrževanje energije so potrebne kratke, redne malice. Priporočajo se prigrizki, bogati z beljakovinami in maščobami, na primer sušeno meso. To psu omogoča, da ohranja energijo brez obremenitve želodca.

Ne smemo pozabiti na redno hidracijo. V toplem vremenu ustavimo vsakih 20-40 minut in psu ponudimo vodo. Vedno jo imamo s seboj in jo po potrebi filtriramo. V poletnih mesecih psa hladimo, pozimi pa mu ponujamo mlačno vodo.

Elektroliti so še posebej pomembni po napornih aktivnostih. Uporabimo preverjene mešanice in sledimo navodilom za odmerjanje. Ko se vrnemo, psu najprej omogočimo, da se umiri.

Za občutljive pse izberemo preproste recepture. Omega-3 maščobe in dodatki kot glukozamin podpirajo njihovo zdravje. Redno sledimo prehrani, da preprečimo težave na pohodih.

• Pred odhodom: manjši obrok + preverjanje hidracije.
• Med potjo: prigrizki vsakih 60-90 minut in voda po potrebi.
• Po aktivnosti: najprej psa ohladimo, nato pa mu postrežemo z glavnim obrokom.

Uravnotežena količina hrane glede na aktivnost je ključnega pomena. S spremljanjem psa zagotovimo, da ostane v dobri formi. Tako je vsak korak lahkoten in pes uživa vsak trenutek na poti.

CricksyDog v gorah: hipoalergena prehrana in nežna nega

Na dolgih vzponih iščemo mir v želodcu in neprekinjeno energijo. CricksyDog nam pri tem stoji ob strani. Kot hipoalergena pasja hrana, brez piščanca in pšenice, CricksyDog zmanjšuje možnost za srbenje, pline in mehko blato. To nam pride še kako prav, ko smo oddaljeni od doma in nam veter piše pot.

Izbiramo lahko glede na pasmo in velikost našega psa. Za mladiče je tu Chucky suha hrana, Juliet za manjše pse, Ted pa za srednje in velike. Vsi imajo na razpolago jagnjetino, lososa, zajca, žuželčje beljakovine ali govedino. Tako zlahka najdemo pravo hrano za našega štirinožnega prijatelja.

Kadar potrebujemo hitro obnovo moči ali lažji obrok, se odločimo za Ely mokro hrano. Ponuja okuse jagnjetine, govedine in zajca, ki so prijetni za žličko, dišeči in ustrezajo tudi najzahtevnejšim. Ta hrana odlično deluje po naporih, ki jih prinaša strmo pobočje.

Za dodatno motivacijo in kratke vzpone energije imamo MeatLover priboljške. So čisto meso, priročni za nošenje v žepu, ne umažejo rok in dobro zdržijo mraz v našem nahrbtniku.

Ob večjih naporih so nam v pomoč Twinky vitamini. Lahko izberemo takšne za sklepe, ko nas čakajo dolgi prečni grebeni, ali multivitamin za sezonske pustolovščine. Naš cilj je ohranjanje živahnega koraka in hitra regeneracija.

Na blatnih stezah vedno uporabimo Chloé šampon. Je prijazen do kože in dlake, odstrani prah in pusti dlako svežo, čisto. Balzam za nos in blazinice zaščiti občutljive dele pred ostrih kamnin.

Za pse, ki težko jedo ali po napornem dnevu, se obrnemo k Mr. Easy. Ta veganski preliv naredi suho hrano privlačnejšo, spodbudi apetit in zagotavlja, da pes poje celoten obrok. Za zobe skrbijo Denty veganski dentalni priboljški. So enostavni za prenašanje in ne puščajo madežev.

