Zimska depresija pri psih – ali sploh obstaja?

Ko se dan skrajša in se zrak hladi, marsikdo opazi spremembe pri svojem psu. Rep ne maha kot običajno zjutraj, opazimo večje število zehanj popoldne. Pogosto so sprehodi krajši in brez navdušenja. Sprašujemo se, ali gre zgolj za zimsko malodušje našega psa ali je kaj več.

Ni enotnega mnenja, da bi imeli psi sezonsko afektivno motnjo, podobno človekom. A izkušnje skrbnikov in raziskave kažejo, da dnevna svetloba in manj gibanja vplivajo na pasje počutje pozimi. Zdi se, da spremembe v vedenju niso le mit, ampak vzorec, ki si zasluži pozornost.

V članku razložimo razliko med zimsko žalostjo in resnimi motnjami, ugotovimo znake zimske depresije pri psih. Prikazali bomo, kako razlikovati simptome od zdravstvenih problemov. Omenili bomo tudi pomembnost prehrane, svetlobe in igre za zmanjšanje stresa pozimi. Razkrili bomo, kako CricksyDog izdelki podpirajo dobro počutje v hladnih mesecih.

Naš namen ni zastraševanje, ampak ponuditi razumevanje čustev naših psov. Tako bomo, ob zavesti kdaj obiskati veterinarja ali terapevta, lažje preživeli zimo.

Ključne ugotovitve

• Zimska depresija pri psih ni uradna diagnoza, a sezonske spremembe vedenja psa so opazne pri mnogih družinah.
• Krajši dnevi, manj svetlobe in vreme lahko vplivajo na pasje razpoloženje pozimi, apetit in spanec.
• Pes znaki zimske depresije se prepletajo z zdravstvenimi težavami, zato je razlikovanje pomembno.
• SAD pri psih ni potrjen enako kot pri ljudeh, a podobni vzorci lahko obstajajo.
• Dnevne rutine, mentalna igra in več svetlobe lahko zmanjšajo pasji stres pozimi.
• Kakovostna, hipoalergena prehrana, kot jo nudi CricksyDog, lahko pomaga ohraniti energijo in udobje.

Uvod v zimsko razpoloženje pri psih in zakaj nas zanima

Zima prinaša krajše dni, več mraza in mokroto v Sloveniji. To zmanjšuje število vonjev, zvokov in srečanj, ki so na voljo zunaj. Pes tako postane manj aktiven in sprehodi so krajši ter manj kvalitetni.

Malenkost svetlobe vpliva na spremembe v pasjem bioritmu. Raziskave kažejo, da kratki dnevi vplivajo na hormone, kot sta melatonin in serotonin. Tako ni čudno, da opazimo več zehanja, počasnejše zbujanje in dlje trajajoč pasji spanec pozimi.

Zimsko obdobje pri psih opazimo kot manjšo željo po igri in hitrejšo utrudljivost. “Tesnoba v stanovanju” postane pogostejša. Sprehodi v dežju ali snegu so krajši, motivacija za aktivnosti upade, zbujanje je težavnejše, lahko se spremeni tudi apetit.

Zanima nas, ker ti vzorci so prefinjeni in se lahko prepletajo z zdravstvenimi problemi, denimo bolečinami v sklepih, ki bodo hujše v hladnem vremenu. Biti moramo natančni opazovalci, da hitro ujamemo te signale in nudimo podporo našim psom.

• Prepoznati, kako fotoperioda vpliva na psiho in telesno aktivnost psa.
• Razumevanje pasjega bioritma ter kako uravnava čas za aktivnost in počitek.
• Opazovanje pasjega spanca v zimskih mesecih in prilagajanje dnevnih rutin.

Cilj nam je zaznati zgodnje znake sprememb, prilagoditi naš vsakdan in po potrebi poiskati pomoč veterinarja ali terapevta. S tem lahko ohranjamo njihovo energijo in splošno dobro počutje tekom hladnega dela leta.

