Presnova psa – kar skrbniki pogosto spregledajo

Vsi poznamo tisti pogled psa, ko ta čaka ob skledi. Včasih se sprašujemo, zakaj je pes danes brez volje. Ali pa zakaj mu teža niha, čeprav jé nespremenjeno količino hrane. Takrat se osredotočamo na kalorije. A pogosto zanemarimo ključno stvar: presnovo pri psih.

Metabolizem pri psih ni le število zaužitih kalorij. Osredotoča se na uporabo, shranjevanje in uravnavanje energije skozi dan. Vpliva na psa na več nivojih: energijo, apetit, težo, kožo, dlako, in njegovo splošno zdravje.

V nadaljevanju članka bomo podrobno razložili presnovo pri psih. Odkrili bomo, kako jo lahko spregledamo. Raziskali bomo, kaj jo pospeši ali upočasni. Pogledali bomo, kako jo spodbujati preko prehrane in gibanja. Na koncu bomo razumeli, kdaj je čas za obisk veterinarja.

Če opazite, da se je vaš pes naenkrat spremenil, je to lahko znak. Ni nujno, da gre za trmo. Na tej točki se začne bolj poglobljena skrb. Skrb, ki temelji na razumevanju in ne le bežnih opažanjih.

Ključne ugotovitve

• Presnova pri psih vpliva na težo, apetit, kožo, dlako in počutje.
• Pasji metabolizem je proces porabe in uravnavanja energije, ne le količina hrane.
• Energija psa je lahko prvi znak, da se v ozadju nekaj spreminja.
• Prehrana psa in ritem hranjenja sta temelj za bolj stabilen dan.
• Uravnotežena presnova se gradi z gibanjem, rutino, spanjem in spremljanjem doma.
• Pri večjih spremembah teže, žeje ali vedenja poiščemo veterinarski nasvet.

Kaj je pasja presnova in zakaj jo pogosto spregledamo

Presnova psa vključuje procese pretvorbe hrane v energijo, obnovo tkiv in delovanje organov. These processes aren’t just for running or playing; they also cover breathing, heartbeats, and brain function. Metabolizem psa nenehno deluje, celo ko pes počiva.

Bazalna presnova predstavlja energijo, ki je potrebna, ko je telo v mirovanju. But a dog’s energy use doesn’t stop there. It increases with movement, digestion, temperature regulation, healing, and growth in puppies.

• bazalna presnova: energija za osnovne funkcije v mirovanju
• aktivnost: sprehodi, igra, trening in delo
• prebava in termoregulacija: energija za razgradnjo hrane in ohranjanje telesne temperature

Metabolizem pogosto ignoriramo, saj se njegove spremembe pojavljajo postopoma. Dodatni gramčki na teden ali zmanjšan interes za aktivnost se lahko zmotno pripisuje starosti, “lenobi” ali pasji pasmi. Vendar so spremembe v metabolizmu lahko posledica prebave, hormonskega ravnovesja, mišične mase, stresa in kakovosti spanja.

Z opazovanjem vedenja, gibanja in počitka našega psa lahko bolje razumemo procese v ozadju. This allows us to detect when the diet and energy expenditure aren’t meeting the actual needs or are different than expected.

presnova pri psih in njen vpliv na vsakdanjo energijo

Presnova pri psih direktno vpliva na njihovo energijo skozi dan. Uravnotežena presnova zagotavlja dovolj energije za igro, stabilen apetit in kakovosten spanec. Po aktivnostih se pes hitro umiri. To mu omogoča hitrejšo regeneracijo.

Včasih nas psi opozorijo, ko ni vse v redu. Morda boste opazili, da so utrujeni, skrajšajo sprehode ali so manj zainteresirani za igro. Pri nekaterih se pokaže tudi kot slabša prilagoditev na temperaturne spremembe in čustvena nestabilnost.