• CricksyDog: hipoalergena pasja hrana, brez piščanca in brez pšenice
• Ely mokra hrana: nežna regeneracija po turi
• MeatLover priboljški: 100% meso za motivacijo
• Twinky vitamini: podpora sklepom in splošni kondiciji
• Chloé šampon: čista dlaka po prašnih poteh
• Mr. Easy: veganski preliv za boljši apetit
• Denty: praktična ustna higiena na poti

Tako pripravljeni nahrbtnik nas opremi za vznemirljive dni v naravi, zagotavlja mir v pasji skledi in preprečuje draženje kože. Postopek je enostaven, pregleden in se osredotoča na dobrobit naših zvestih spremljevalcev.

Trening poslušnosti in varnega gibanja po poteh

Začnemo z učenjem osnov. Trening psa za gore osredotoča na mirnost in koncentracijo. Postopoma okrepimo odpoklic psa z uporabo visokovrednih nagrad. Motnje počasi povečujemo, trening pa začnemo na travniku in ga nadaljujemo ob poti, šele nato na grebenu ali pri planinski koči.

Uvajamo ukaz “počakaj” in “počasi”. Ta dva ukaza sta ključna za ozke prehode in srečanja z ljudmi. Psa učimo hoditi na kratkem povodcu ob nogi, zlasti na strmih ali spolzkih terenih. Tako zagotavljamo varnost na izpostavljenih poteh in ohranjamo tempo skupine.

Desenzibilizacija pomeni več kot samo umirjenost. Vključuje tudi desenzibilizacijo na divjad ter na predmete kot so palice, kolesa, nahrbtniki in vrvi. S tem pes ostane osredotočen. Pri srečevanju z iztrebki, odpadki in zanimivimi vonjavami uporabljamo ukaz “pusti”.

Na izpostavljenih grebenih vadimo hojo na povodcu in uporabo kratke vezice, kar preprečuje zdrse. Pri feratah psa pustimo na varnem mestu. Vključimo tudi vaje za tačke, kot je targetiranje, kar psu olajša obuvanje čevljev in natančno gibanje po skalovju.

• Protokol spusta: pes nas sledi na navzdol izpostavljenih mestih.
• Protokol vzpona: psa vodimo pred seboj, kjer je pregledno in varno.
• Postanki so možni le na širših predelih poti, ki omogočajo križanja.
• Prečkanje potokov izvajamo tam, kjer je tok najnižji in po stabilnih skalah.

Mikrotreningi med potjo ohranjajo pozornost psa. Vključujejo kratke povratne klice, večkratno ponovitev ukaza “počakaj”, nato sledi igra ali posladek. Tako trening ohranja svojo lahkotnost in učinkovitost, varnost na izpostavljenih poteh pa je vedno zagotovljena.

Napredek ocenjujemo po umirjenem dihanju, mehkem pogledu in odzivnosti psa. Ko so ti pogoji izpolnjeni, stopnjujemo težavnost treninga. Uspeh zagotavljajo redna desenzibilizacija na divjad, dosledna hoja na povodcu in premišljena izbira terena. Te navade ostanejo trdne tudi v nepredvidljivih razmerah.

Vreme in mikroklima v gorah: kako zaščitimo psa

V gorah je vreme nepredvidljivo. Mikroklima nas lahko preseneti. Poleti moramo poskrbeti za zaščito psa proti vročini. Priporočljivo je začeti zgodaj, izogibati opoldanskim uram in iskati senco poleg potokov. Za psa v nahrbtnik spakiramo svežo vodo, zložljivo posodico in svetel plašč. Ta plašč odbija sončne žarke in psa varuje pred UV žarki.

Psi v vročini kažejo znake toplotnega udara. Opažamo prekomerno slinjenje, rdeče dlesni in dezorientacijo. V tej situaciji psa takoj premaknemo v senco. Postopoma ga hladimo po trebuhu, dimljah in vratu z mlačno vodo. Če opazimo, da se počutje psa ne izboljšuje, ga nemudoma peljemo k veterinarju.

Zimo zaznamuje hipotermija pri psih. Znaki so drgetanje, letargija in hladne ušesne konice. Naše pse varujemo s toplotnimi plašči, poskrbimo za suho podlago. Tudi povečamo energijski vnos hrane. Veter dodatno ohladi, zato skrajšamo postanke in za vetrno zaščito uporabljamo softshell plašč ali lahko ogrinjalo.