Razlika med zimsko otožnostjo in kliničnimi vedenjskimi motnjami

Zima lahko prinese otožnost, ki je ponavadi blaga in kratkotrajna. Zaradi krajših dni in manj svetlobe se naše aktivnosti zmanjšajo. To vpliva na počasnejše življenjsko ritme in manj časa za igro. Vedenjske spremembe, ki jih opazimo, se ponavadi umirijo s povečanjem aktivnosti in druženja.

Klinične vedenjske motnje so veliko resnejše. Sem spadajo različne težave, kot so anksioznost, ločitvena stiska in strahovi. Depresija, čeprav redka, lahko močno vpliva na psa, vključno z apetitom in spanjem.

Kako ločiti med obema? Pazimo na trajanje težav, njihov vpliv in okoliščine. Če težave ne izginejo v nekaj tednih in vplivajo na osnovne potrebe, je težava resnejša. Pomembno je tudi, kako pes reagira na spremembe rutine in večjo količino svetlobe in igre.

Ne prezrimo fizičnih simptomov. Bolečine in nelagodje so lahko znaki resnejših težav. Zato je nujna ustrezna diagnostika in morebitni veterinarski pregled.

Ko opazimo regresijo v učenju ali samopoškodovanje, je čas za ukrepanje. Takšni simptomi zahtevajo temeljito oceno in morda celo strokovno obravnavo.

• Kratek čas in blaga intenzivnost pogosto pomenita zimsko otožnost.
• Dolgotrajni vzorci, ne glede na letni čas, nakazujejo klinične vedenjske motnje pri psih.
• Hiter odziv na obogatitev okolja govori za sezonske spremembe vedenja.
• Bolečina ali bolezen zahtevata pristop, ki vključuje diferencialna diagnostika pes.
• Izrazita anksioznost pri psu ali znaki, ki spominjajo na depresija pri psu, potrebujejo strokovno obravnavo.

Vpliv krajšega dneva, manj svetlobe in vremena na vedenje psov

Pozimi se dnevi skrajšajo, kar vpliva na fotoperiodo psa. To povzroči hitrejše sproščanje melatonina, hormona spanja, in premakne cirkadiani ritem. Psi v tem času več počivajo, počasneje se prebujajo in zjutraj kažejo manj navdušenja za igro.

Manjša količina svetlobe prispeva k hitrejšemu občutku utrujenosti pri psih. Posledično je tudi sinteza serotonina, prenašalca razpoloženja, nižja. Ta sprememba lahko vpliva na mirnejše obnašanje psa ter v nekaterih primerih zmanjša njegovo motivacijo za aktivnosti.

Zato je spremljanje ravni serotonina in prilagajanje dnevnika aktivnosti glede na počutje psa skozi teden še posebej pomembno.

Pri različnih vremenskih pogojih, kot so mraz, dež, sneg in veter, opazimo različne vplive na pse. Pasme s krajšo dlako, na primer doberman in whippet, hitreje čutijo mraz. Starejši psi in tisti z artritisom trpijo za večjim nelagodjem v hladnih pogojih, zato se hitreje vrnejo domov. Močan veter in dež motita zaznavanje vonjav, kar omejuje območje in kakovost vohalnega raziskovanja.

V Sloveniji imamo pozimi okoli 8–9 ur dnevne svetlobe. Ta čas je ključnega pomena za vadbo in igro naših psov.

Če to priložnost zamudimo, moramo notranje aktivnosti nadomestiti izgubljeno stimulacijo. Tako preprečimo kopičenje energije in dolgčas.

Kombinacija biološke ure in zunanjiha dejavnikov vpliva na psa tako, da ob krajših dneh in manj svetlobe več počivajo. Nihanje ravni serotonina in razpoloženja pa opazimo tudi na podlagi spremenljivega vremena, kar vpliva na dolžino in kakovost njihovih sprehodov.

Da bi zagotovili najboljšo skrb za naše pse, sledimo nekaj preprostim, a učinkovitim korakom:

• Jutranja izpostavitev naravni svetlobi, takoj po prebujanju.
• Sprehod v najsvetlejšem delu dneva in po možnosti v zavetrju.
• Udobna oprema: topla plaščka za kratkodlake in suhe tačke po dežju.
• Doma svetlobna podpora in več kratkih, strukturiranih iger za nos.
• Načrt dnevne rutine, ki upošteva vreme vpliv na psa in njegovo energijo.

