Kdaj in kako prilagoditi količino hrane za psa pozimi?

Ali je res, da psi pozimi nujno potrebujejo več hrane? Ali lahko s preveliko količino naredimo več škode kot koristi?

Ko temperature padejo, se spremenijo tudi naše vsakodnevne rutine. Tudi za pse. Ni enotne formule, kako prilagoditi količino hrane pozimi. Pri nekaterih psih energijske potrebe narastejo, pri drugih pa se aktivnost zmanjša, kar vodi do odvečnih kilogramov.

Raziskali bomo, koliko hrane pes resnično potrebuje v zimskih mesecih. Upoštevali bomo telesno kondicijo (BCS), težo, aktivnost, starost, pasmo, dlako in ali pes večinoma biva zunaj ali v ogrevanem prostoru.

Spremembe v prehrani uvajamo počasi in premišljeno. Natančno odmerjajmo porcije, spremljajmo težo, opazujmo apetit in blato. Na ta način bo prehrana psa pozimi varna in naravnana posebej na potrebe našega psa.

Ključne ugotovitve

• Prilagoditev količine hrane je odvisna od porabe energije, ne koledarskih datumov.
• Za določanje količine hrane upoštevamo težo, kondicijo (BCS) in aktivnost psa.
• Zimsko hranjenje ne pomeni nujno več kalorij. Včasih jih psa potrebuje manj.
• Energijske potrebe se lahko povečajo pri psih, ki preživijo več časa zunaj ali so bolj aktivni.
• Uvajanje sprememb v prehrani psa zahteva postopnost in pozorno spremljanje blata ter apetita.
• Porcije hrane je bolje tehtati kot dodajati “na oko”.

Zakaj se pozimi potrebe po hrani pri psu spremenijo

V hladnejših dneh se poveča količina energije, ki jo psi potrebujejo. Telo namreč porabi več kalorij za ohranjanje toplote. Zato ne preseneča, da lahko opazimo večji apetit pri naših štirinožnih prijateljih. Kljub temu to ne velja za vse pse. Zahteve glede hrane se razlikujejo glede na bivalno okolje psa.

Kadar so psi izpostavljeni vetru ali vlazi, se njihova dlaka hitreje ohladi. Posledično potrebujejo več energije, da se ogrejejo, še posebej po dolgih sprehodih ali igranju v mokrem snegu. To lahko privede do pospešenega zimskega metabolizma.

Pozimi se pogosto prilagodi tudi naša rutina. Kratki sprehodi zaradi slabšega vremena lahko zmanjšajo njihovo porabo energije. Nasprotno pa se pri delovnih in športnih psih lahko poveča, saj je gibanje v snegu bolj zahtevno.

• Pes, ki živi v toplem stanovanju, običajno ne potrebuje dodatne zimske porcije hrane.
• Za pse, ki bivajo zunaj, pozimi to pomeni večje ali bolj energijsko bogate obroke.
• Prehranske potrebe istega psa se lahko iz zime v zimo spreminjajo, odvisno od več dejavnikov.

Kako prepoznamo, da naš pes pozimi potrebuje več ali manj hrane

V zimskih mesecih lahko obroki za našega psa postanejo neustrezni. Optimalno je spremljati težo psa redno, ob isti uri in z isto tehtnico. Zabeležimo težo enkrat tedensko ali vsakih 14 dni. To nam omogoča, da zaznamo morebitne trende.

Kombinacija tehtanja in opazovanja psa nam daje celovito sliko. Pomembno je, da se osredotočimo ne samo na kilograme, temveč tudi na postavo in mišičevje psa. Tako se osredotočimo na telesno kondicijo, namesto na količino hrane v skledi.

• Rebra psa bi morala biti otipna, a ne preveč izstopajoča.

• Zgornji pogled mora razkrivati, da se pas psa za rebri rahlo zoža.

• Če gledamo psa s strani, bi morala biti trebušna linija usmerjena navzgor proti zadnjim nogam.

Če opazimo, da pes postopoma izgublja težo, ima bolj vidna rebra ali zmanjšuje mišično maso, je to lahko znak, da ne dobiva dovolj hrane. Prav tako lahko na sprehodih hitreje postane utrujen, več išče toploto in hrano. Pred povečanjem obrokov moramo preučiti, ali so se spremenili njegova aktivnost ali zunanje temperature.

Znaki, ki kažejo, da pes morda zaužije preveč hrane, so subtilnejši, a vztrajni. Opazimo lahko postopno povečanje telesne mase, izginotje pasa in težave z dihanjem ob naporu. Problem predstavljajo tudi priboljški, če predstavljajo prevelik del dnevnega vnosa kalorij.

Veliko pove tudi prebava našega psa. Če opazimo spremembe v konsistenci blata, napenjanje ali pogostejše odvajanje, je lahko to znak prehitre spremembe deleža ali neprimerne hrane. V takih primerih je bolje delati prilagoditve postopoma in redno preverjati počutje psa.