Na drugi strani so psi, ki ohranjajo visoko aktivnost in jim je težko najti mir. To lahko izhaja iz neusklajenosti med njihovimi rutinami in prehranskimi potrebami. Zato je pomembno razumeti celostno sliko, ne zgolj posameznih vedenj.

Dnevni vnos kalorij je ključen. Previsok vnos ob nizki porabi vodi do nabiranja maščobe. Prešibek vnos pa lahko povzroči izgubo mišične mase, slabšo odpornost in slabše stanje dlake.

• Pravilno razmerje med prehrano in telesno aktivnostjo izboljša psu vzdržljivost. Tako so sprehodi boljši.

• Ob prilagajanju hrane in aktivnosti v skladu z opažanji lahko izboljšamo njihovo počutje.

Različne potrebe psov zahtevajo individualen pristop. Z uporabo natančnih meril za oceno njihove porabe energije in spremljanje sprememb lahko bolje razumemo, kaj nam pes želi povedati.

Najpogostejši znaki upočasnjene ali pospešene presnove

Raziskovanje, kaj se dogaja v telesu našega štirinožnega prijatelja, zahteva pozorno opazovanje vsakodnevnih navad. Znaki počasne presnove se pogosto razvijejo neopazno, kar omogoča, da jih pripisujemo staranju ali pomanjkanju aktivnosti. Ključno je, da ne sodimo po posameznih spremembah, ampak opazujemo celotno sliko.

• Če pes nenadoma začne pridobivati težo, kljub nespremenjenim prehranskim in gibalnim navadam, lahko to nakazuje na možnost debelosti.

• Pomanjkanje zanimanja za sprehode, več časa preživetega v ležečem položaju in povečana potreba po spanju so opozorilni znaki.

• Če je pes bolj občutljiv na mraz, išče tople prostore in se počasi ogreva po aktivnosti, je to lahko zaskrbljujoče.

• Slaba, tanjša dlaka in suha koža ali povečan prhljaj, včasih tudi močnejši vonj, so lahko simptomi počasne presnove.

• Težave z zaprtjem ali počasnejše odvajanje, ki se nadaljuje več dni, so pomemben signal, ki ga ne smemo prezreti.

Na drugi strani pes s pospešeno presnovo lahko deluje preveč energično, kar ni nujno pozitivno. Visoka poraba energije lahko privede do hitrih in opaznih sprememb v vedenju in telesnem stanju.

• Hujšanje, kljub dobremu apetitu, lahko nakazuje na motnje v presnovi, ki terjajo našo pozornost.

• If pes je nemiren, težko najde mir ali ima krajši spanec, so to opozorilni znaki pospešene presnove.

• Povečana žeja in pogosteje odvajanje urina, včasih s spremembami v blatu, zahtevajo našo pozornost.

• Če pes hitro zadiha, se prehitro utrudi ali slabo okreva po naporu, je to lahko znak težave.

Ker so ti simptomi lahko posledica različnih razlogov, kot so paraziti, prebavne motnje ali hormonske nepravilnosti, je samodiagnoza neprimerna. Pravilni pristop zahteva zbiranje dokazov in obisk veterinarja.

1. Redno tehtanje psa, enkrat tedensko ob istem času, in spremljanje sprememb teže skozi dve do štiri tedne nam lahko razkrije trende.

2. Zabeležite vse podatke o apetitu in metabolizmu vašega psa: količino zaužite hrane, hitrost hranjenja, prošnje za hrano ter nezaužite obroke.

3. Pomembno je spremljati tudi aktivnost, kot so sprehodi, igra, stopnjo utrujenosti in značilnosti blata, vključno s pogostostjo in konsistenco.

4. V primeru nenadnega hujšanja ali hitrega povečanja teže pri vašem psu je ključno, da ne odlašamo, temveč ukrepamo takoj.