Po tem planu bo dan za naše pse potekal brez težav. Lažje se bodo zbudili, hitreje pripravili na sprehod in maksimalno izkoristili redke sončne minute. S tem ublažimo sezonska nihanja in vzdržujemo povezavo z naravnimi ritmi.

pes znaki zimske depresije

Ko dnevi postanejo krajši, lahko pri psu opazimo subtilne znake depresije. Morda boste opazili, da je vaš pes pozimi bolj apatičen, se počasneje odziva ali kaže manj zanimanja za svojo okolico. Pomembno je opazovati spremembe v njegovi dnevni rutini, tako doma kot med sprehodi.

• Spremembe apetita pes: nenaden padec ali porast, izbirčnost ali počasnejše hranjenje.
• Več spanja: pes spi več pozimi, dremež čez dan in težak jutranji zagon.
• Manj igre: manj motivacije za prinašanje žoge, počasnejši korak in hitrejša utrudljivost.
• Družabnost: umik psa od ljudi ali psov; pri nekaterih pa več iskanja bližine in stika.
• Razpoloženje: razdražljivost psa ob dražljajih, ki jih sicer dobro prenaša, kar kaže na nižek prag tolerance.
• Vokalizacija: več cviljenja ali laježa ob dolgočasju, uničevalna igra, ko manjka mentalna obogatitev.
• Higienske navade: občasne nesreče doma pri sicer naučenem psu, kar lahko pomeni stres ali drug izziv.
• Občutljivost na mraz: oklevanje pri odhodu ven in pretirano lizanje šap po soli ali snegu.

Ko opazimo, da se več takih znakov pojavi in vpliva na vsakodnevno življenje našega psa, je to jasen znak za nas. V takšnih primerih lahko pomaga prilagoditev rutine, zagotovitev več svetlobe in skrbno opazovanje. Tako bomo lažje razumeli, kaj naš pes resnično potrebuje.

Kako ločimo zimsko pogojene spremembe od zdravstvenih težav

Ko pridejo hladni meseci, moramo natančno opazovati naše pse. Najprej preglejmo telo psa, posebej hrbet, boke in kolena. Šepanje in okornost lahko kažeta na artritis ali druge težave s sklepi. Sprehod lahko razkrije več kot le lenobo.

V zimskem času se pes pogosto manj giblje, a hrana ostaja enaka. To lahko privede do povečanja telesne teže in manj želje po igri. Redni pregledi teže psa so ključni za odkrivanje zdravstvenih sprememb.

Pazimo na kožo in šape. Razpoke in dermatitisi so pogosti zaradi soli in mraza. Če opazimo rdečico ali krvavitve, poskrbimo za njihovo zaščito.

Nezanemarljiva je tudi letargija kot znak težav s ščitnico. Znaki se pri psih kažejo z upadom energije in spremembami v dlaki. Ob sumu na težave, obisk pri veterinarju ne sme biti odložen.

Dihalne težave, kot so kašelj in hitro sopihanje, zahtevajo pozorno opazovanje. Mraz lahko vpliva na dihala in srce, predvsem pri starejših psih.

Tudi usta lahko razkrijejo stanje zdravja. Težave z zobmi ali dlesnimi hitro vplivajo na apetit. Vsak sum na oralne težave terja pregled pri strokovnjaku.

Zimsko vedenje psa nam lahko pove veliko. Izboljšanje ob več svetlobe in prilagoditvi prehrane ponavadi kaže na sezonske spremembe. V nasprotnem primeru iščemo druge vzroke.

• Rdeče zastavice: hitro hujšanje ali pridobivanje teže, krvavitve, nepojasnjena šepavost, izpadanje dlake v vzorcih, driska ali bruhanje.
• Spremembe žeje in uriniranja, vztrajna apatija ali nočna nemirnost.
• Pri takih znakih je potreben hiter veterinarski pregled pes.

Zapisovanje simptomov nam pomaga pri razlikovanju med vedenjskimi in zdravstvenimi težavami. Bolj natančni smo, hitreje ugotovimo pravi vzrok – ali je to artritis, hipotiroza ali kaj drugega.