V primeru nenadne izgube teže ali izrazitega povečanja apetita, se ne zanašajmo samo na lastno presojo. Najbolje je, da se posvetujemo z veterinarjem, zlasti če opazimo spremembe v vedenju ali energiji psa.

pes zima prilagoditev količine hrane

Da pes ostane v formi, ko je mrzlo, se držimo preizkušene rutine. Začnemo pri osnovah: poznamo njegovo običajno porcijo, ga stehtamo in ocenimo telesno pripravljenost. Tako lahko prilagajanje količine hrane temelji na konkretnih podatkih.

Za zimsko prilagajanje porcij izhajamo iz običajne količine hrane. Nato pa prilagodimo obrok glede na željeno težo. Če želimo telesno maso ohraniti, delamo manjše spremembe. Če pa želimo telesno težo povečati ali zmanjšati, si zastavimo načrt.

1. Zabeležimo osnovne podatke: dnevno količino hrane, težo in telesno kondicijo psa.

2. Nato določimo, kako bomo spremenili obrok: ga povečamo ali zmanjšamo za majhen odstotek.

3. Vzdržujemo spremembo 10 do 14 dni, spremljamo psa, nato ga ponovno stehtamo.

4. Če teža psa ni ustrezna, naredimo novo prilagoditev.

Prilagajanje obrokov olajša digitalna tehtnica. Merice so pogosto netočne, še posebej pri majhnih psih. Z natančnim tehtanjem obrokov preprečimo prekoračitev kalorij.

Če razmišljamo o povečanju količine hrane, ločimo volumen od kalorične gostote. Včasih več hrane pomeni, da je pes napihnjen ali postane izbirčen. V takšnih primerih povečamo kalorično gostoto obroka.

• Priboljške vštevamo v dnevni kalorični vnos, še posebej pozimi, ko so treningi pogosto v zaprtih prostorih.

• Spremembe uvajamo postopoma, da preprečimo prebavne motnje.

Vpliv pasme, velikosti in telesne zgradbe na zimsko hranjenje

Ko se temperature znatno spustijo, se pri hranjenju moramo ozirati na več dejavnikov. Pri tem se pri vsakem psa osredotočamo na pasmo, velikost in telesno zgradbo. Kmalu postane jasno, da pasma in metabolizem psa igrajo ključno vlogo, več kot bi morda sprva mislili.

Za majhne pse hitrejša izguba toplote velja, saj imajo večje razmerje med površino telesa in maso. Zato majhnim psom pozimi ustrezajo bolj energijsko bogati obroki, a se vedno držimo pravilne količine. Dodatek hrane je včasih dovolj, predvsem, če pes več časa preživi na prostem.

Veliki psi delujejo bolj odporne, toda to ne predpostavlja vedno večje hrane potrebe. Slednje je odvisno od njihove porabe energije in aktivnosti. Zato pri velikih psih ni nujna večja porcija, poudarek je na spremljanju telesne mase in kondicije.

Beluh dlake je prav tako pomemben. Nordijske pasme zaradi goste podlanke bolje ohranjajo toploto. Kratkodlaki psi ali tisti brez podlanke pa prej čutijo mraz. Pri teh psih pogosto ustrezno prilagodimo hrano, še posebej po daljših sprehodih.

Telesna zgradba ima velik vpliv. Vitki psi v hladu izgubljajo toploto lažje zaradi pomanjkanja maščobe. Zato pri takih psih redno kontroliramo njihovo telesno kondicijo. Pri psih z večjo telesno maso pa previdno dodajamo hrano, da ne pride do prekomerne teže.

• Pri brachycephaličnih psih (npr. mops, francoski buldog) prevaga omejenost zaradi napora v hladnem vremenu. Zato skrbno usklajujemo njihovo aktivnost in obrok.

• Pri pasmah z nagnjenostjo k prekomerni telesni masi (npr. labradorec, beagle) natančno odmerjamo hrano. Tudi v hladnih dneh skrbimo za njihov BCS.

• Za pse s tanko dlako ali občutljivo kožo prej spremenimo rutino sprehodov kot količino hrane.

Starost psa in zimske prilagoditve obrokov

Znižanje temperatur zahteva prilagajanje obrokov, pri čemer je ključno, da smo dosledni, vendar pozorni na telesne spremembe. Razlikovanje hranjenja med mladiči, odraslimi psi in seniorji postane izrazitejše pozimi.

Glavna skrb pri mladičih je njihova rast in razvoj. Zato v zimskem času poudarjamo kakovost beljakovin in rednost obrokov, ne samih količin. Kalorije so pomembne, vendar se osredotočamo na telesno kondicijo in po potrebi prilagajamo obroke.

