Moj pes ima redko blato – zgodba lastnika, ki je na koncu našel rešitev

Ko smo prvič videli, da ima naš pes mehko blato, smo mislili, da bo minilo. Ampak potem se je njegovo stanje z redkim blatom nadaljevalo tudi naslednji dan. Psiček je imel večkrat drisko, blato je bilo plosko in smrdelo.

Začelo nas je skrbeti, ko smo opazili sluz in neprijeten vonj. V trebuhu psa so se slišali čudni zvoki. Takrat smo vedeli, da moramo ukrepati.

Ugotovili smo, da driska ni bolezen sama po sebi, temveč znak za alarm. Lahko jo povzročijo napake v prehrani, okužbe ali stres. Naša naloga je bila najti pravi način, kako ustaviti drisko pri psu.

Skupaj smo sledili določenim korakom, da bi našli vzroke in rešitve. Bomo razložili, kako oceniti simptome in kdaj obiskati veterinarja. Predstavili bomo tudi, kako nam je CricksyDog pomagal pri stabilizaciji prebave.

Ključni poudarki

• Driska pri psih je simptom, ne diagnoza – iščemo vzrok, ne le hitrega popravka.
• Prepoznavni znaki: pogostejše iztrebljanje, sluz, plosko in mehko blato, napenjanje, močan vonj.
• Najprej varno: blaga domača pomoč in opazovanje, nato po potrebi veterinar.
• Jasen načrt: kako ustaviti drisko pri psu z nežno prehrano in postopnimi koraki.
• Hipoalergena hrana brez piščanca in pšenice nam je pomagala zmanjšati prebavne težave pes.
• CricksyDog je bil del rešiteve pri stabilizaciji blata in mirnejšem želodcu.
• Vodič vas pelje od ocene resnosti do trajne rutine brez redkega blata.

Naša prva skrb: kako smo opazili, da nekaj ni v redu

Naš pes je začel večkrat prositi, da gre ven. Pogosteje se je trudil iztrebljati. Njegovo blato je postalo tekoče, skoraj kašasto.

Na travi smo opazili sluz. Enkrat se je v blatu pojavila tudi kri. To so bili alarmni znaki, ki so nam dali vedeti, da nekaj ni prav.

Opazili smo še, da naš pes pije več vode. Barva njegovega iztrebka se je spreminjala iz rumene v temno. Ostali smo mirni in skušali zbrati čim več informacij.

Začeli smo natančno opazovati. Beležili smo, kaj naš pes je in koliko pije. Pogostost in videz iztrebkov smo prav tako zabeležili.

Ocenjevali smo trdnost blata po lestvici od 1 do 7. Vsak iztrebek smo ocenili po uri, količini in videzu. Tako smo lažje videli, kdaj je blato nenormalno.

Poleg tega smo bili pozorni na dodatne znake kot so napenjanje in nemiren spanec. Ti namigi so nam pomagali razumeti, kakšno je stanje zdravja našega psa.

Če bi se driska pojavila skupaj z bruhanjem ali bolečinami, bi ukrepali takoj. Te kombinacije so resne in zahtevajo hitro ukrepanje.

Vodili smo dnevnik s koraki opazovanja. To nam je pomagalo biti organizirani.

• Opazuj barvo, konsistenco in pogostost iztrebljanja pes.
• Zabeleži hrano, prigrizke in količino vode.
• Ocenjuj po lestvici 1–7 in spremljaj redko blato simptomi.
• Označi prisotnost: sluz v blatu pes ali morebitna kri v blatu pes.

Naša metoda opazovanja nam je dala dober pregled vsak dan. Nismo prezrli nobene pomembne podrobnosti.

Najpogostejši vzroki za redko blato pri psih

Ko so se pojavile težave z drisko pri našem psu, smo najprej preverili njegovo hrano in priboljške. Menjava hrane, preveč maščob ali ostanki hrane z naše mize so lahko problem. Te napake povzročajo težave v črevesju in pri občutljivih psih vodijo v drisko.