Preventiva: rutine, ki blažijo sezonske padce energije

Krajši dnevi nas spodbudijo k ustaljeni dnevni rutini. Zahvaljujoč jutranjimu sprehodu ob zori in daljšemu sprehodu opoldne, pes ostaja aktiven in varen. Te aktivnosti zagotavljajo, da prejme dovolj svetlobe.

Doma zagotavljamo stalen mentalni izziv za naše pse. Kratke in igrive dejavnosti skozi cel dan pomagajo preprečevati zaspanost in dolgočasje. S tem ne obremenjujemo naših štirinožnih prijateljev.

1. Raznovrstne mikro-aktivacije, vključno s 3–5 kratko trajajočimi energijskimi postanki. Vključimo vohalne igre in enostavne trike za mentalno stimulacijo.
2. Za ohranjanje fizičnega zdravja izvajamo intervalne igre in balansirne vaje. Domači poligon pomaga krepiti telo.
3. Redna rutina hranjenja in spanja uravnava biološko uro ter olajšuje sprostitev.
4. Poudarek na kakovostni socialni interakciji. To vključuje igro in crkljanje ter druženje s psi, kadar je to primerno.
5. Zaščitimo pse pred mrazom z uporabo plaščev za kratkodlake in skrbjo za šape.
6. Vadba umirjenosti s pomočjo različnih metod, kot so raztezanje in varno žvečenje.
7. Beleženje vsakdanjih aktivnosti, ki nam pomaga prepoznati, kaj najbolje deluje za našega psa.

Kombinacija domačih iger in načrtovanih sprehodov vodi k uravnoteženemu vsakdanjiku. Ta metoda ohranja psa zadovoljnega, krepi njegovo telo in duha.

Tedensko prilagajamo obremenitve glede na psa ter vremenske razmere. Posebno pozornost namenjamo aktivnostim, ki psu prinašajo največ veselja. Tako zagotavljamo, da je obogatitev okolja vedno primerna.

Vloga prehrane pri razpoloženju in energiji psa

Načrtovanje pasje prehrane pozimi zahteva enakomerne obroke bogate z maščobami in kakovostnimi sestavinami. Tako ohranjamo visoko motivacijo in boljšo zbranost. Pomembno je ustrezen vnos hrane glede na aktivnost psa. Prekomeren vnos lahko vodi v pridobivanje teže in letargijo.

Uravnotežen vnos beljakovin je ključen za obnovo mišic in dobro počutje. Omega-3 maščobne kisline, kot sta EPA in DHA, podpirajo umske sposobnosti in pomagajo pri regulaciji vnetij. B-vitamini in triptofan pozitivno vplivajo na razpoloženje, saj spodbujajo nastajanje serotonina.

Prilagojena hipoalergena hrana za pse je ključ do obvladovanja prebavnih težav. Zmanjšuje srbenje, vetrove in mehko blato, kar vpliva na obnašanje. Izbiramo hrano brez alergenov, kot so nekatere vrste perutnine ali pšenica, in pozorno spremljamo psa.

V hladnejših mesecih razdelimo hrano na manjše obroke. To stabilizira energijo skozi dan. Za mirno počutje izberemo naravne prigrizke. Pri tem upoštevamo skupno dnevno število kalorij.

Zimsko prehrano obogatimo s kakovostnimi beljakovinami, koristnimi maščobami, vlakninami in omega-3. Ta prispeva k večji vzdržljivosti na sprehodih in mirnejšemu vedenju doma. Pri kožnih reakcijah ali napenjanju preizkusimo hipoalergena hrana za pse in spremljamo izboljšave.

Ob prehodu v hladnejše obdobje preverimo psovo kondicijo in temu primerno prilagodimo obroke. Zmanjšanje aktivnosti zahteva manj kalorij, a hranila morajo ostati kakovostna. To ohranja moč mišic in krepi imunski sistem ter olajša zimo za vso družino.

