Driska pri mladičku – pogosti vzroki

Med nočjo, ob nemirnem korakanju in tihih cviljenjih, nam srce hitreje utripa. Pogosto se ujamemo, kako zaskrbljeno čistimo tla, razmišljajoč o vzrokih za mladičkovo drisko. V takih trenutkih iščemo topel, hiter nasvet za pomirjeno, a učinkovito delovanje.

Mladički so izjemno občutljiva bitja. Pogosto jih preseneti akutna driska, ki pa se z ustreznimi ukrepi umiri. Pred nami je naloga – razumeti moramo glavne vzroke za drisko in hitro ukrepati, da preprečimo dehidracijo.

Preučili bomo drisko pri psičkih na način, ki bo praktičen in ne bo povzročal dodatnega strahu. Izpostavili bomo trenutke, ko je primeren domači poseg in ob katerih je potreben obisk veterinarja. Pogovorili se bomo o prehrani, stresu, parazitih in okužbah, da bolje razumemo, kaj spodbuja težave s prebavili pri mladičih, in kako jim lahko varno pomagamo.

Predanost našemu cilju je jasna: želimo se hitro, natančno in sočutno spopasti s težavo. Naša želja je, da bo ljubljenček čim prej zopet živahen, igriv in varno ob naši strani.

Ključne ugotovitve

• Driska pri mladičku je pogosta, a zahteva hitro oceno in miren pristop.
• Najpogostejši sprožilci so prehranske napake, paraziti, okužbe, stres in alergije.
• Akutna driska pri mladičih lahko vodi v dehidracijo, zato je hidracija prva skrb.
• Opazujmo znake: kri v blatu, bruhanje, apatija in povišana temperatura so rdeče zastavice.
• Nežna prehrana, voda in elektroliti pogosto pomagajo pri blagih primerih.
• Postopna menjava hrane in dobra higiena zmanjšata tveganje za ponovitve.
• Pri občutljivih mladičih razmislimo o hipoalergenski izbiri brez piščanca in pšenice, na primer CricksyDog.

Uvod v težave z drisko pri mladičih in zakaj je hitra reakcija pomembna

Ko mladiček doživi drisko, moramo takoj ukrepati. Čeprav se zdi le manjša težava, lahko driska hitro privede do dehidracije in izgube pomembnih soli. Zaradi majhnosti mladičkov tudi kratek čas trajanja težav lahko resno ogrozi njihovo zdravje. Poleg tega je njihov imunski sistem še vedno v razvoju, kar poveča tveganje za okužbe.

Prvi korak ob pojavu driske je natančno spremljanje simptomov. Pomembno je, da zabeležimo frekvenco odvajanja in značilnosti blata. Prav tako moramo biti pozorni na spremembe v apetitu, pijači, morebitno bruhanje in splošno počutje mladička. Opazovanje teh podrobnosti nam pomaga hitro razlikovati med manjšo težavo ali stanjem, ki zahteva zdravniški pregled.

Vedno moramo poskrbeti za dostop do sveže vode. Razmisliti moramo tudi o dodajanju elektrolitov primernih za pse in morebitni prilagoditvi prehrane. Pomembno je, da ob driski skrbno spremljamo stanje mladička in ukrepamo v skladu z načrtom za takšne primere.

Opremimo se z osnovnimi sredstvi za prvo pomoč pri driski: merilnikom temperature, brizgalko, elektroliti in dnevnikom opažanj. Ob resnejših znakih, kot so kri v blatu, neprestano bruhanje ali visoka vročina, je obisk veterinarja nujen. To je še posebej pomembno, če gre za zelo mlade ali necepljene mladičke.

S pravočasnim in preudarnim odzivom lahko omejimo izgubo tekočin in zagotovimo zaščito črevesja. To mladiču omogoča, da se hitro povrne nazaj v varno okolje, kjer lahko nadaljuje s socializacijo in učenjem.

driska pri mladičku pogosti vzroki

Raziskovanje vzrokov za drisko pri mladih psih razkriva širok spekter možnosti. Pri tem so prehranske napake pogosto na vrhu seznama: nenadna sprememba prehrane, prekomerno uživanje priboljškov in hrane z mize. Dodatno se pojavljajo paraziti, kot so Toxocara canis, trakulje, kokcidije in Giardia duodenalis.