Akutna driska običajno traja od enega do treh dni. Če driska traja več kot dva ali tri tedne, je to kronična driska. Driska iz tankočrevesja prinaša veliko blata brez sluzi ali krvi. Če pa težave izvirajo iz debelega črevesa, so iztrebki majhni in morda s sluzjo ali krvjo.

Mladiči in starejši psi se dehidrirajo hitreje. To je še posebej pomembno vedeti, ko imajo težave z drisko.

Driska pri psih je lahko posledica bakterij, kot sta Salmonella in Campylobacter. Ti mikroorganizmi lahko povzročijo vročino in bolečine. Parvovirus je velika skrb pri mladičih, ki niso cepljeni.

Paraziti, na primer giardia, trakulje in gliste, so prav tako pogosto vzrok za drisko pri psih. Zato je pomembno, da psa redno pregledujemo in razglistimo.

Preobčutljivost na določeno hrano ali alergije se lahko pokažejo ob uživanju piščanca ali žit. Simptomi vključujejo mehko blato in srbečo kožo. Izločitev alergenov iz prehrane lahko pomaga.

Stres lahko povzroči drisko pri psih. To se lahko zgodi ob spremembi doma ali med potovanjem. Določena zdravila tudi vplivajo na prebavo in povzročijo drisko.

Druge bolezni kot so pankreatitis in bolezni jeter ali ledvic lahko vplivajo na blato. Tudi tujki v prebavilih so pogosti vzroki za težave. Pomembno je, da ne spregledamo nobenega simptoma.

Kot vidimo, so razlogi za drisko pri psih zelo različni. Od prehranskih napak do resnih bolezni. Ob težavah je pomembno opazovanje in ukrepanje.

moj pes ima drisko

Ko je moj pes dobil drisko, smo najprej preverili, kako se počuti. Bil je živahen in njegove dlesni so bile normalne barve. Imel je tudi normalno telesno temperaturo. To nam je omogočilo, da smo ukrepali mirno in hitro.

Razmišljali smo o tem, kaj je pes zaužil tisti dan. Ali je morda pojedel kaj s tal, travo ali kost. Ta razmislek nam je pomagal odločiti, kaj storiti naprej, in odkriti morebitne vzroke za drisko.

Zagotovili smo mu svežo vodo z elektroliti, da preprečimo dehidracijo. Pri zdravem odraslem psu smo uvedli post za nekaj ur. Mladičem smo pa to preskočili, ker jih to bolj ogroža.

Izogibali smo se mleku in mastnim priboljškom. Raje smo postopoma uvedli lahkotno hrano. Tako smo poskušali psa nežno prehranjevati in opazovali vsako izboljšavo.

Humanih zdravil proti driski nismo uporabljali brez vet. nasveta. Držali smo se preverjenih korakov. Pogostost in izgled blata smo skrbno spremljali. Tako smo bili pripravljeni tudi za prihodnje težave.

Hitro ukrepanje je ključno. Pazili smo na hidracijo in uvajali hrano korak za korakom. Tako smo psu pomagali na najboljši možen način.

Prva pomoč doma: kaj je delovalo pri nas

Ko je bil pes dobre volje in ni bruhaj, smo naredili kratek prehranski odmor. Ves čas smo mu pustili dostop do vode sobne temperature. Ta metoda je bila naša osnova za obvladovanje driske, brez prehitevanja na težja živila.

Začeli smo dajati manjše obroke, med 4 do 6-krat dnevno. Odločili smo se za riž in piščanec kot hipoalergeno hrano, saj piščanec ni vedno ustrezal našemu psu. Ta prehrana za drisko je bila nežna za želodec in dovolj hranilna za okrevanje.

Vključili smo probiotiki za pse (Enterococcus faecium) za 3 do 5 dni, da podpremo črevesno floro. Dodali smo tudi elektrolite za pse v obliki raztopine, za nadomeščanje izgubljenih mineralov in za ohranjanje hidracije.