CricksyDog: hipoalergena podpora dobremu počutju skozi zimo

Ko pozimi naletimo na suh zrak in mraz, sta naša koža in prebava pogosto obremenjeni. CricksyDog ponuja hipoalergeno pasjo hrano, ki ne vsebuje piščančjega mesa in pšenice. To pomaga pri lažji prebavi in je idealno za pse z občutljivim želodcem. Tako se izognemo neprijetnostim, kot so srbečica, prhljaj in draženje želodca.

Za mladiče je na voljo suha formula Chucky, ki spodbuja zdravo rast. Za majhne pse priporočamo Juliet, za srednje in velike pse pa je tu Ted. Ponujamo različne okuse: jagnjetina, losos, zajec, insektske beljakovine in govedina. Vsak lahko najde primerno hrano, ki je brez piščančjega mesa in pšenice.

Za dodatno vlago v hladnih dneh poskrbi Ely mokra hrana za pse. Z okusi jagnjetine, govedine in zajca poveča apetit, kar je še posebej pomembno pri izbirčnih psih. MeatLover priboljški iz 100 % mesa so odlična izbira med aktivnostmi, saj so naravno okusni.

Twinky pasji vitamini nudijo ciljano podporo. Vključujejo dodatke za sklepe in multivitamine, ki krepijo odpornost v zimi. Za nego kože in tačk izberemo Chloé šampon in mazilo za nos ter blazinice. Te izdelke uporabljamo za ohranjanje zaščitne bariere proti suhemu zraku.

Mr. Easy veganski prelivi za brikete obogatijo obrok brez povzročanja alergij. Ti prelivi so prilagojeni za občutljive pse in izboljšajo sprejem hranil. Denty veganske dentalne palčke so odlične za ustno higieno in pomirjajoče žvečenje. Uporabljamo jih lahko vsak dan.

Nosimo skrb za stabilne obroke in pasje vitamine, ki so predpisani po posvetu z veterinarjem. Redno negujemo kožo in šape. Pomembno je, da sta hipoalergena in mokra hrana za pse uravnoteženi z dnevno porabo energije. Priboljški so zmerno porazdeljeni.

Ideje za zimske aktivnosti v stanovanju in na prostem

Ob krajših dneh se z iznajdljivostjo borimo proti dolgčasu. Igre s psom naj bodo kratke in zabavne, da ohranjamo ritem. Tako se glava in telo psa ne utrudita preveč.

Notranje aktivnosti utrjujejo mir in fokus. Preproste naloge in pravila zagotavljajo, da je energija psa usmerjena in varna. Tako preprečimo kaos v stanovanju.

• Vonjalne igre, kot je iskanje priboljškov ali uporaba “snuffle” tepiha, nagovarjajo psa k raziskovanju.
• Miselni izzivi, kot so igre s skritimi predmeti ali učenje trikcev, psa mentalno stimulirajo.
• Interaktivni hranilniki in igrače za lizanje pomagajo psu ostati umirjen in se boriti proti dolgčasu.
• Doma izdelan pasji poligon z blazinami in mehkimi tuneli krepi koordinacijo in kondicijo psa.
• Vlečenje vrvi, ob spoštovanju pravil, in fokus na vaje za zanesljiv priklic gradita povezavo.

Na prostem iščemo kakovostne sprehode. Izberemo najtoplejši del dneva za sprehode, ko je svetloba boljša in tla manj nevarna.

• Umirjeni vohalni sprehodi in sledenje izboljšujejo psikološko stimulacijo psa.
• Igranje prinašanja in aktivnosti na hribčkih podpirata naravno moč in ravnotežje psa.
• Obleka in zaščita za šape psa v hladnih mesecih ter odsevniki za varnost.

Pomembnost varnosti je vedno na prvem mestu. Začnemo z ogrevanjem, po aktivnosti poskrbimo za sušenje in izogibamo se ledu.

1. Dela in počitka se lotimo v kratkih intervalih, brez dolgotrajnih naprezanj.
2. Prilagajamo aktivnosti mladičem in starejšim psom, da preprečimo prevelik napor.
3. Izmenjujemo zimske aktivnosti s pasjimi miselnimi igrami za uravnotežen dnevni program.