Vključene so tudi različne okužbe. Parvovirus, pasji koronavirus, salmonela in kampilobakter so glavni mikrobni povzročitelji. Stres, ki izhaja iz selitev, ločitvene tesnobe ali spremenjene rutine, lahko privede do akutnih ali kroničnih primerov driske, še posebej pri občutljivih pasjih mladičih.

Alergije in prehranske intolerance, na primer na piščančje beljakovine ali gluten, prav tako igrajo svojo vlogo. Zastrupitve s pokvarjeno hrano ali toksini, prisotnost tujkov, prekomerno lizanje tal ali luž, hitro požiranje in negativni učinki antibiotikov začnejo celo vrsto težav.

Pri ocenjevanju moramo upoštevati starost psa, zgodovino cepljenj, dehelmintizacijo, vrsto njegove prehrane ter interakcije z drugimi psi in okoljem. To nam pomaga pri oblikovanju diferencialne diagnoze in pri ločevanju med kratkotrajnimi stresnimi situacijami in primeri, ki zahtevajo poglobljene preiskave.

Kadar opazimo redkejše blato, se osredotočimo tudi na spremljajoče znake kot so apetit, energičnost, žeja in morebitna prisotnost krvi ali sluzi. Ti znaki pomagajo ugotoviti, ali gre za akutno ali kronično težavo in ali je potrebno opraviti parazitološko analizo blata ali uporabiti hitre antigenske teste.

Na kratko: Drisko pri psih lahko povzročijo prehranske napake, paraziti, okužbe, stres in alergije. Temeljita anamneza in dnevnik hranjenja lahko ponudita vpogled v vzrok težav in omogočita hitrejše ukrepanje.

• Prehrana: hitre menjave, priboljški, miza hrana.
• Paraziti: Toxocara canis, trakulje, kokcidije, Giardia duodenalis.
• Okužbe: parvovirus, pasji koronavirus, salmonela, kampilobakter.
• Stres: selitev, ločitvena tesnoba, spremembe rutine.
• Alergije in intolerance na sestavine hrane.
• Dodatno: toksini, tujki, lizanje tal ali luž, dizbioza po antibiotikih, prirojene težave.

Prehranske napake: prehitre menjave hrane, preveč priboljškov

Nenadna menjava hrane lahko poruši črevesni mikrobiom in vodi v osmozno drisko. Pri uvajanju nove hrane za psa je potrebna previdnost. Postopek naj traja 7–10 dni. Vsak dan naj se delež nove hrane poveča, da se črevesje prilagodi brez šoka.

Pretiravanje s priboljški preobremeni prebavni sistem. Mastni, sladkani ali začinjeni grižljaji in ostanki hrane s človeške mize so pogosto vzrok za drisko. Prevelike porcije hrane hkrati povečajo tveganje za prebavne motnje. Zato je priporočljivo psu ponuditi več manjših obrokov ob določenih urah.

Nekatere kosti ali trdi žvečki lahko poškodujejo sluznico ali celo povzročijo delno zaporo črevesja. Pri mladičih z občutljivo prebavo je priporočljivo uporabljati enobeljakovinski vir hrane. Dodatki naj bodo omejeni. Tako nežna dieta pomaga, dokler se blato ne utrdi.

Pri izbiri prehranskih izdelkov smo dosledni. Upoštevamo energijske potrebe rastočega psa. Skrbno prebiramo deklaracije znanih blagovnih znamk. Iščemo preprost seznam sestavin, da zmanjšamo prebavne motnje in ohranimo stabilnost blata.

• Prehod 7–10 dni: vsak dan več nove hrane, manj stare.
• Priboljški do 10 % dnevnega vnosa, brez začimb in sladkorja.
• Manjši, redni obroki za stabilen ritem prebave.
• Izogibamo se kostem, ki se drobijo, in pretirano trdim žvečilom.

Kadar se pojavijo prebavne težave zaradi hrane, poenostavimo jedilnik. Uvedemo nežno prehrano za mladičke. Nato se postopoma vrnemo k strukturirani rutini hranjenja. Tako postane zamenjava hrane nadzorovana. Priboljški, ki povzročajo drisko, postanejo redkost.