Za vezavo toksinov smo uporabili zeolit, pektin ali smektit, po posvetu z veterinarjem. Pazljivo smo spremljali za znake bruhanja, letargije ali krvi v blatu. Če bi se pojavili, bi se takoj obrnili na veterinarja.

Dom je postal tišje mesto: krajši, pogostejši sprehodi, izogibanje pasjih parkov in skupnih skled. Ta mir je pomagal pri zdravljenju driske pri našem psu in pospešil okrevanje, ki ga omogoča prehrana.

• Manjši, pogosti obroki in skrbno izbrana riž in piščanec alternativa.
• Probiotiki za pse in elektroliti pes za črevesje in hidracijo.
• Mir v domu, čista voda in nadzor znakov poslabšanja.

Kdaj je obisk veterinarja nujen

Ko opazimo, da naš pes ima drisko več kot dva dni. Ali ko se pojavi bruhanje skupaj z drisko. Takrat ne odlašamo in poskusov z domačimi zdravili konec.

Če v blatu opazimo kri, takoj ukrepamo. Bodisi je kri svetlo rdeča ali temna kot katran. Zaskrbljujoči znaki so tudi visoka vročina, močna utrujenost ali očitna bolečina.

Preverimo znake dehidracije: lepljive dlesni, suha usta, malo uriniranja. Če pes ne more popiti vode ali bruha večkrat, ga takoj peljemo k veterinarju.

Še posebej pozorni smo pri mladičih, zelo majhnih psih, starejših in bolnih. Pri njih je izguba tekočine še bolj kritična.

Nujen pregled je potreben ob sumu na zastrupitev ali tujek v telesu. Alarm sproži tudi huda driska po menjavi hrane ali antibiotikih.

Za bolezni, kot so parvoviroza in giardioza, je hitra diagnoza vitalna. Zgodnji testi in terapije lahko bistveno pospešijo okrevanje.

Kadar dvomimo, naj nas vodilna misel vodi: kri v blatu, bruhanje in nezadrževanje tekočin. Te znake vedno jemljemo resno.

Diagnostika: kako smo skupaj z veterinarjem našli odgovor

Na začetku smo s veterinarjem pregledali, kaj je pes jedel in ali je imel dostop do smeti. Preverili smo tudi potovanja, cepljenja in zadnjo dehelmintizacijo. Nato je sledil klinični pregled, kjer smo preverili hidracijo, bolečino v trebuhu in temperaturo. Ti koraki so bili temelj za naprej.

Opravili smo koprološki pregled blata, da bi ugotovili vzrok driske. Veterinar je predlagal test za parazite in giardio. Če so bile prisotne posebne okoliščine, je možen tudi hiter test za parvovirus.

Da bi izključili druge vzroke, smo opravili krvne preiskave. Te so vključevale preverjanje jeter, ledvic in pankreasnih encimov. Prav tako smo dodali CRP in urin za boljšo sliko.

Če težave niso izzvenele, je sledilo slikanje. Rentgen in ultrazvok sta pomagala oceniti, ali gre za tujke ali vnetje. Pri dolgotrajnih težavah se preizkusi dieta. Alergije se testira omejeno, a eliminacijska dieta je najboljši pristop. V določenih primerih se lahko opravi tudi endoskopija z biopsijo.

• Anamneza: hrana, priboljški, potovanja, cepljenja, dehelmintizacija.
• Klinični pregled: hidracija, bolečina, temperatura.
• Koprološki pregled pes: flotacija, test giardia psa.
• Krvne preiskave pes driska: hemogram, biokemija, CRP, TLI, urin.
• Slike: rentgen in ultrazvok abdomena pes po potrebi.
• Kronični primeri: eliminacijska dieta, po presoji endoskopija in biopsija.

Največji uspeh je bil odkritje, da ni parazitov in izboljšanje po hipoalergeni dieti. To je kazalo na prehransko intoleranco. Vsak korak je bil premišljen in ponovljiv.