Pestrost notranjih aktivnosti in premišljeni zimski sprehodi krepijo odnos s psom. V slabi vremenskih razmerah pa pasji poligon in miselne igre zapolnijo naše dneve. Tako zagotovimo, da ostanejo dnevi z našimi kosmatimi prijatelji zanimivi in varni.

Upravljanje svetlobe in okolja doma

Za uravnavanje dnevne svetlobe odpremo rolete ter dovolimo, da sončni žarki dosežejo talne površine. To je prostor, kjer pes najraje počiva. Zjutraj organiziramo kratek sprehod pod soncem. S tem vzpostavljamo rutino, ki ublaži zimsko melanholijo in ohranja domačo atmosfero umirjeno.

V temnejših bivalnih prostorih se uporablja svetlobna terapija za psa. Pri tem izberemo razsvetljavo, ki ne ustvarja bleščave ali dodatne toplote. Pri občutljivih psih pristopamo postopoma, vedno v svetovanju z veterinarjem.

Psom uredimo udobno zavetje. Vanj umestimo topla ležišča, dvignjena od tal, z nedrsečimi podlagami. Izognemo se prepihu in temperaturo vzdržujemo zmerno, da zrak ostane vlažen.

Vlažnost prostora uravnavamo za zdravje kože in dihal. Območja, kjer se nabira prah, redno prezračujemo. Večeri naj bodo tihi, namenjeni počitku z zatemnitvijo in umirjenimi dejavnostmi.

Gibalno aktivnost prirejamo na določenih delih stanovanja z vadbami. Peskov prostor obogatimo z žvečljivkami in igračami, ki spodbujajo mentalno aktivnost.

Ponovitev dnevne rutine vključuje naravno svetlobo in urejenost. Ti elementi, skupaj z dnevno rutino, zagotavljajo, da se pes počuti varno.

Kako gradimo čustveno odpornost psa

Čustvena odpornost psa se razvija s postavljanjem zmernih izzivov in nudenjem občutka nadzora. Uporabljamo kratke naloge, kot so dotik z nosom, “target” na dlan in sedenje na znak. Vaje zaključujemo s hitro nagrado, kar psa navduši in mu daje občutek varnosti.

Postopno raziskovanje novih okolij povečuje zaupanje psa. Menjavamo različne podlage – od gume do lesa. Pri uvajanju v novo okolje napredujemo korak za korakom, začnemo z dežnikom doma, nato predstavimo zvok sušilnika in končno izvedemo kratek sprehod v vetru. S takšnim pristopom vodimo pasji stres management brez preobremenitve.

Rituali psu nudijo občutek varne rutine. Pred odhodom ven pripravimo brisačo, nato sledi povodec in priboljšek. Ob vrnitvi domov psa osušimo, nudimo mu vodo in čas za počitek. Tako z doslednim in prijaznim pristopom zmanjšujemo njegovo anksioznost.

Desenzibilizacija in kontrapogojitev sta ključni pri soočanju s zimskimi sprožilci. Začnemo s tiho predvajanimi zvoki, kot so veter, pokanje in ognjemet, ob tem pa pes prejema priboljške. Postopoma povečujemo glasnost, vse dokler pes ostane miren.

Upravljanje s pasjim stresom zahteva prepoznavanje signalov, kot so zehanje in umikanje. Težavnost zmanjšamo, če opazimo znake stresa. Vedno sledimo tempu, ki psu omogoča postopno učenje in ga podpiramo z odmori.

Konstantna komunikacija in majhni dnevni uspehi krepijo čustveno odpornost psa. Tako ustvarjamo okolje, v katerem je učenje vredno truda in kjer se strah postopoma umika.

Kdaj po strokovno pomoč: vedenjski terapevti in veterinarji

Ko opazimo, da se težave z vedenjem podaljšajo preko 2–4 tednov, se stopnjujejo ali vplivajo na spanec, hranjenje ali sprehode, je čas za ukrepanje. Prvi korak je obisk pri veterinarju vedenje psa, kjer opravimo obsežen pregled. Ta vključuje celovito anamnezo, klinični pregled in laboratorijske preiskave, kot so krvna slika in testiranje delovanja ščitnice. Pomembna je tudi ocena morebitne bolečine, stanja kože in tačk, saj lahko prikrite težave vplivajo na vedenje.