Kaj vse vpliva na presnovo: starost, pasma, spol in genetika

Ko opazujemo razlike v apetitu, energiji in teži, opazimo, da presnova variira med psi. To je zaradi razlik v starosti, pasmi, spolu in genetiki. Pri hranjenju se zato zanašamo na opazovanje psa, ne samo na priporočila s pakiranja.

Mladiči imajo zaradi rasti povečane potrebe. Njihovo telo razvija kosti, mišice in organe. Njihova presnova je hitrejša, zato potrebujejo hranljive in pogoste obroke. Ko pes odraste, se poraba energije stabilizira, kar omogoča lažje vzdrževanje rednega hranjenja.

V kasnejših letih se lahko zmanjša mišična masa in posledično poraba energije. Pri starejših psih se presnova upočasni, kar vodi v telesno težo. Da temu preprečimo, natančneje tehtamo hrano in poskrbimo za ohranjanje mišične mase.

Tudi pasma in velikost psa močno vplivata na presnovo. Manjši psi običajno porabijo več energije na kilogram telesne teže, večji psi pa imajo specifične potrebe. Upoštevamo individualne značilnosti vsakega psa.

Po operacijah kot je sterilizacija se lahko potrebe po energiji psa spremenijo. To lahko vodi v povečan apetit. Da se temu izognemo, prilagodimo prehrano po posegu in spremljamo zdravje psa.

• Porcijo prilagajamo postopno.
• Priboljške štejemo kot del dnevne prehrane.
• Težo spremljamo natančno, ne ocenjujemo je.

Dednost prav tako vpliva na presnovo, apetit in nagibanje k pridobivanju teže. Genetika pojasni, zakaj nekateri psi ob isti aktivnosti in prehrani izgledajo drugače. Čeprav genov ne moremo spremeniti, lahko s pravilno prehrano in aktivnostjo vzdržujemo zdravo telesno težo.

Vloga hormonov in skritih zdravstvenih težav

Ko pes nenadoma začne pridobivati težo ali izgubi energijo, to ni vedno zaradi manjše aktivnosti. Pogosto vplivajo hormoni in metabolizem, ki urejajo apetit, porabo kalorij, skladiščenje maščob ter regeneracijo mišic. V takih primerih se zgolj strožji načrt prehrane hitro izkaže za nezadosten.

Eden pogostih prikritih vzrokov je težava s ščitnico pri psu, znana kot hipotiroidizem, ki upočasnjuje telesne funkcije. To lahko psa naredi bolj zaspanega, njegova dlaka oslabi, teža se povečuje četudi jedo enako. Ob tem se lahko pojavlja občutek, da ne moremo storiti nič prav.

Drug primer je Cushingov sindrom pri psih, kjer prekomerno izločanje kortizola vpliva na porazdelitev telesne maščobe in mišično tkivo. Zaradi tega lahko opazimo povečano žejo, večje uriniranje in občutek napetega trebuha. Pri nekaterih psih se to kaže tudi kot nepotešljiva lakota.

Pri diabetesu je ključen hormon inzulin, ki uravnava vnos glukoze v celice. Če inzulina primanjkuje ali ni učinkovit, pes lahko izgublja težo kljub obilici hrane ali pa se počuti brez energije. Lahko se pojavi tudi vonj po acetonu iz ust in povečana žeja.

• Kronična vnetja in bolečine ponavadi zmanjšajo aktivnost in apetit, kar vodi v hitro zmanjšanje porabe energije.

• Težave s prebavili slabo vplivajo na absorpcijo hranil, kar se manifestira kot driska, napenjanje ali občutljivost trebuha.

• Določena zdravila vplivajo na občutek lakote in zadrževanje tekočin, torej spremembe teže niso nujno rezultat naših dejanj.

Pomembno je razlikovati med presnovo, ki jo nadzorujemo z dnevno rutino, prehrano in vadbo, ter tisto, ki se spremeni zaradi bolezni. Pri hormonskih in sistemskih motnjah prehranski ukrepi običajno niso zadostni. Prehitro zmanjšanje kalorij brez pravega razumevanja situacije lahko zakomplicira stvari.