Paraziti pri mladičih: gliste, kokcidije, giardia

Paraziti kot je Toxocara canis so pri mladičih pogosta težava. Okužijo se lahko že v maternici ali preko mleka. Posledice so vidne kot napihnjen trebuh, slab prirast in driska. Driska zaradi parazitov oslabi psa, še bolj ob stresu in menjavi okolja.

Med mladiči je pogosta kokcidioza pes (Isospora spp.), ki povzroča vodeno drisko z sluzjo in povzroči občutljiv trebuh. Znak infekcije z giardia pri psih (Giardia duodenalis) so izmenjujoče se normalno in mehko, mastno blato z močnim vonjem, dodatno pa se pojavi tudi napenjanje.

Diagnoza se potrdi pri veterinarju s testi ELISA ali imunokromatografijo ter flotacijo. Zdravljenje, kot je fenbendazol ali metronidazol za giardijo, predpiše veterinar. Izjemno pomembni so higienski ukrepi za zmanjšanje tveganja ponovne okužbe.

• Redno razglistenje mladičev po navodilu veterinarja je ključno, predvsem pred cepljenjem in po prihodu v nov dom.
• Za preprečevanje ponovitev okužb je pomembna dosledna higiena: pranje ležišč pri visoki temperaturi, umivanje posod in kopanje psa.
• Preventiva zahteva tudi ponovno testiranje blata po zaključeni terapiji, saj so ponovitve pri giardiji in kokcidiozi pri psih pogoste.
• Ohranjanje čistega okolja in omejevanje stikov z onesnaženimi površinami je ključno za zmanjšanje tveganja okužb s paraziti.

Ob hitrem ukrepanju se mladič lahko hitro okrepi. Z natančno diagnozo, ciljano terapijo in dosledno higieno lahko uspešno obvladamo obremenitve s Toxocara canis, kokcidijami in giardijo ter zaščitimo zdravje in dobro počutje mladiča.

Virusne in bakterijske okužbe: parvovirus, koronavirus, salmonela

Ko se pojavi nalezljiva driska pri mladiču, takoj ocenimo njegovo stanje. Znaki pri virusnih in bakterijskih povzročiteljih so lahko podobni. Razlikuje pa se potek bolezni. Ključni ukrepi vključujejo izolacijo, dostop do čiste vode in takojšnji kontakt z veterinarjem.

Parvoviroza pri psih povzroča hudo, včasih krvavo drisko, bruhanje, letargijo in dehidracijo. To je urgentno stanje, še posebej pri necepljenih mladičih. Diagnozo običajno potrdimo z hitrim testom blata in laboratorijskimi analizami. Terapija vključuje podporno zdravljenje v bolnišnici, npr. infuzije, antiemetike, zdravila proti bolečinam in morebiti antibiotike.

Koronavirus pri psih običajno povzroča blažjo do zmerno drisko, ki se lahko združi s parazitskimi okužbami. Osnovni ukrepi so vzdrževanje hidracije in nežna prehrana. Poudarek je na natančni diagnozi, da se izogne nepotrebnim zdravljenjem, ki lahko odložijo okrevanje.

Bakterijske okužbe, kot sta salmonela in Campylobacter, se prenašajo s kontaminirano hrano ali okoljem. Surove diete in slaba higiena povečujejo nevarnost. Obvladovanje okužb zahteva stroge higienske ukrepe in ločeno hranjenje.

Da preprečimo širjenje bolezni, izoliramo bolanega mladiča. Površine čistimo in razkužujemo posode. Antibiotiki so neučinkoviti proti virusom. Zato je pomembno pravilno oceniti, kdaj so antibiotiki res potrebni.

• Hitri testi iz blata za parvovirus in bakterije
• Hidracija in elektroliti za stabilizacijo
• Podporno zdravljenje z nadzorom bolečine
• Dosledna higiena prostora in rok

Serija cepljenj proti parvovirusu je ključna za preventivo. Veterinarski načrt cepljenja močno zmanjša tveganje za razvoj bolezni. Cepljenje ščiti mladiče in pomaga preprečevati širjenje bolezni.

Stresna driska: selitev, ločitvena tesnoba, socializacija

Ko se aktivirata HPA os in simpatični živčni sistem, peristaltika se pospeši. Mikrobiom se spremeni, hitro nastane mehko blato. Tako pri psu nastane stresna driska. Pogosto jo opazimo po večjih spremembah v domu in rutini.