Zimska tla zaradi snega in ledu pomenijo izziv za zaščito pasjih tačk. Sol, ki se uporablja na cestah, draži psom blazinice. Po sprehodu tačke speremo s toplo vodo in nanesemo zaščitni balzam. Na ledenih delih uporabimo pasje čevlje.

Na snegu je UV odboj zelo močan. Balzam za svetle noske in občutljiva ušesa poskrbi za UV zaščito vašega psa. Kratkodlakim in svetlopoltim psom hitreje zagori koža, zato iščemo senco in redno pregledujemo kožo.

Grape imajo hladnejšo in vlažnejšo mikroklimo, grebeni pa so izpostavljeni vetru. V megli je lažje izgubiti orientacijo. Zato naj pes ostane na povodcu. S seboj imamo piščalko za zanesljiv odpoklic in nagrado, s čimer zmanjšamo zmedo.

V času cvetenja se alergeni, kot sta cvetni prah in prah, ujamejo v pasjo dlako. Po aktivnostih na prostem psa temeljito izčešemo, speremo tačke in pregledamo kožo. Tako preprečimo srbenje, vnetja in rane, ki nastanejo zaradi lizanja.

• Poleti: senca, voda, zaščita psa pred vročino, nadzor dihanja.
• Pozimi: toplotni plašč, suha podlaga, hitri postanki, nadzor na veter.
• Vedno: zaščita tačk, UV zaščita psa, spremljanje znakov kot sta toplotni udar pes in hipotermija pri psih.

Navigacija in izbira primerne ture za našega psa

Pred odhodom skrbno izberemo pot: dolžina in čas hoje, vrsta podlage ter možne nevarnosti. Ta proces zagotavlja, da bomo izbrali pravo pot za našega psa, ki bo varna in primerna. Pomembno je preveriti tudi višinsko razliko poti in presoditi, ali bo naš pes lahko sledil tempu brez prekomernih postankov.

Začetne izlete načrtujemo na manj obljudene in krožne poti, ki ne zahtevajo ekstremnih vzponov. Pot mora biti izbrana glede na površino – kamenje, melišče, travnato površino ali sneg, pri čemer vsaka zahteva specifično opremo in tempo. Pri tem se izognemo strmim meliščem in krušljivemu terenu, ki bi lahko poškodovali pasje šape.

O možni izpostavljenosti nevarnostim se informiramo s pomočjo opisov poti. Prepadni odseki, jeklenice, in ozki grebeni so primeri tehnično zahtevnejših poti, kjer je potrebno vodenje psa prilagoditi z mirnim pristopom in kratkim povodcem. V primeru dvoma vedno izberemo manj zahtevno varianto in se izognemo nepotrebnim težavam.

Za boljšo orientacijo priporočamo uporabo zemljevidov PZS, klasičnega kompasa in zanesljivega GPS sledenja. Pomembno je predhodno označiti točke kot so vodni viri, senčna mesta in možne poti za umik. Ob prihodu na izhodišče pa se obvezno pozanimamo o morebitnih zaporah ali delih na poti.

Urnike prilagodimo vremenskim razmeram. Poleti začnemo zgodaj zjutraj in izbiramo poti na severnih pobočjih, ki ponujajo več hlada. Pozimi se izogibamo območjem s plazovi, če nimamo ustrezne opreme in znanja. Vedno imamo pripravljen tudi načrt B za primer spremembe vremena.

Vsak izlet s psom zahteva upoštevanje lokalnih pravil. V Triglavskem narodnem parku mora biti pes na povodcu. Pomembno je spoštovati tako druge obiskovalce kot divjo živali. Med vročinskimi valovi prilagodimo hitrost hoje in psu nudimo vodo bolj pogosto.