Ko sumimo na zdravstvene težave, je pravilno, da se obrnemo na veterinarja za diagnozo namesto da hitro sklepamo. To običajno vključuje fizični pregled, tehtanje, osnovne krvne preiskave in analizo urina, po potrebi tudi teste za hormone. S tem pridobimo jasno sliko, preden spreminjamo prehrano ali vadbeni načrt.

Prehrana kot temelj: makrohranila, mikrohranila in energijska gostota

Ko razmišljamo o vplivu prehrane na psa, opazimo, da ni vse v količini. Pomembne so sestavine v skledi in kako jih pes izkoristi.

Beljakovine so ključne za gradnjo mišične mase, obnovo tkiv in podporo imunskemu sistemu. V času hujšanja pomagajo ohranjati mišično maso in zmanjšujejo izgubo maščobe.

Maščobe zagotavljajo veliko energije, zato niso naključje pri prehrani psa. Podpirajo zdravje kože in dlake. Pri psih, nagnjenih k pridobivanju teže ali z občutljivim želodcem, ravnajmo previdno.

Ogljikovi hidrati lahko dobro prispevajo k energiji in vsebujejo vlaknine. Reakcije se razlikujejo. Pri nekaterih psih to ne povzroča težav, pri drugih pa lahko opazimo težave s prebavo.

Ob pogledu na makrohranila, ne smemo zanemariti mikrohranil. Vitamini, minerali in elementi v sledovih so kritični za presnovo. Neuravnoteženi obroki lahko vodijo v pomanjkanje ali presežke.

Energijska gostota hrane pogosto povzroča zmedo. Ista merica hrane lahko pomeni različno kalorično vrednost. Gre za pomembno dejstvo, še posebej pri izbiri briketov ali vlaknastih jedi.

• Pri občutljivih psih poleg kalorij spremljamo prebavljivost, vir beljakovin in stabilnost prebave (blato, napenjanje).
• Če se pojavi srbeča koža ali nihanje energije, preverimo tudi ujemanje maščob in ogljikovih hidratov z njihovim dnevnim ritmom.
• Ko menjamo hrano, to naredimo postopno, da presnova in črevesje dobita čas za prilagoditev.

Kako pravilno določimo porcijo in ritem hranjenja

Porcijo za psa določimo glede na ciljno telesno težo, starost, raven aktivnosti ter zdravstveno stanje. Energijska gostota hrane ima ključno vlogo. Pogled na oko ni dovolj; raje sledimo natančnim številkam. To nam pomaga razumeti potrebe po kalorijah in izogniti se presežkom.

Za oceno telesnega stanja uporabimo BCS. To pomeni, da ne iščemo popolnosti, ampak obvladljive znake. Ko se tedensko izboljšujejo BCS znaki, je nadzor teže manj stresen.

• Rebra so otipljiva, vendar ne štrlijo.
• Pas je viden od zgoraj.
• Trebušna linija je s strani rahlo dvignjena.

Uravnavanje pravilne količine hrane je prvi korak. Naslednji je vzpostavitev pravega ritma hranjenja. Za odrasle pse sta dva obroka dnevno najboljša. Prebava je bolj stabilna, prav tako izraba energije. Pri mladičih potrebujejo obroki biti pogostejši. Za pse z občutljivim prebavilom so primernejši manjši, a rednejši obroki.

Zavedamo se, da so priboljški tudi kalorije. Pri izračunu dnevnega vnosa hrane upoštevamo vse: žvečilke, piškote in hrano “malo tu in tam” iz mize. Ti dodatki kaj hitro izmaknejo porabo kalorij, še posebej pri manjših pasmah.