Najpogostejši sprožilec je selitev mladička v novo okolje. Nove zvoke, vonje, urnike in srečanja z ljudmi ter psi prinesejo vedenjski stres prebava. Pri nekaterih se pridruži še ločitvena tesnoba. Še posebej, ko ostanejo sami prvič.

Uvedba jasnega dnevnega ritma spanja, hranjenja in izhodov pomaga. Vnašanje novosti postopoma zmanjša stres: obiski novih krajev, vožnje, stiki z umirjenimi psi. S tem obvladamo vedenjski stres prebava. Zmanjšamo tudi možnost ponovitve stresne driske pri psu.

• Ustvarimo varno mesto za počitek doma, kjer je mladiček zaščiten pred prevelikim številom dražljajev.
• Pri uvajanju novih obrokov ali priboljškov ravnajmo korak po koraku; za občutljive izberimo lahko prebavljivo hrano.
• Ob socializaciji dajemo prednost mirnim srečanjem, brez množic in brez hrupa.
• Začnemo z nežno desenzitizacijo in kratkimi odhodi, da mladiček lažje prenaša odsotnost.

Ob pogostih epizodah, pojavu krvi, apatiji ali vztrajnem strahu, se obrnemo na veterinarja in vedenjskega strokovnjaka. S tem zaščitimo mikrobiom, uredimo ritem. Blažimo vpliv, ki ga imata selitev mladička in ločitvena tesnoba driska na vsakodnevno počutje.

Alergije in intoleranca na hrano pri mladičih

Pri mladičih alergije in intoleranca na hrano povzročajo simptome kot so driska, srbenje in vnetje ušes. Intoleranca se nanaša na težave, ki niso povezane z imunskim sistemom, denimo z laktozo. Alergija pa sproži imunski odziv, na primer na piščančje beljakovine.

Vir težav so pogosto beljakovine, redkeje pa žita. Zato je uporabna hipoalergenska hrana, ki temelji na specifičnih beljakovinah. To omogoča črevesju, da si opomore in nam daje boljšo sliko stanja.

Za pravilno diagnozo je pomemben načrt eliminacijske diete, ki traja od 6 do 8 tednov. Uporablja se hrana z enim virom beljakovin brez dodatkov. Opažanje reakcij mladička potem razkrije morebitne alergene.

• Uporabimo hrano z novimi viri beljakovin ali hidrolizate.
• Hranimo dosledno, brez človeške hrane ali priboljškov.
• Beležimo vse simptome, da sledimo napredku.

Če zaznamo izboljšanje, natančno beležimo odzive na hrano. Hipoalergenska prehrana brez piščanca in pšenice se pogosto izkaže za uspešno. Individualni pristop omogoča razlikovanje med alergijami in intoleranco. S tem zaščitimo prebavni trakt mladička.

Voda, dehidracija in elektroliti: kaj moramo vedeti

Težje opravimo hidracijo pri mladičih, saj hitreje izgubljajo tekočino. To je posledica njihove večje površine telesa v primerjavi z maso. Pogosteje se tudi srečujejo s težavami, kot je pogosto blato. Ob prvih znakih dehidracije je ključno takojšnje ukrepanje.

Znake, kot so lepljive dlesni, suha koža, udrte oči in letargija, je lahko opaziti. Alarmantno je tudi, če ima pes temen urin ali zelo malo urinira. Ti simptomi se lahko hitro stopnjujejo.

Začnemo z zagotavljanjem dostopa do sveže in čiste vode, postrežene v manjših količinah. Zelo koristno je nudenje rehidracijskih raztopin, ki so obogatene z elektroliti in glukozo. Pri tem izberemo ORS, ki je posebej formuliran za pse.

Sladke pijače ali doma pripravljene mešanice, ki ne upoštevajo pravilnih razmerij, so lahko škodljive. Ob pojavu bruhanja ali če mladiček zavrača pitje, nemudoma poiščemo veterinarsko pomoč. Ustrezna intervencija lahko vključuje infuzijo.