Obvezno realno ocenimo fizično pripravljenost našega psa. Višinska razlika in dolžina poti naj bosta primerni za psa glede na njegovo starost in predhodne izkušnje. V primeru utrujenosti ali stresa pri psu, je bolje turo prilagoditi ali jo skrajšati.

Pred odhodom preglejmo tudi logistične podrobnosti kot so dostopnost parkirišča, javni prevoz in omejitve v planinskih kočah. Pohodi s psom bodo najbolj uživani, ko so dobro načrtovani in prilagojeni tako psu kot vodniku.

• Trije stebri načrta: čas, podlaga, izpostavljenost.
• Vnaprejšnja orientacija v gorah: karta PZS, kompas, GPS s točkami vode.
• Izogib tehnične poti za pse, če pes še nima izkušenj.
• Jutranji štart poleti, pozimi izogib plazovitim območjem.
• Spoštovanje pravil: TNP, povodec, obvestila o zaporah.

Prva pomoč za pse v gorah

Ko nastopi nujna situacija, uporabimo sistem ABC. Verigo pričnemo s preverjanjem dihalnih poti, sledi dihanje, nato preverimo krvni obtok. Osnovne vitalne znake začnemo s preverjanjem odzivnosti, vizualnim pregledom barve dlesni in merjenjem pulza na notranji strani stegna psa. Te korake opravimo za učinkovito prvo pomoč v zahtevnih gorskih razmerah.

Krvavenje zaustavimo s pritiskanjem povojem in dvignemo ude, če je to mogoče. Ko se povoj premoči, dodamo dodatne plasti, ne da bi odstranili prvi sloj povoj. Poškodbe blazinic šap operemo s fiziološko ter steriliziramo in zaščitimo z gazo ter samolepilnim povojem. V gorskih pogojih so zaščitni čevlji za psa zelo koristni.

Pri izpahu ali močnem šepanju psa imobiliziramo ud in zmanjšujemo obremenitev. Sledi umik z gorskega terena po najvarčnejši poti. Če pes ima tujek v šapi ali očesu, tega ne drgnemo, ampak nežno izperemo z fiziološko raztopino in psa pomirimo. Za kakršnekoli večje rane uporabimo sterilno prekrivanje in čim prej obiščemo veterinarja.

Ko pes prejme ugriz klopa, ukrepamo takoj. Klopa odstranimo z natančnim potegom s pinceto, čimbolj blizu koži. Dezinficiramo mesto ugriza. V naslednjih tednih pazljivo opazujemo znake, kot so letargija, visoka temperatura, šepanje, ali bledica sluznic. To so simptomi, ki lahko kažejo na bolezni, kot sta borelioza in erlihioza. Če je potrebno, obiščemo veterinarja.

Dehidracija pri psih v gorskem okolju je hitro lahko prisotna. Preverjamo, kako elastična je koža in kako vlažne so dlesni, nudimo vodo redno v majhnih količinah. Izogibanje vodi z algami je prednostno, saj so strupene; simptomi zastrupitve vključujejo bruhanje, drisko ali nenavadne nevrološke simptome. V primeru dvoma prekinemo turo in ukrepamo.

Ob toplotnem udaru je pomoč psu usmerjena v postopno hlajenje v senci, z uporabo mlačne vode na trebuščku, dimljah in tačkah. Ice vode nikoli ne smemo uporabiti. Hipotermijo blažimo postopoma, z uporabo suhe brisače in telesne topline. V obeh primerih je obisk veterinarja neizogiben in nujen.

• Vedno imamo s seboj: fiziološko raztopino, sterilne gaze, samolepilni povoj, pinceto, razkužilo, zaščitne čevlje, folijo za zaščito pred mrazom ali soncem.
• Načrtujemo evakuacijsko pot in shranimo telefonske številke najbližjih veterinarskih ambulant.
• Redno preverjamo tempo hoje, postanke in vnos vode, da preprečimo dehidracija psa in poškodbe šap.