Doslednost je ključnega pomena. Tehtanje hrane nas nauči, da enaka količina ne pomeni vedno iste kalorične vrednosti. S spremljanjem telesne teže in kondicije psa lažje prilagajamo ritem hranjenja. Tako ohranimo pravo pot pri nadzoru teže.

Hidracija in presnova: voda ni samoumevna

Ko obravnavamo energijo, je hidracija psa pogosto spregledana. Vendar sta voda in presnova tesno prepleteni. Voda je ključna za prebavo, transport hranil in uravnavanje telesne temperature psa.

Ta dragocena tekočina igra vlogo pri izločanju presnovnih stranskih produktov skozi urin. Pomanjkanje vode lahko privede do hitrejše utrujenosti in slabše vzdržljivosti.

Koliko vode vaš ljubljenec potrebuje, ni enoznačno. Psi, ki so izpostavljeni vročini, intenzivno gibanje, dojenje in suho hrano, zahtevajo več tekočine.

Višje potrebe po vodi so prisotne tudi pri driski, bruhanju in zdravstvenih težavah kot so bolezni ledvic ali hormonska neravnovesja. V teh primerih je hidracija ključna za podporni sistem telesa.

Pomembno je, da smo pozorni na znake dehidracije pri psu. Ti vključujejo temen urin, suhe dlesni, manj elastično kožo in povečano letargijo.

Opaziti povečano žejo pri ljubljenčku terja hitro reakcijo. Predstavlja lahko namreč znak za obisk veterinarja.

• Na različnih mestih, kjer pes rad počiva, razporedimo več posod z vodo.
• Vodo redno menjamo in posode umivamo, da zagotovimo, da psa vonj ne odvrača od pitja.
• Raziskujemo, če je mokra hrana za hidracijo bolj ustrezna za našega psa, saj prinaša dodatno tekočino.
• Po potrebi obroku dodamo malo vode, da vidimo, ali pes vodo z veseljem zaužije.
• Po sprehodih in v dnevni rutini opazujemo, če pes pije več ali manj kot je običajno.

Z nadziranim pitjem lahko izboljšamo prebavo in zagotavljamo boljšo energijsko bilanco. Hidracija psa tako postane enostavna in učinkovita rutina.

Gibanje, mišična masa in poraba energije

Ko proučujemo kako gibanje vpliva na metabolizem psa, hitro opazimo, da mišice in maščobe ne stanejo enako. Mišično tkivo porabi več energije kot maščobno. Tako imajo mišice ključno vlogo pri uravnavanju dnevne porabe energije, tudi ko je pes v mirovanju.

Za uravnoteženo dnevno rutino so koristni sprehodi, ki psu omogočajo vohljanje in umirjen tempo. Te aktivnosti štejemo za nizko intenzivne, a zelo koristne. Za dodatne učinke pa lahko vključimo posebne vadbe za pse. Pri uvajanju novih aktivnosti pa vedno napredujemo postopoma in omogočimo dovolj počitka.

• Med nizko intenzivne aktivnosti štejemo dolge sprehode, vohanje in počasno raziskovanje okolice.

• Specifične vadbe vključujejo kratke vzpone, igro vlečenja, nadzorovan tek ob kolesu in plavanje.

Pri izbiri aktivnosti upoštevamo pasjo starost, težo in stanje sklepov. Pri starejših in večjih psih so primernejše kratke, večkratne aktivnosti. Mladičem pa zagotavljamo obremenitve pod nadzorom, izogibamo pa se pretiranim skokom in daljšim razdaljam.

Za uravnoteženje telesne teže pogosto kombiniramo zmanjšanje količine hrane z večanjem aktivnosti. S tem pasji metabolizem porabi več kalorij brez nenehnega prosjačenja za hrano. Hkrati mišična masa ostane aktivna, kar jo ohranja.

Biti moramo pozorni na znake, kot so šepanje, nenavadna utrujenost ali izguba apetita po vadbi. To so opozorila, da je treba zmanjšati intenzivnost in počivati. Če se težave ponavljajo ali trajajo, priporočamo posvet z veterinarjem pred nadaljevanjem aktivnosti.