Prehrana kot rešitev: kako smo sestavili nežen jedilnik

Izbrali smo enostavne beljakovine in ogljikove hidrate, z malo do srednjo količino maščob. Izogibali smo se piščancu in pšenici zaradi intolerance. Tako smo oblikovali dijeto, ki je bila lahka in prilagodljiva počutju psa.

Razdelili smo hrano na manjše obroke za čez dan. Pes je imel vedno na voljo svežo vodo. To pomaga, da lažje prebavljiva hrana bolje deluje.

Postopnost je ključ. Prehod na novo hrano smo izvedli v stopnjah, kar je bilo dobro za prebavo.

1. 1.–2. dan: 75 % stare hrane, 25 % nove.
2. 3. dan: pol stare, pol nove hrane.
3. 4.–5. dan: 25 % stare, 75 % nove hrane, nato popoln prehod na novo hrano.

Dodali smo vlaknine, kot sta kuhana buča in malo psylliuma. To je dijeti dodalo blagodejne učinke, ne da bi bila pretežka. Pes je ostal energičen.

Kupili smo kakovostno hrano z omejenimi sestavinami, kot sta jagnjetina ali losos. Mokra hrana je bila v veliko pomoč, ko pes ni jedel dobro. Tako hrana ni obremenila želodca.

Skrbno smo opazovali spremembe v blatu, morebitno srbenje kože, pline in kako se pes počuti. Pri kakršnih koli znakih smo prilagodili hitrost uvajanja nove hrane. Tako smo ohranili mirno prebavo.

• dieta pri driski pes meni: preproste sestavine, manj maščob
• hipoalergena dieta pes: brez piščanca in brez pšenice
• postopno uvajanje hrane pes: jasna razmerja, 3–5 dni
• lahko prebavljiva hrana pes: majhni, pogosti obroki in dovolj vode

Zakaj smo izbrali hipoalergeno hrano: naše izkušnje

Ko smo opazili težave z blatom in vetrovi pri našem psu, smo se posvetovali z veterinarjem. Razložil nam je, da bi hipoalergena hrana za pse lahko pomagala. Izognili smo se piščancu in pšenici ter izbrali hrano z enim virom beljakovin.

Upoštevali smo pravilo “manj je več”. Z eliminacijsko dieto smo opazovali, kaj dela težave našemu psu. Pomembno je bilo izbirati hrano s preprostim seznamom sestavin, tako smo lahko izločili neprimerne.

Izboljšanje smo opazili že v dveh do treh dneh. Stolica se je normalizirala v tednu dni, prav tako so izginili vetrovi. Naš pes je imel manj težav s kožo in njegova dlaka je postala bolj sijoča.

• Doslednost: brez hrane z mize in brez nenadnih menjav.
• Priboljški: usklajeni z eliminacijsko dieto in brez pšenice.
• Beljakovine: en vir beljakovin (jagnjetina, losos ali zajec) za boljši nadzor.

Vemo, da hipoalergena hrana ni rešitev za vsakega psa. A za nas je bila ta sprememba pravi preobrat. Pomembno je bilo vztrajanje pri pravilih in opazovanje odzivov našega psa.

CricksyDog: nežna, hipoalergena izbira, ki je pomagala našemu psu

CricksyDog hipoalergena hrana je bila naša izbira. Brez piščanca in pšenice. Ta kombinacija je bila pomembna za našega psa z občutljivim želodcem. Že po nekaj dneh so bile porcije lažje prebavljive. Tudi dnevna rutina je postala mirnejša.

Na začetku smo uporabljali jagnjetino kot edini vir beljakovin. Nato smo prešli na lososa. Prehod nam ni povzročil težav. To nam je dalo zaupanje v eliminacijski pristop. Naš pes je ostal energičen in z lepo dlako.

Linije hrane so jasne in praktične. Chucky je za mladiče, Juliet za majhne pse z drobnejšimi briketi. Ted je za srednje in velike pse, kjer večji briketi pomagajo pri žvečenju. Izbira beljakovin je enostavna: jagnjetina, losos, zajec, insekti ali govedina.