Spremljamo, koliko tekočine mladiček popije v dnevu in ga redno tehtamo. Pozorno spremljamo tudi morebitne spremembe v konsistenci blata. S tem lahko hitro ocenimo učinkovitost uporabljenih rešitev, kot so ORS za pse. Pravočasno zaznavanje simptomov pripomore k varni rehidraciji.

Kako sestavimo nežno, prebavilom prijazno prehrano

Ko mladičku popusti apetit ali postane blato mehkejše, izberemo lahko prebavljive sestavine. Fokusiramo se na nežno prehrano za pse z manj maščob. To pomaga zmanjšati draženje črevesja in omogoča sluznici, da se regenerira.

Začnemo z lahko prebavljivimi obroki. Kuhan riž ali olupljen krompir sta odlična izbira. Beljakovine vključujemo zmerno. Piščanca lahko nadomestimo z jagnjetino ali belim mesom rib, na primer polenovko ali osličem. To pripravimo brez uporabe soli in začimb.

Na začetku lahko uvedemo dieto primerno za obvladovanje driske. Hrano ponudimo 3 do 5-krat dnevno, v manjših količinah, pri sobni temperaturi. Zagotovimo, da to ne obremeni želodca preveč in zmanjšamo nihanje v prebavi.

Za vzpostavitev ravnovesja v črevesju dodamo prebiotične vlaknine, na primer psilium, po veterinarskih navodilih. Probiotične kulture za pse so koristne za podporo mikrobioma in skrajšujejo čas trajanja težav.

Mleka, mastnih mesnin, začimb in surovih kosti se izogibamo. Voda naj bo vedno dostopna, vendar jo ponudimo v majhnih količinah. Ko blato spet postane trše, običajno v nekaj dneh, prehajamo nazaj na standardno prehrano.

• Izbira ogljikovih hidratov: kuhan riž ali krompir brez dodatkov.
• Vir beljakovin: jagnjetina ali ribe kot varna menjava, če je piščanec izločen.
• Dodatki: psilium po meri in veterinarskih navodilih, preverjeni probiotiki.
• Ritem hranjenja: 3–5 manjših obrokov na dan, sobna temperatura.
• Prepovedano: mleko, mastni prigrizki, začimbe, surove kosti.

Nežna dieta je usklajena z dnevnimi potrebami mladička. Lahko prebavljiva hrana in previdno izbrani obroki pripomorejo k urejanju prebave. Če ni možnosti za riž in piščanca, se zanašamo na jagnjetino ali ribe do stabilizacije stanja.

CricksyDog: hipoalergenska izbira brez piščančjega mesa in pšenice

Pri občutljivih mladičih se osredotočimo na enostavne, čiste recepte. CricksyDog ponuja hipoalergensko pasjo hrano, ki ne vsebuje piščanca in pšenice. S tem lažje obvladujemo intolerance na običajne alergene. To zmanjšuje tveganje za težave z blatom in prebavo.

Chucky izberemo za rastoče mladiče. Njegove recepture vsebujejo ene vire beljakovin, kot so jagnjetina in losos. To nam omogoča, da natančno nadziramo dejavnike tveganja in postopoma uvajamo nove beljakovine.

Juliet je dobra izbira za odrasle pse manjših pasem. Za aktivnejše pasme priporočamo Ted, namenjen srednjim in velikim psom. Oba izdelka zagotavljata hipoalergensko prehrano brez piščanca in pšenice.

Ely mokra hrana je priročna za mehkejše obroke ali pri izvajanju eliminacijskih protokolov. Med sestavinami lahko izbiramo jagnjetino, govedino in zajca. To pripomore k lažjemu spremljanju odziva psa.

MeatLover priboljške uporabljamo za nagrajevanje. Ti 100 % mesni koščki so na voljo v različnih okusih. S tem se izognemo mešanju preveč različnih beljakovin.

Twinky vitamine dodajamo za podporo sklepom ali kot multivitamin za celostno podporo. Chloé šampon in balzam za smrček ter blazinice skrbita za kožo in tačke. Mr. Easy veganski preliv pa poveča apetit izbirčnih psov.

Za dentalno higieno uvajamo Denty veganske dentalne palčke. Nasledimo počasen pristop in opazujemo psa. CricksyDog zagotavlja stabilno prebavo brez piščanca in pšenice.