Stres, spanje in rutina: tihi regulatorji metabolizma

Ko se teža nepričakovano spreminja, običajno krivimo prehrano. A stres in presnova psa so močno prepleteni, povzročajo spremembe globlje kot mislimo. Dolgotrajen stres deluje na prebavo, apetit in razporeditev energije v telesu.

Kortizol, stresni hormon, ima ključno vlogo. Vpliva na lakoto, akumulacijo maščob in občutek sitosti. Če pes pogosto izgleda lačen, je lahko to posledica stresa.

Kakovost spanja psa je prav tako ključna. Neprespan pes je razdražljiv in se težko pomiri. To vpliva na apetit, prosjačenje in gibanje, kar dolgoročno vpliva na metabolizem.

Vsakdanje situacije lahko privedejo do stresa:

• selitev, prenova doma ali menjava urnika
• osamljenost in predolga obdobja brez družbe
• preveč dražljajev: hrup, gneča, stalni obiski
• konfliktni sprehodi, napeti stiki z drugimi psi
• premalo počitka čez dan
• bolečina ali skrita zdravstvena težava

Rutina deluje kot “stabilizator”. Z rednim hranjenjem in urnikom sprehodov psu pomagamo vzpostaviti ritem. To izboljša nadzor lakote in energije.

Nekaj preprostih korakov za mirnejši dan:

1. uvedemo predvidljiv urnik sprehodov in počitka
2. zagotovimo tih, stalen prostor za nemoten spanec
3. uporabljamo vohalne igre za duševno sprostitev
4. hranimo po umiritvi, ne na višku vznemirjenja

Lačen in nervozen pes ne pomeni nujno hitre presnove. Velikokrat stres iska potolažbo. Zmanjševanje stresa in uravnavanje rutine lahko pomiri pretirano lakoto.

Nadzor telesne teže: zdravo hujšanje in varno pridobivanje mase

Ko govorimo o teži, ne gre le za videz, ampak tudi za presnovo. Debelost pri psih lahko povzroči večje vnetne procese in zmedo v hormonskem ravnovesju. To oteži hujšanje in povzroči večjo obremenitev sklepov. Naš cilj je doseči idealno telesno težo, povečati mišično maso in zagotoviti več energije za vsakdan.

BCS psa je ključen za določanje razmerja med maščobo in mišicami. Z oceno lahko lažje načrtujemo prehrano in izognemo se nenadnim spremembam. Pomembno je ob tem spremljati tudi gibanje, ki spodbuja porabo energije.

• Med hujšanjem postopno zmanjšujemo vnos kalorij, a izogibamo se stradanju.
• Zadostna količina beljakovin ščiti mišice in zagotavlja občutek sitosti.
• Priboljške vključimo v dnevni obrok ali jih natančno odtehtamo.
• Tehtanje enkrat na teden, skupaj z meritvami, nam omogoča spremljanje napredka.

Za pridobivanje teže je ključno prepoznati vzrok. Lahko je to pomanjkanje kalorij, slaba prebavljivost ali celo bolezni. Počasi in preudarno povečujemo količino hrane, da presnova ostane stabilna.

1. Spremljamo apetit, kakovost blata, stanje kožuha in splošno počutje.
2. Prilagodimo prehrano tako, da povišamo energijsko vrednost brez praznih kalorij.
3. Nadziramo BCS in mišični tonus, ne zgolj težo, izmerjeno na tehtnici.

Ekstremne diete in poskusi hitrega vdora v metabolizem prinesejo tveganje. Ob nenadnih spremembah ali pomanjkanju napredka je obvezno posvetovanje z veterinarjem. Tako zagotovimo dolgoročno ohranjanje idealne teže in preprečimo ponavljanje težav s telesno težo.