Ko je bil apetit našega psa manjši, smo izbrali Ely mokro hrano. Hipoalergene različice jagnjetine, govedine in zajca so se dobro ujele s suho hrano. Niso povzročile napenjanja. Hrana je bila preprosta, a hranljiva.

Jasne oznake na embalaži so olajšale odločitve. Hrana je bila dobro prebavljiva. Tudi blato je ostalo stabilno. Priboljške in dodatke smo uskladili z isto znamko. Tako smo se izognili skritim sprožilcem. Recept brez piščanca in pšenice je ostal enoten.

Posladki in dodatki, ki ne dražijo prebave

Našli smo preprosto pravilo za priboljške: nežni, z jasnimi oznakami in skladni z osnovno prehrano. Izbrali smo priboljške brez žit, da ne obremenjujemo črevesja. Dnevno jih damo največ 10 % od vseh kalorij.

CricksyDog MeatLover posladki so bili top izbira. So 100 % mesni, brez žit, v okusih kot so jagnjetina in losos. Z beljakovinskimi viri v hrani so se ujeli, kar je zmanjšalo alergijske reakcije.

Dodali smo vitamine za pse Twinky za vitalnost. Imamo varianto za aktivne pse in multivitamin za dobro kondicijo. Obe formuli sta brez nepotrebnih dodatkov.

Mr. Easy veganski preliv za hrano pomaga, ko je apetit slab. Preliv okrepi okus, ne vsebuje piščanca ali pšenice. Uporabljamo ga zmerno.

Za zobe smo izbrali Denty dentalne priboljške. So veganske in pomagajo očistiti zobe. Jih dajemo po obrokih.

• priboljški do 10 % dnevnih kalorij
• vedno skladni z glavno dieto in virom beljakovin
• prebava pes dodatki uvajamo postopno, z opazovanjem blata

Nasvet za rutino: Uvajamo nove okuse počasi, enega na teden. Tako opazimo, kaj psu najbolj ustreza.

Nežna nega kože in šap pri občutljivih psih

Opazili smo, da imajo psi z občutljivo prebavo pogosto težave s kožo. Prikazujejo se srbenje, rdečina in droben prhljaj. To so znaki kožnih alergij pri psih. Zato smo začeli uporabljati posebno rutino za nego.

Izbrali smo Chloé šampon znamke CricksyDog. Ne izsušuje kože in ne pusti dražilnih sledi. Uporabljamo mlačno vodo in ne hitimo. Šampon temeljito izperemo.

Kopanje psa izvajamo samo, kadar je res potrebno. Preveč pogosto umivanje lahko škodi koži.

Po sprehodih po pesku ali soli nanesemo balzam za nos in šape Chloé. To ohranja vlago v koži, zmanjšuje razpoke in spodbuja hitrejše celjenje. Manj draženja pomeni tudi manj praskanja in manj stresa.

• Če opazite srbenje ali rdečico, preverite tudi prehrano psa. Kožne alergije so lahko povezane z nestrpnostjo do določene hrane.
• Po vrnitvi domov nežno obrišemo šape psa in, če je potrebno, nanesemo balzam.
• Med nego pazimo, da psa sušimo nežno in brez vročega zraka, da koža ostane zdrava.

Odkar uporabljamo pravilno higieno in tehnike nege, se je stanje kože našega psa izboljšalo. Manj se praska in koža je bolj umirjena. Chloé šampon in balzam sta pripomogla k bolj čisti in prožni koži, kar pozitivno vpliva tudi na počutje.

Naša rutina okrevanja: od prvega dne do stabilnega blata

Naš načrt zdravljenja driske pri psu je bil preprost. Prvi dan smo se osredotočili na osnovne potrebe: zagotovili smo, da je pes dovolj pohydran in mu nudili podporo z elektroliti. Posodo smo temeljito čistili po vsakem obroku in pijači za preprečevanje bakterij.

Hranili smo z manjšimi obroki in sledili natančnemu urniku hranjenja, ki je vključeval 4–5 obrokov hipoalergene hrane dnevno. Za pomiritev črevesja smo vključili tudi probiotike, ki smo jih dajali vsaj pet dni.