Srečanja z divjadjo in gorsko etiko

Na naših poteh se pogosto pojavljajo nenapovedana srečanja z divjadjo. V teh situacijah je pomembno, da ostanemo mirni in sledimo uveljavljenim pravilom. Da bi omejili stres pri živalih in preprečili morebitne nevarnosti, naj bodo naši psi vedno na povodcu. Prav tako je to del gorske etike, ki ščiti tako naravo kot nas.

V okviru Triglavskem narodnem parku je obvezno spoštovanje pravil, ki veljajo za pse. Ko prečkamo območja, namenjena počitku divjadi, moramo biti še posebej tihi in se izogibati nepotrebnemu hrupu. V obdobjih, ko so divje živali kot so kozorogi, gamse in ruševci najbolj občutljivi, potrebujemo dodatno previdnost.

Z obiskom pašnikov, kjer se nahaja drobnica, moramo ravnati odgovorno. Vedno je potrebno predhodno soglasje pastirja. Če naletimo na pasti, pomembno je, da psa držimo tik ob sebi, ohranjamo mirnost in se umaknemo brez nepotrebnega vznemirjanja črede. Pomembno je tudi, da divjim živalim ne ponujamo hrane, saj to posega v njihove naravne vzorce vedenja.

Naše vedenje na poteh mora biti skladno s pravilom Leave No Trace. To pomeni, da za sabo ne puščamo odpadkov, psom namenjene iztrebke odstranimo ali zakopljemo, ograje zapremo ter spoštujemo lastnike zemlje. Prav tako je ključno, da se izogibamo občutljivim naravnim habitatom, ne izstopamo iz utrjenih poti.

• Pes na povodcu na označenih odsekih in v bližini gnezd, solnic ter krmišč.
• Mirna cona za divjad: zmanjšamo glasnost, ustavimo igro in gremo naprej.
• Prijazna komunikacija: ob srečanju s pohodniki ali kolesarji psa privežemo k sebi.
• TNP pravila za pse: sledimo oznakam, sezoni in lokalnim obvestilom upravljavcev.
• Gorska etika s psom: spoštujemo prostoživeče vrste in druge uporabnike prostora.

Spanje v kočah, bivakih in kampih s psom

Pred odhodom preverimo, katere planinske koče sprejemajo pse in rezerviramo mesto. S seboj vzamemo psu lastno podlogo ali ležalnik ter odejo. Za mirno noč in čistočo je psa oprema za spanje nujna.

Prihod v kočo zahteva psa higieno: z brisačo ga obrišemo in tačke očistimo. Mokro dlako posušimo in šampon Chloé uporabimo pozneje. Tišina v sobah je ključna, kakor tudi upoštevanje morebitnih alergij drugih gostov.

Pes naj počiva na svoji podlagi na tleh. Vodo mu nastavimo ob vratih, hrano pa ponudimo, ko se psa umiri. Rezervno brisačo in tanek plašč za hladne noči hranimo v nahrbtniku.

V bivaku je ključno dobro prezračevanje. Z alu podlogo in zaprto celično peno izoliramo prostor od tal. Skrbimo, da pes ne pušča dlak ali vonjav.

V kampih upoštevamo pravila sobivanja s psi. Psu vedno zagotovimo povodec, poskrbimo za čiščenje iztrebkov in zagotavljamo nočni mir. Hrano shranjujemo tako, da ne pritegnemo divjih živali. Vodno posodo pustimo blizu, ponoči pa jo premaknemo.

• Oprema za spanje psa: podloga, odeja, tanek plašč, alu podloga.
• Higiena psa v gorah: brisača, balzam za šape, vrečke za iztrebke, mehka krtača.
• Varnost: povodec, lahka veriga ali sidrišče v kampu, svetleča ovratnica.

Izberemo mirne kotičke in skrajšamo večerne rituale, ko sobivamo z drugimi. Tako zagotovimo, da so koče, bivaki in kampi prijazni vsem – tudi tistim brez psov.