Občutljiva prebava, intoleranca in presnovni odzivi

Kadar se pes sooča z občutljivo prebavo, večina takoj pomisli na slabo kvaliteto hrane. Vendar, razlogi so pogosto globlji, saj lahko temu botrujeta tudi intoleranca ali alergija. Alergija sproži imunski sistem, medtem ko intoleranca pomeni težave pri prebavi določenih sestavin.

Treba je opazovati celotno sliko, saj se znaki prepletajo. Prizadeti so lahko tako trebuh kot koža, kar kaže, da problem ni enkraten.

• mehko blato ali driska, včasih tudi sluz

• napenjanje, glasno “kruljenje” in občutek napihnjenosti

• bruhanje ali spahovanje po hranjenju

• srbečica, rdeča koža, lizanje tačk

• ponavljajoča vnetja ušes

Ko je prisotna driska, hranila se slabše vsrkajo. Pes ima lahko nestabilen apetit, se redi ali hujša. Včasih poskušamo to nadomestiti z dodatnimi priboljški.

Za lažje sledenje, je priporočljivo izbrati stabilno prehrano. Beljakovinske vire naj bodo jasno določeni, brez nepotrebnega spreminjanja. Počasi prehajamo na novo prehrano in spremljamo odziv. Pri sumu na alergijo se kot najučinkovitejša izkaže eliminacijska dieta, ki jo vodimo pod strokovnim nadzorom.

1. začnemo s preverjeno prehrano in smo pri tem dosledni

2. izogibamo se dodajanju novih priboljškov ali prehranskih dopolnil hkrati

3. beležimo: blato, srbečico, stanje ušes, težo in apetit

4. preverimo vnos “človeške hrane” ob ponovnih težavah

Pogoste napake vključujejo prehitre prehode med prehranami in prekomerno dodajanje dodatkov. Zaradi tega je težko razlikovati med intoleranco in občutljivo prebavo. Z doslednostjo in potrpežljivostjo laže ugotovimo pravo prehrano, ki psu ugaja in izboljša prebavni ritem.

CricksyDog kot podpora uravnoteženi presnovi in občutljivim psom

Ko iščemo načine za boljše počutje naših psov, je kakovostna hrana ključna. CricksyDog se osredotoča na uravnoteženo presnovo in kosmatince s posebnimi potrebami. Njihova formula brez piščanca in pšenice pomaga pri kožnih in prebavnih težavah.

Prava hrana temelji na starosti in velikosti psa, saj to določa njihove energetske potrebe. Chucky je idealen za mladičke, spodbuja zdravo rast in uravnoteženo prehranjevanje. Za majhne pse izberemo Juliet, medtem ko Ted ustreza večjim pasem, uravnavajoč njihov vnos hrane.

• Chucky: suha hrana za pse za mladiče
• Juliet: suha hrana za pse za majhne pse
• Ted: suha hrana za pse za srednje in velike pse

Izbira hrane je pomembna glede na vrsto beljakovin, saj se toleranca do hrane med psi razlikuje. Ponudba obsega jagnjetino, losos, zajca, beljakovine iz insektov in govedino. Prilagodimo jo ciljem kot so lažja prebava, boljše zdravje kože ali urejenost telesne teže.

Za boljši vnos tekočin in privlačnejše obroke je tu mokra hrana Ely. Priporočljiva je za izbirčne pse ali tiste, ki pijejo malo vode. Na voljo je v različicah jagnjetina, govedina in zajec, kar omogoča doslednost v prehrani.

Pri vzgoji in nagrajevanju uporabljamo priboljške, ki pa morajo biti del dnevne porabe energije. MeatLover priboljški so 100 % mesni in dobri za vzdrževanje rutine. Z zmerno uporabo preprečimo nihanje v telesni teži psa.

Za dodatno podporo zdravju dodamo specifične dodatke. Twinky vitamini podpirajo zdravje sklepov ali delujejo kot multivitamin, še posebej pri aktivnih psih. Pri uporabi Chloé šampona in balzama se zmanjšajo težave s kožo in praskanjem pri občutljivih ljubljenčkih.