Ustvarili smo miren vsakdan. Dvakrat ali trikrat na dan smo odšli na kratke sprehode. Zvečer smo beležili, kako je s hidracijo in apetitom našega psa.

• Hidracija in elektroliti skozi dan
• Majhni obroki hipoalergene hrane 4–5x/dan
• Probiotik vsaj 5 dni
• Mirni sprehodi 2–3x/dan
• Priboljški: izključno MeatLover v izbranem proteinu
• Dnevni pregled dlesni in energije
• Redno razglistenje po nasvetu veterinarja in čista posoda

Vodenje dnevnika o blatu nam je pomagalo spremljati spremembe. Zapisovali smo konsistenco, barvo in kako pogosto je pes opravil potrebo. Izboljšanje smo opazili v 24–48 urah.

Po 3–5 dneh smo zmanjšali obroke na 2–3 na dan. Nismo preskakovali obrokov. Urnik nam je pomagal vzdrževati red.

Po 7–10 dneh smo preizkušali nove beljakovine. V obdobju 6–8 tednov smo opazovali kako jih pes prenaša. Tako smo lahko ocenili učinkovitost našega načrta.

Rutino smo podprli z mirnim domom in doslednostjo. Spremljanje blata je bilo ključno pri prilagajanju prehrane.

Ko je prebava psa stabilna, nadaljujemo z zagotavljanjem dovolj tekočine in preprostimi obroki. Vzdrževanje rednega urnika hranjenja zmanjša obremenitev želodca. Tako smo dosegli napredek.

Preprečevanje ponovitev: navade, ki so se obnesle

Uvedli smo preproste korake, da redko blato ni več težava. Osredotočili smo se na varno prehrano psa in natančno opazovanje njegovih reakcij. Tako smo ustvarili rutino, ki jo zlahka vzdržujemo.

Naša prehrana je dosledna: izbiramo samo nežno, hipoalergeno hrano brez piščanca in pšenice. Ko menjamo hrano, to storimo postopoma čez 5 do 7 dni ali več, če je potrebno. Pri uvajanju novih priboljškov smo previdni in jih dodajamo počasi.

Higiena je ključnega pomena. Posode za hrano psa operemo vsak dan z vročo vodo in temeljito posušimo. Vodo menjamo večkrat dnevno. Med sprehodi se izogibamo stoječim vodam in odpadkom ter pazimo na psa v pasjih parkih.

Zdravje psa vzdržujemo s preventivo. Redno ga razglistimo in cepimo na podlagi priporočil veterinarja. Ob pojavu srbeža ali rdečine na koži uporabljamo nežna protivnetna sredstva, pri čemer nam dobro služijo izdelki Chloé.

Skrbimo tudi za zdravje ust in gibanje. Z uporabo Denty 3 do 4-krat tedensko ohranjamo čiste dlesni, kar pomaga pri prebavi. Pazimo na zdravo telesno težo in skrbimo za redno aktivnost, kar pomaga delovanju črevesja.

• Dosledna hipoalergena hrana; varna prehrana psa brez piščanca in pšenice.
• Postopna menjava hrane v 5–7 dneh, podobno pri novih priboljških.
• Redno razglistevanje in cepljenje psa po navodilih veterinarja.
• Dnevna higiena posod za hrano in večkratna menjava pitne vode.
• Izogibanje smetem, ostankom hrane in stoječim vodam; nadzor v pasjih parkih.
• Uporaba nežne protivnetne nege kože z izdelki Chloé; dentalna rutina z Denty 3–4x tedensko.
• Ustrezna telesna teža in redna aktivnost za boljšo prebavo.

Te navade skupaj služijo kot zaščita pred težavami s prebavo psa. Ko se jih držimo, je prebava bolj stabilna, dnevi pa preprostejši.

Posebni primeri: mladiči, seniorji in psi z občutljivo prebavo

Mladiči hitro izgubijo tekočino, kar je tvegano. Driska pri njih zahteva takojšnjega veterinarja. To še bolj velja, če so brez energije ali imajo kri v blatu.