Kako varno prehajamo na novo hrano pri mladičku

Za mladička je postopoma menjavanje prehrane ključnega pomena. To zagotavlja prebavno stabilnost in minimizira tveganje za mehko blato ali napenjanje. Prvi korak je pregled količinskih navodil na embalaži. Glede na starost in aktivnost mladiča prilagodimo količino hrane.

Sedem do deset dni traja prehod na novo prehrano. Upoštevamo preprosto razmerje, ki omogoča črevesju, da se postopno prilagodi. Tako lahko lažje ocenimo, kako preiti na drugo hrano, ne da bi to pretirano vznemirilo psa.

1. 1.–2. dan: 75 % stare + 25 % nove.
2. 3.–4. dan: 50 % stare + 50 % nove.
3. 5.–6. dan: 25 % stare + 75 % nove.
4. 7. dan in naprej: 100 % nove.

Pri mladičkih, ki so še posebej občutljivi, prehod raztegnemo na 14 dni. Priboljške omejimo na minimum in uvajamo le eno novost hkrati. Tako lahko hitreje identificiramo težave in zagotovimo prebavno stabilnost.

Nadziramo, kako blato izgleda po Bristolovi lestvici, in opazujemo za morebitno napenjanje, srbečico ali spremembe v energiji med igranjem. Pri prehodu lahko pomagajo kakovostni probiotiki. Ti podpirajo prebavo in izboljšajo konsistenco blata.

V primeru slabšanja počutja upočasnimo prehod ali se vrnemo na prejšnji korak. Cilj postopne menjave hrane je zagotoviti mirno prebavo. Pomembno je, da prepoznamo znake, kako varno preiti na novo hrano.

• Vedno uvajamo samo eno novo beljakovino ali vir ogljikovih hidratov.
• Hrano merimo z isto merico za doslednost.
• Vodo ponudimo svežo in na istem mestu za ustaljen ritem.

Ob dolgotrajnih težavah ali opazovanju krvi v blatu, obiščemo veterinarja. Pogovorimo se o diagnostiki in nadaljnjih korakih pri prehajanju na novo hrano.

Domača prva pomoč pri blagi driski

Ob blagi in kratkotrajni driski je ključnega pomena hidracija. Vedno zagotovimo svežo vodo in po potrebi rehidracijsko raztopino. sledimo navodilom. To so začetni koraki pomoči mladiču doma.

Za prehrano izberemo majhne, a pogoste obroke. Dajemo lahko prebavljivo hrano kot je kuhan riž in piščanec ali pa specializirano dieto Royal Canin ali Hill’s. Tako zdravljenje je bolj učinkovito, saj želodec lažje prebavlja hrano.

Uvedemo probiotike, posebej zasnovane za pse, npr. Purina Pro Plan FortiFlora ali VetExpert Probio. V prehrano dodamo tudi psilium, a v nizkih količinah. Vedno se prej posvetujemo z veterinarjem, da se izognemo zaprtju.

Psiček naj počiva med obroki in ima le kratke sprehode za opravljanje potreb. Izogibamo se bolečinskim zdravilom brez veterinarskega nadzora, ki lahko poslabšajo njegovo stanje.

Stanje opazujemo 24–48 ur. Če se pojavijo kri v blatu, bruhanje, vročina ali apatija, je čas za obisk veterinarja. S tem zagotovimo varnost in profesionalno vodstvo pri zdravljenju.

Za učinkovito obravnavo driske sledimo seznamu korakov:

• Voda in rehidracija.
• Nežna dieta.
• Probiotična podpora.
• Doziranje psiliuma po posvetu.
• Mir in kratki sprehodi.

Ob poslabšanju se takoj posvetujemo z veterinarjem. Naš namen je zagotoviti hitro in varno okrevanje mladička.

Kdaj nujno k veterinarju: rdeče zastavice

Kadar pri mladiču opazimo kri ali zelo temno blato ter se soočamo z bruhanjem in drisko, ki se ponavlja, je čas za obisk veterinarja. Te simptome spremljajte previdno, zlasti v primeru bolečin, nenormalne temperature in neobičajne pasivnosti ali kolapsa živali.

Dehidracija pri mladičih se kaže z jasnimi znaki: suhost dlesni, utonule oči, gosta slina in pomanjkanje urina so med njimi. Posebno previdni bodimo pri mladičih do 12 tednov, necepljenih ali tistih, ki so prišli iz zavetišča. V takih primerih je sum na parvovirozo visok in zahteva takojšnji obisk veterinarja.