Zimske radosti: turno smučanje, krpljanje in varnost

Turno smučanje s psom zahteva pravila. Na vzponu naj bo pes ob nas, ne pred smučmi. Pri spustu naj bo pes niže na pobočju, da preprečimo nesreče z robniki. V ledenih razmerah je potrebna posebna pozornost na ostrino, ki lahko poškoduje pasje blazinice.

Krpljanje s psom je bolj sproščeno in nežno do pasjih šap. Vendar lahko sneg povzroči težave, saj se kepa med prsti. Da preprečimo težave, redno čistimo šape in uporabljamo balzam. Ob morebitnih ostrih površinah psu nadenemo zaščitne čevlje. V nahrbtniku naj bodo zimska oprema za psa in osnovne potrebščine.

Za varnost pred plazovi je potrebna visoka mera previdnosti. Brez ustrezne opreme in znanja se izogibamo nevarnim območjem. Na tveganih mestih psa vodimo na povodcu in izbiramo varne poti. Odsevniki in lučke zagotavljajo vidljivost v slabih pogojih.

Zima lahko hitro izčrpa energijo. Zato ustrezno plastimo oblačila in si privoščimo kratke malice. Topla voda nam pomaga ohranjati telesno temperaturo. Ob tem upoštevamo zaščitna območja divjih živali in izbiramo poti, ki jih ne motijo.

• Vzpon: pes ob strani; spust: pes nižje in iz linije vožnje.
• Šape: led in pasje šape varujemo z voskom ali čevlji.
• Krpljanje s psom: redno odstranjujemo kepe snega med prsti.
• Plazovna varnost pes: brez znanja in opreme ne gremo v izpostavljen teren.
• Vidnost in toplota: odsevniki, lučke, plašč in topla voda v zimska oprema za psa.

Fotografiranje in ustvarjanje spominov

Varnost postavimo na prvo mesto, ko fotografiramo psa v gorah. Psi ne stojijo na nevarnih robovih in so postavljeni v varne poze. Naslanjamo se na ukaze kot sta “ostani” in “poglej”. Tako zagotavljamo, da je varnost psa vedno v našem nadzoru.

Za doseganje čiste kompozicije izberemo ozadje brez motečih elementov in uporabimo nizko perspektivo, kar sliki doda dinamiko. Med zlato uro, ko je svetloba mehkejša, poudarimo teksture okolice in pasje dlake. Tako fotografija v naravi zasije s toplino in ujamemo pristne spomine našega psa.

Za boljši fokus pri psu uporabljamo majhne nagrade, kot so briketi CricksyDog MeatLover. Te podajamo šele po varnem posnetku. Pri fotografiranju akcije psa uporabimo tehniko kontinuiranega proženja in hitre zaklopke. S tem ujamemo premikanje, vendar le na mehkem in varnem terenu.

• Uporabljamo ukaze “ostani” in “poglej” za umirjene portrete.
• Izberemo nizko perspektivo in ozadje brez motenj za čisto sliko.
• Uporabljamo hitre zaklopke in serijsko sprožanje fotoaparata za ujetje gibanja.
• Ne oviramo poti in upoštevamo druge planince ter kolesarje.

Ko delimo fotografije, ob tem priložimo oceno težavnosti in priporočila za lastnike psov. Tako gradimo odgovorno skupnost ljubiteljev narave in spodbujamo odgovorno fotografiranje v naravi. Varnost psa ostaja naša prednost, kar omogoča veselo in varno fotografiranje psa v gorah.

Trajnostno gorništvo s psom: skrb za naravo in skupnost

Izberemo poti, ki so jasno označene, da zaščitimo naravo. Ne prečkamo barij ali alpskih trata in tako zmanjšujemo erozijo. Naš cilj je, da psa vodimo tako, da ne škodimo okolju. To pomeni, da psa držimo na kratkem povodcu na občutljivih mestih in nadziramo v primeru srečanj z drugimi planinci ali živalmi.