Za pse, ki so izbirčni pri hrani, je rešitev Mr. Easy vegan preliv. Skupaj z Denty veganskimi dentalnimi paličicami skrbimo za ustno higieno. Vedno prilagajamo prehrano individualnim potrebam psa, zagotavljamo postopno uvajanje sprememb.

Kdaj k veterinarju in kako spremljamo napredek doma

Ko opazimo spremembe v teži ali počutju našega ljubljenčka, je pomembno, da ukrepamo takoj. Ob prvih sumih na težave nas mora voditi pravilo, da je bolje biti previden. Odločitev za obisk veterinarja ne pomeni panike, temveč je znak skrbnega ravnanja. To še toliko bolj velja v primeru suma na presnovne motnje.

Na obisk pri veterinarju ne odlašamo, če pri psu zaznamo naslednje simptome:

• hitro hujšanje ali hitro pridobivanje teže
• izrazita letargija ali nenadna neješčnost
• stalna driska ali ponavljajoče bruhanje
• povečana žeja in pogostejše uriniranje
• nenadna sprememba apetita
• znaki bolečine, občutljiv trebuh ali šepanje
• ponavljajoča vnetja ušes ali kože

Redno spremljanje teže psa doma je ključno. To najbolje storimo, če tehtamo psa enkrat na teden. Pri tem upoštevamo vedno isto rutino in, če je mogoče, uporabljamo isto tehtnico.

Poleg teže je pomembno tudi spremljanje telesne kondicije. Pri tem si pomagamo z ocenjevanjem BCS in z rednim fotografiranjem psa od zgoraj ter s strani. Opazujemo, kako se spreminja pasja linija pasu in reber.

Ne zanemarimo tudi beleženja dnevnika prehrane. Vanj zapisujemo, kaj in koliko je pes pojedel, kakšne priboljške smo mu dali in njegovo dnevno aktivnost. Beležimo tudi morebitne spremembe v vedenju in kakovost blata.

Prav tako je ključno spremljanje psa pri pitju vode. Povečana žeja lahko namreč nakazuje, da se v ozadju dogajajo spremembe. Ob izraziti žeji ali drugih opaznih težavah se o laboratorijskih preiskavah posvetujemo z veterinarjem. To nam lahko hitro pomaga razlikovati med prehranskim in zdravstvenim problemom.

Spremembe v prehrani uvajamo postopoma in si damo čas, da opazimo trende. V primeru alarmantnih znakov sodelovanje z veterinarjem omogoči varno prilagoditev prehrane. Tako preprečimo ugibanja pri zdravljenju, še posebej pri presnovnih boleznih.

Zaključek

Presnova pri psih se ne meri le z eno številko. Obravnavati jo moramo kot splet različnih dejavnikov. Med te spadajo prehrana, aktivnost, mišična masa in hormonsko ravnovesje. Prav tako sta pomembni hidracija in kakovosten počitek.

Da začnemo, lahko sprejmemo preproste ukrepe. Najprej preverimo velikost obrokov. Nato zmanjšajmo kalorije, ki jih pes dobi na skrivaj, ter optimiziramo urnik hranjenja. S temi koraki ustvarjamo zdrav tedenski načrt.

Pravilna izbira hrane je ključna pri psih z občutljivo prebavo. Zagotavljanje kvalitetnih beljakovin pomaga uravnavati energijo in telesno težo. Tako ustvarimo trden temelj za uspešno uravnavanje presnove.

Opazovanje psa in doslednost prinašata opazne rezultate. Aktivnejše vedenje, boljše spanje in stabilnost dneva kažejo, da smo na pravi poti. Z drobnimi dnevnimi prilagoditvami spodbujamo zdrav življenjski slog našega psa in s tem njegovo dobrobit.