Če opazimo, da bruhanje ali driska ne pojenjata v dveh dneh, in če pes odklanja vodo ali hrano, je potrebna hitra veterinarska pomoč. Ob znakih zastrupitve ali sumu na zaužitje tujkov ne odlašajmo in se nemudoma odpravimo na kliniko. Ob zelo tekočem blatu in pogostem iztrebljanju je nujen obisk veterinarja.

Diagnostični postopek zajema temeljit pregled, testiranje blata za prisotnost parazitov ter parvo virus. Po potrebi veterinar opravi tudi krvne preiskave, rentgen ali ultrazvok. Zgodnje UKREPANJE močno poveča možnosti za ozdravitev, zato ob sumu na parvovirozo ali hudo parazitsko okužbo ne odlašajmo.

Preprečevanje driske: cepljenje, razglistenje, higiena in rutina

Zdravje črevesja zagotavljamo z večplastnim pristopom. Začne se doma, nadaljuje pri veterinarju. Pri mladičih je ključnega pomena cepljenje, še posebej proti parvovirozi. Obiske pri veterinarju redno načrtujemo, da ne pozabimo na odmerke ali preglede.

Razglistenje je prav tako pomembno. Sledimo veterinarjevim navodilom za odmerjanje in občasno pregledujemo vzorce blata. Tako izsledimo pravočasno prisotnost glist ali giardije.

Dnevna higiena posod in ležišč igra veliko vlogo. Posode umijemo po vsakem obroku, vodo menjavamo redno, ležišča pa peremo na visoki temperaturi. Izognemo se stoječi vodi in neznanemu hrani na sprehodih, kjer vedno počistimo za psom.

Ustaljena rutina hranjenja pomaga stabilizirati prebavo. Hrano nudimo po urniku, upoštevamo starost in velikost psa, izbiramo kakovostne sestavine. Pri priboljških izbiramo enobeljakovinske vrste brez nepotrebnih dodatkov.

Z vztrajnostjo pri učenju odpoklica zagotavljamo varnost zunaj. Zgodnja socializacija zmanjša stres, kar ugodno vpliva na zdravje prebavil. Redni veterinarski pregledi zagotavljajo mir in pravočasno ukrepanje.

Zaključek

Driska pri mladičku je kompleksen problem. Lahko jo povzročajo prehranske napake, paraziti, okužbe, stres ali preobčutljivost na hrano. Naša glavna naloga je hitro ugotoviti vzrok in ukrepati. Zaradi tega moramo mladičku zagotoviti dovolj tekočine in mu ponuditi lahko prebavljivo hrano.

Ob pojavu mehkega blata, se držimo osnov: zadostna hidracija, elektroliti in lahko prebavljiva kratkotrajna dieta. V primeru resnejših znakov nemudoma poiščemo veterinarsko pomoč. Za občutljive mladiče se lahko hipoalergenska hrana, ki ne vsebuje piščanca in pšenice, izkaže za dobro rešitev. Ponudba CricksyDog’s Chucky, Juliet, Ted, Ely, MeatLover, Twinky, Chloé, Mr. Easy in Denty obsega široko paleto izdelkov. Ti nam omogočajo optimalno izbiro pri prehrani.

Stabilno prebavo dolgoročno podpiramo z ustaljeno rutino, rednim razglistenjem, cepljenjem in čistim življenjskim prostorom. Z dosledno prehrano nudimo psu podporo, s čimer izboljšamo njegovo počutje in preprečujemo težave. Redno spremljamo, kako pes prenaša hrano in uvajamo spremembe preudarno. S tem si olajšamo preprečevanje driske pri mladičih.

Zavedati se moramo, da večino primerov driske lahko obvladamo sami doma, če ostajamo pozorni in umirjeni. Z ustreznim znanjem, opazovanjem mladička in skrbno izbiro obrokov, vključno s hipoalergensko hrano, mu zagotavljamo varno rast. Ta vodnik o driski pri mladičkih naj služi kot opora, ko skrbimo za zdravje črevesja našega psa. Namenjen je tudi iskanju načinov za preprečevanje težav.