Na priporočilo veterinarja damo manj hrane, ampak pogosteje. Umirimo tudi njihov dnevni ritem.

Za učinkovito uvajanje hrane predlagamo Chucky za mladiče. Na voljo je v različnih hipoalergenih okusih. Tako lažje sledimo preprostemu prehranjevalnemu načrtu in spremljamo reakcije mladiča. Prilagojena prehrana pomaga umiriti prebavila.

Starejši psi se soočajo z drugačnimi izzivi. Pogosto imajo težave s prebavo in kroničnimi boleznimi. Zato izberemo lahke beljakovine in zmanjšamo količino maščob v njihovi prehrani.

Hipoalergena hrana z jasnimi oznakami je odlična izbira. Ted in Juliet sta primerna odvisno od velikosti psa. Pomembno je postopno prehajanje med različnimi vrstami hrane in skrb za dovolj tekočine. Če pes ne je dobro, mu ponudimo mokro hrano Ely.

Za pse z IBD ali EPI sodelujemo z veterinarji. Potrebna je posebna prehrana in včasih encimi. Stabilen ritem in dosledna prehrana sta ključna za prebavo.

Nežen motivator je odlična rešitev za izbirčne jedce. Veganski preliv Mr. Easy spodbudi apetit, ne da bi obremenil želodec. Tako ohranjamo prilagojeno prehrano in spremljamo zdravje prebavil.

• Pri mladičih: hitro ukrepanje, manjši obroki, Chucky za mladiče z enostavnimi recepturami.
• Pri seniorjih: nadzor maščob, lahko prebavljive beljakovine, podpora hidraciji z Ely.
• Pri kroničnih stanjih (IBD, EPI): veterinarski nadzor, encimi po potrebi, natančna eliminacija.

Mirno beležimo obroke in odzive na hrano. Tako hitro opazimo vzorce. Driska pri mladih in starih psih nas ne preseneti. Imamo jasen načrt.

Najpogostejše napake, ki poslabšajo drisko

Ko se borimo z drisko, iščemo hitre rešitve. Pogosto pa naredimo napake, ki našemu trebuhu bolj škodijo kot pomagajo.

Menjava hrane ne sme biti nenadna. Če prehitro zamenjamo brikete, to zmede pasji mikrobiom. Zato menjamo hrano postopoma, v več dneh, ne urah.

Neprimerna hrana lahko povzroči pline in diarejo, tudi če je sicer kakovostna. Pomembno je, da psu hrana ustreza.

• Ostanki z mize lahko povzročijo drisko pri psih zaradi maščob in začimb.
• Mlečni izdelki lahko izzovejo napenjanje in drisko zaradi laktoze.
• Preveč priboljškov draži pasje črevesje s sladkorji in dodatki.
• Zdravila za ljudi lahko škodujejo psom, če niso predpisana.
• Nezadostno pitje vode upočasni okrevanje zaradi dehidracije.

Ko se stanje izboljša, ne hitimo nazaj na staro prehrano. Tudi ko je blato že boljše, ostanimo pri preprosti hrani in nadzorovanih porcijah še nekaj dni.

Ne pozabimo na morebitne parazite. S preventivo in testiranjem blata se izognemo ponovitvi težav. Prisotnost krvi ali bruhanje med drisko sta znak, da potrebujemo veterinarsko pomoč.

Domači obroki morda ne vsebujejo pravilnega razmerja hranil. Piščanec in riž nista primerna za vse pse. Nekateri so morda alergični. Izberimo hipoalergene možnosti, ki ne vsebujejo piščanca ali pšenice.

• Med okrevanjem omejimo psiho aktivnost. Preveč igranja lahko poslabša težave.
• Razdelimo hrano na manjše obroke in se držimo urnika hranjenja.
• Opazujmo, kako pes reagira na novo hrano, in si zapisujmo opažanja.