Če je potrebno, nas veterinar napoti h pasjemu vedenjskemu terapevtu. Tak strokovnjak lahko pripada organizacijam, kot sta IAABC ali FABC. Skupaj zasnujemo vedenjski načrt za psa, ki pokriva okoljske spremembe, učenje sprostitvenih tehnik in postopno zmanjševanje občutljivosti na sprožilce. Po potrebi dodamo tudi farmakološko podporo (na primer SSRI ali TCA) in nutracevtike (kot so omega-3 maščobe, SAMe in L-triptofan).

Ko ocenjujemo težave, se sprašujemo, kdaj k veterinarju s psom, če opazimo izogibanje sprehodom, tresenje, lajanje ali zmanjšan apetit. Pomembno je, da ukrepamo, ko opažamo, da težave trajajo dlje, se pojavljajo v različnih situacijah ali psu onemogočajo izpolnjevanje osnovnih potreb. Pri hujšem strahu ali problemih s prilagajanjem, je ključno, da razmisimo o terapiji, ki jo nadzira veterinar.

Obravnava obsega več korakov in poteka po fazah:

• Stabilizacija zdravja, ki vključuje obvladovanje bolečine, kožnih težav in prebavnih motenj.
• Prilagoditve okolja: sprememba svetlobe, vzpostavitev rutine, ustvarjanje varnih prostorov in napovedljivega urnika.
• Vedenjski načrt za psa obsega kratke in pogoste vaje, nadzorovane stike in spodbujanje umirjenosti.
• Po potrebi uporaba zdravil ali nutracevtikov in redni pregledi pri veterinarju.

Uspeh obravnave merimo na tedenski ravni. Ko dosežemo stabilen odziv, postopoma zmanjšujemo podporo, a ohranimo osnovno rutino. S tem ohranimo pozornost na morebitne nove sprožilce in pravočasno vključimo pasjega vedenjskega terapevta ali veterinarja, če se pojavijo nove težave.

Spremljanje napredka: dnevnik razpoloženja, hranjenja in aktivnosti

Realno sliko naših zimskih dni razkrije dnevnik psa. Z njegovo pomočjo lahko natančno ocenimo psaovo počutje. Tako opazimo majhne spremembe v vedenju. In pravočasno ukrepamo. Dnevnik deluje kot enostaven način za sledenje navadam, ki nam olajša življenje.

Začnemo z enostavnim zapisovanjem. Vse, kar potrebujemo, je nekaj minut dnevno. Takšno spremljanje razkriva, kako na psa vplivajo svetloba, prehrana in aktivnost.

1. Razpoloženje 1–5 (jutro, popoldne, večer) za takojšnjo oceno.
2. Apetit (normalno/zmanjšan/povečan) in obroki.
3. Aktivnost – zabeležite vsako minuto gibanja, igro ali miselne naloge.
4. Spanec – trajanje spanja in morebitna prebujanja ponoči.
5. Socialni stiki – opis stikov z ljudmi in drugimi psi.
6. Stresorji – vremenske razmere, hrup, spremembe v okolju.
7. Žvečenje/dentalna nega – uporaba igrač, kosti in ščetkanje.
8. Opombe – zapiske o zdravju, kot so blato, koža, dodatki.

Tedensko ocenimo zabeleženo. Ob upadu energije poskrbimo za več svetlobe ali vohalnih iger. Prava prilagoditev lahko naredi veliko razliko.

• Veterinar bo cenil natančne podatke ob obisku.
• Hitreje opazimo, kaj izboljša razpoloženje, kot npr. omega-3.
• Spremljanje postane del naše rutine brez dodatnega stresa.

Beležimo v telefonu ali na papir. Ključnega pomena sta rednost in jasnost. S tem zagotovimo, da ostane dnevnik koristen vsakodnevno.