Princip “Leave No Trace” vključuje odgovorno ravnanje s psom na izletih. Vedno poberemo iztrebke psa in jih odnesemo s seboj. Če jih ne moremo odnesti, jih zakopljemo vsaj 60 m stran od vodnih virov. Naše obroke in psa hranimo stran od vodotokov. Tako preprečujemo privabljanje divjih živali in onesnaževanje vode.

Podpiramo lokalno skupnost in njena pravila spoštujemo. Psi so dovoljeni, če jih pravilno nastanimo v planinskih kočah Planinske zveze Slovenije. Za psa uporabljamo podlogo in se dogovorimo za primerno mesto. S kupovanjem lokalnih proizvodov izražamo cenjenje dela kmetov in lepote krajine.

Do izhodišč se odpravimo s souporabo ali javnim prevozom. Tako prispevamo k zmanjšanju prometa. Pri izbiri opreme damo prednost trajnosti in možnosti popravil. Trajnostno gorništvo s psom postane del našega vsakdana.

Redni obiski veterinarja, cepljenja in čipiranje psa so osnova odgovornega lastništva. Na terenu je pomembna zanesljiva ubogljivost psa ter ustrezna kondicija psa in lastnika za varnost v naravi.

Ko se obnašamo vzorno, postanemo model za druge. Prijazna razlaga pravil in nasveti o načelih “Leave No Trace” lahko pomembno vplivajo. Gradimo spoštovanje in varnost za vse v skupnosti.

V naravi psa vedno vodimo zavedno. Izogibamo se motenju prostoživečih živali in rastlin. Naš vsak korak ima pomembne posledice za okolje, v katerem se gibamo.

• Ostajamo na označenih poteh; brez prečkanja barij in alpskih trata.
• Iztrebke poberemo ali zakopljemo 20 cm globoko, 60 m od vodotokov.
• Ne raztresamo hrane; posodo čistimo stran od potokov.
• Podpiramo koče in kmete, spoštujemo pravila in mir.
• Souporaba ali javni prevoz do izhodišča, manj hrupa in izpustov.
• Izbiramo opremo, ki se popravlja; manj odpadkov, več trajnosti.
• Učimo z zgledom in gradimo dialog; odgovorno lastništvo psa vsak dan.

Naš pristop k gorništvu s psom presega zgolj besede. Zavezani smo k ohranjanju narave za prihodnje generacije.

Zaključek

Da povzamemo ključna načela življenja psa v gorah: Najprej je pomembna skrbna priprava in primerna oprema. Pomembni so tudi hipoalergena, kakovostna prehrana, dosleden trening in spoštovanje vremenskih razmer, poti ter narave. Poznavanje osnovne prve pomoči in meja našega psa omogoča varno planinarjenje. Ta proces krepi zaupanje, vzpostavlja ritem hoje in zagotavlja mirno glavo na vsakem koraku.

Naša pot naj bo skrbno načrtovana, izbirajmo ture, primerne za kondicijo in zmožnosti psa. Vedno bodimo pozorni na dihanje, hidracijo in razpoloženje našega štirinožnega prijatelja. Če je potrebno, spreminjajmo naše cilje, skrajšajmo pot ali poiščimo hladnejša območja. Ta pristop zagotavlja veselje našega psa v gorah in zmanjšuje tveganja.

Oprema mora biti preprosta, a zanesljiva: Dobro prilegajoč se oprsnik, povodec, zaščita za blazinice, termo odeja in prva pomoč so ključni. Pri prehrani dajemo prednost hipoalergenim rešitvam, kot je CricksyDog, in lahkim prigrizkom, bogatim z beljakovinami ter elektroliti. To so praktični nasveti, ki ohranjajo energijo in udobje vašega psa skozi ves dan.

Postavitev varnosti na prvo mesto pomeni, da nam gore lahko ponudijo veliko: globlje vezi, več aktivnosti in nepozabne spomine. Z odgovornim ravnanjem, skrbno načrtovano logistiko in rednim treningom se varno planinarjenje s psom spremeni v našo skupno prakso. To nam zagotavlja, da bo vesel in zadovoljen pes v gorah naš sopotnik še mnogo let.