Odrasli psi doživljajo večja nihanja aktivnosti v zimskem obdobju. Prilagajanje obrokov glede na dnevno porabo energije nam omogoča ohranjanje stabilne teže.

Seniorji se v zimi soočajo s počasnejšim metabolizmom in večjo občutljivostjo sklepov. Njihova prehrana je usmerjena v ohranjanje mišične mase in podporo sklepom. Ob težjih gibih ali hitrejšem pridobivanju teže prilagodimo obrok, ohranjajoč hranilno vrednost.

• Ob težavah s ščitnico, prebavili ali artritisom uvajamo spremembe počasi, opazujemo stanje in prilagajamo glede na opažanja.

• Pri občutljivem želodcu se držimo znane prehrane in izogibamo se zimskih “priboljškov”, da ne porušimo ustaljenega ritma.

• Kadar smo v dvomih, kako prilagoditi prehrano, se posvetujemo z veterinarjem, saj se potrebe lahko razlikujejo od posameznika do posameznika.

Aktivnost pozimi: sprehodi, šport in delo na prostem

Zimska aktivnost psa zahteva prilagajanje. Miren dan za psa ni enak dnevu polnem dejavnosti. To rešujemo tako: najprej ocenimo psa gibanje, nato prilagodimo hranjenje.

Pri sprehodih se potrebe razlikujejo. Kratki sprehodi zahtevajo manj energije, tudi v mrazu. Daljši izleti pa povečajo porabo energije, še bolj na razgibanem terenu.

• kratki, počasni sprehodi: manjša poraba energije, stabilen apetit
• tek ob kolesu (kadar je varno), canicross in pohodi: višja poraba, pogostejša lakota
• pasji šport pozimi: več kratkih naporov, več ponovitev, več “mikro porabe” čez dan

Sneg in mehka podlaga povečata porabo kalorij. Psu v snegu je težje, saj mora dvigniti noge višje. Pol ure v snegu je lahko zahtevnejših kot ura na suhi poti.

Delovni psi pozimi še bolj čutijo mraz. Njihova prehrana mora upoštevati gibanje in izpostavljenost vremenskim vplivom. Tudi ko pes ne teče, je poraba visoka.

Zimski trening pogosto temelji na krajših, a pogostejših vajah. Priboljški so motivacija, a pazimo na dnevni vnos, da se izognemo pridobivanju teže.

Po napornem dnevu takoj ne podvojimo obroka. Prilagodimo prehrano v naslednjih 24–48 urah, pozorno opazujemo psa. Tako najdemo pravo ravnovesje med aktivnostjo in porabo kalorij.

Za varnost poskrbimo že pred sprehodom. Zaščitimo tačke, se ogrejemo, potem tempo umirimo. V zelo mrzlih dneh izhode skrajšamo. Tako zagotovimo, da zimska energija koristi, ne škoduje.

Kdaj je bolje povečati energijo z izbiro hrane in ne samo s količino

Ko pride zima, se nam morda zdi dobro povečati pasjo porcijo. Vendar večji volumen lahko obremeni želodec, še posebej pri občutljivih psih. Bolje je osredotočiti se na hranilno gostoto, ki zagotovi več energije in mikrohranil v manjšem obroku.

Za aktivne pse je bolj energijsko bogata hrana včasih boljša od večje količine običajne hrane. To pomeni, da moramo pozorno izbirati sestavine, ne samo šteti kalorije. Maščobe so pozimi ključne v pasji prehrani kot zanesljiv vir energije, a jih moramo dodajati premišljeno.

Če prehitro povečamo količino maščob v prehrani, lahko to povzroči mehko blato ali drisko. To je znak, da pes težko prebavlja novo hrano. V tem primeru je bolje izbrati drugo vrsto hrane ali razdeliti dnevni obrok na več manjših delov.

Mišična masa psa je prav tako pomembna, tudi ko je manj aktivnosti pozimi. Ne smemo zmanjšati obrokov do točke, da bi to škodilo kakovosti. Kakovostne beljakovine so ključne za ohranjanje mišic, dobrega imunskega sistema in hitrega okrevanja po naporih.

• Če psa večje porcije naredijo napihnjenega ali povečajo vetrove, je bolje iskati hrano z višjo hranilno gostoto, ne večjo količino.
• Za pse, ki so pozimi več na prostem, preverimo, ali jim maščobe v hrani pomagajo ohranjati energijo brez težav s težo.
• Tudi pri manjši aktivnosti naj bo dieta bogata s kakovostnimi beljakovinami, da pes ohranja kondicijo.

Ko uvajamo novo hrano, to počnemo postopoma, skozi več dni. To omogoča prebavnemu sistemu, da se prilagodi, in nam pomaga razumeti, kaj psu najbolj ustreza. Tako lahko izboljšamo prebavljivost in zmanjšamo stres na želodec psa.