Najpogostejše zmote o “zimski depresiji” pri psih

Razbijanje mitov o zimski depresiji pri psih razkriva širše zablode o pasjem vedenju. Zavedati se moramo, da mraz, bolečina ali dolgčas pri psih izzovejo različne simptome, ki potrebujejo specifične rešitve. Zmotno vedenje psa nas lahko hitro zapelje na napačno pot. Zato je pomembno razlikovati med pogostimi napačnimi prepričanji.

1. “Pes je len.” – V resnici pogosto zaznamo pomanjkanje stimulacije, občutek mraza ali neodkrito bolečino. Pomembno je opazovati, kdaj je pes manj zainteresiran za igro, ter preizkusiti krajše, a bolj pogoste sprehode.

2. “Pozimi ni potrebno trenirati.” – Pravzaprav je ravno obratno. S kratkimi trenirnimi seansami, ki vključujejo iskanje, ciljanje in učenje trikov, ohranjamo psa mentalno stimuliranega. S tem lažje ločujemo med resničnimi težavami in miti o zimski depresiji.

3. “Vsi psi sovražijo dež in sneg.” – V resnici obstajajo velike individualne razlike med psi. Uporaba toplega plašča, poskrbitev za suhe tace in postopno navajanje pogosto spremenijo ta prepričanja.

4. “Več hrane doda energijo.” – Ta pristop brez zadostne telesne aktivnosti vodi do povečanja telesne teže in slabšega počutja. Ključ sta uravnotežena prehrana in pravilna količina hrane.

5. “Če spi več, je to zagotovo znak depresije.” – Krajši dnevi povzročajo naravna nihanja v spancu. Naznaniti moramo upoštevati celoten kontekst – apetit, zanimanje za igro in odziv na sprehode, da pravilno ocenimo stanje.

6. “Dodatek bo odpravil težavo.” – Prehranski dodatki so koristni le kot del celostnega pristopa, ki vključuje zdravje, rutino, okolje in trening. Tako preprečimo, da bi nas zmote o pasjem vedenju zavedle.

7. “Težava bo izginila sama od sebe.” – Če so simptomi vztrajni ali hudi, so potrebni prilagoditvi. Vodenje dnevnika aktivnosti in posvetovanje z veterinarjem sta ključna za razlikovanje med miti in dejansko potrebo po pomoči.

Kadar ocenjujemo pasje vedenje pozimi, je bistveno gledati na vzorce, ne zgolj posamezne dogodke. Tako zagotavljamo dobro počutje naših štirinožnih prijateljev, obenem pa razbijamo miti o njihovem vedenju v vsakodnevnem življenju.

Zaključek

Zimska depresija pri psih uradno ni prepoznana. Vendar mnogi psi v zimskem obdobju doživljajo spremembe v razpoloženju. Ključni znaki vključujejo večjo potrebo po spancu, manjšo željo po igri, spremenjen apetit in umik ali razdražljivost. Pomembno je, da te spremembe pravočasno zaznamo in se odzovemo z nežnimi metodami.

Za razlikovanje med sezonskimi vplivi in možnimi boleznimi je ključno pozornost. Bolečina, dolgotrajna apatičnost, nenadna agresija ali velika izguba teže zahtevajo obisk veterinarja. Za blažje primere je smiselno pripraviti zimski načrt skrbi za psa. Ta naj vključuje redno rutino, zadostno količino dnevne svetlobe in toplo zavetje.

Načrt vključuje tudi prehrano. CricksyDog ponuja hipoalergene rešitve za uravnoteženo prehrano pozimi. Z raznoliko ponudbo – od linij Chucky, Juliet in Ted do posladkov Ely, MeatLover in Twinky – pokrijemo različne potrebe. Hrani se pridružijo še dodatki kot Chloé, Mr. Easy in Denty za obvladovanje težav s prebavo, kožo in zobmi.

Nadzorujemo napredek s preprostim dnevnikom aktivnosti, prehranjevanja in počutja. Če se situacija ne spremeni na bolje, poiščemo pomoč vedenjskega strokovnjaka ali veterinarja. Tako metodološki pristop omogoča celovit pregled nad težavami, povezanimi z zimsko depresijo pri psih. Posledično zagotavljamo stabilno dobro počutje naših štirinožnih prijateljev med zimskimi meseci.