Ko se izogibamo napakam, postane pes boljši. Ima več energije in večji apetit. Izogibajmo se prehitrim spremembam in testiranju preveč stvari hkrati.

En sam napačen grižljaj lahko uniči ves napredek. Naj bo to hrana za ljudi ali neprimerna pasja hrana. Pomembno je, da smo dosledni.

Znaki napredka: kako vemo, da smo na pravi poti

Napredek se meri s preprostimi kazalniki. Na začetku opazimo, kako se stanje iztrebkov izboljša. Konsistenca se zniža na 3–4 po lestvici, izginejo sluz in kri, vonj je manj intenziven. Prav tako se število iztrebljanj stabilizira na enkrat ali dvakrat dnevno. To pomeni manj napenjanja.

Drugi znak napredka je, da je blato pes stabilno več dni zaporedoma. Pri tem si pomagamo z dnevniki in fotografijami, ki pokažejo dolgoročne trende. Če opazujemo enakomerno vzorec, to pomeni, da je črevo bolj umirjeno.

Pozitivne spremembe v vedenju so tudi pomemben znak. Ko pes spet rad je in se vrne na običajne sprehode, smo na pravi poti. Pomembno je tudi, da so dlesni vlažne in urin jasen. To pokaže, da teža ni več problem in se stabilizira.

Poleg tega energija psa pove veliko. Normalno spanje, zanimanje za okolico med sprehodi in opravljanje malih nalog brez utrujenosti so dobri znaki. Prav tako ni več pretirane utrujenosti ali neprijetnih noči.

Pri hrani smo dosledni. Ugotovimo lahko, ali pes dobro prenaša določene beljakovine. Če opazimo srbenje ali rdečico, se vrnemo na preverjeno hrano. Primeri so jagnjetina CricksyDog Ely ali Juliet. Tako lahko počasi testiramo in iščemo najboljšo možnost.

• Blato 3–4 po lestvici, 1–2x na dan.
• Brez sluzi, krvi in močnega vonja.
• Dober apetit, normalna hidracija, stabilna teža.
• Mirna koža po izbranem proteinu.
• Živahni, a uravnoteženi odzivi na sprehodu.

Vsak dan ob isti uri zapisujemo kratke opombe. Opombe o obrokih, vodi in aktivnosti nam pomagajo prepoznati vzorce. Tako lažje spremljamo napredek driske pes in ohranjamo stabilno stanje blata, tudi če pride do manjših sprememb v rutini.

Zaključek

Naša zgodba se začne z majhnimi opozorilnimi znaki. Ugotavljamo, da nekaj ni prav. Od prve pomoči doma, do nujnega pitja vode in počitka, smo prišli do obiska pri veterinarju.

Veterinar nam je dal jasno diagnozo. Potem se je začel naš boj z drisko pri psu. Ne panike. Upoštevali smo načrt: beležili smo stanje blata, bili pozorni na alarme in hitro ukrepali.

Rešitev je bila hipoalergična hrana brez piščanca in pšenice. Ta hrana je hitro pokazala izboljšave: manj napihnjenosti, manj smradu in bolj trdno blato.

Izbrali smo različne linije hrane za različno velike pse. Poleg tega smo uporabljali posebne priboljške. Te smo izbrali za podporo imunskega sistema, zobe in kožo. Naše izkušnje so pokazale, da je z dobrim načrtom prebava stabilna.

Zvestoba režimu nam pomaga. Ob prvih znakih težav se odpravimo k veterinarju. Vztrajamo pri ustaljeni prehrani in počasi uvajamo spremembe. Dnevnik blata je naš vodnik.

S stabilno prebavo je naš pes bolj živahen na sprehodih. “Moj pes ima drisko” zamenjamo za boljšo kakovost življenja.

Zdravljenje driske zahteva disciplino. Potrebujemo nežno dieto, prave izdelke in dober načrt. Z vztrajnostjo, nasveti veterinarjev in kakovostno hrano dosežemo rezultate. Naše izkušnje to dokazujejo. Korak za korakom z pravo podporo je uspeh zagotovljen.