Kako prilagodimo velikost obroka in urnik hranjenja v hladnih mesecih

V krajših dneh se lažje zavezujemo urniku hranjenja. Postavimo ga tako, da ga lahko upoštevamo vsak dan, ne glede na vreme. To nam pomaga preprečiti dodajanje hrane “malce za povrh” in skrbi za mir v želodcu.

Dvokratno hranjenje dnevno, zjutraj in v poznem popoldnevu, se večinoma izkaže za učinkovito. Pri psih z občutljivim prebavilom ali nihanji energije pa lahko koristi več manjših obrokov. Manjše količine so še posebej primerne za večje pasme, kjer velik obrok lahko obremeni prebavni sistem.

Za ohranjanje stabilne energije je dobro hrano porcionirati. Odmerjamo jo vnaprej, s tehtanjem ali merico, tako da so obroki vsak dan podobni. S predhodnim načrtovanjem lažje ugotovimo, ali pes potrebuje prilagoditev ali smo samo preveč radodarni zaradi zunanjih pogojev.

• Razdelimo dnevno količino hrane na 2 ali 3 dele, odvisno od psa in njegove aktivnosti.

• Glavni obrok načrtujemo blizu sprehoda ali treninga, toda nikoli tik pred intenzivnim naporom.

• Za trening si postavimo omejitev priboljškov in po potrebi zmanjšamo količino običajne hrane.

Urejanje energije je ključno pri zelo aktivnih psih. Obrok zvečer lahko prilagodimo tako, da je bolj nasiten, če nas čaka daljši sprehod. Vseeno moramo biti pozorni na peskov tempo in počitek po obroku. Redno sledenje preprosti rutini nam omogoča, da hitro opazimo, kdaj je pes res lačen in kdaj gre samo za navado.

Hidracija in prebava pozimi

Pozimi opazimo, da naši psi pijejo manj vode. Žeja se zmanjša zaradi hladnejše vode, ogrevani prostori pa zrak izsušijo. To vpliva na hidracijo psa in njegovo splošno počutje.

Manjši vnos tekočine lahko vpliva na prebavo psa pozimi. Manj gibanja in krajši sprehodi prispevajo k tršemu blatu in počasnejšemu odvajanju. Zaprtje postane pogosta težava, zato je pomembno ohranjati rutino.

• Razporedimo več posod z vodo po domu, spodbujamo psa k pitju.
• Vodo menjamo pogosto in jo ponudimo po sprehodih.
• Za občutljive pse je primernejša mlačna voda, nikoli vroča.

Za dodatno hidracijo pri hranjenju uporabimo vlažno hrano. Mokra hrana dodaja tekočino, kar izboljša hidracijo. Brikete lahko navlažimo z malo vode.

Na sprehodu se izogibamo zanašanju na sneg za hidracijo. Lahko draži želodec in negativno vpliva na prebavo. Doma pa poskrbimo, da ima pes vedno dostop do sveže vode.

Pogoste napake pri zimskem hranjenju in kako se jim izognemo

Ko temperature padajo, je enostavno napraviti napake pri hranjenju psa. To je zato, ker želimo pomagati, ne da bi se zanašali na dejstva. Zato je ključno, da spremljamo težo, telesno kondicijo in vsakodnevno aktivnost pred kakršnimikoli spremembami v prehrani.

1. Ne smemo brezglavo povečati količine hrane samo zaradi zime. Povečanje porcije lahko hitro povzroči napihnjenost in nemir pri psu. Namesto tega hrano dodajamo postopoma, medtem ko redno preverjamo občutljivost reber in pasu psa.

2. V času praznikov je lahko pes deležen preveč priboljškov. Zavedati se moramo, da vsak dodaten priboljšek pomeni več kalorij. Zato tehtamo priboljške in jih štejemo v dnevno dozo hrane, razdelimo pa jih na manjše porcije. To pomaga ohranjati motivacijo, ne da bi presegli priporočen kalorični vnos.

3. Ko uvajamo novo hrano ali dieto, to počnimo počasi. Mešanje stare in nove hrane čez več dni nam pomaga opazovati reakcijo psa. Spremljamo blato, kožo in psa energijo, tako izognemo prebavnim problemom, ki bi jih lahko zamenjali za občutljiv želodec.

4. Pozimi lahko hitro pozabimo na zadostno hidracijo psa. Vedno moramo imeti na voljo svežo vodo, še posebej po sprehodu. Vključitev mokre hrane lahko dodatno pripomore k lažji prebavi in večjemu apetitu psa.

5. Če ima pes pozimi manj gibanja, se lahko hitro pojavi telesna teža. Zmanjšamo energijsko vrednost obrokov ali izberemo hrano z manj kalorij. Pomembno je, da se na spremembo prehrane navadimo in opazujemo učinke vsaj dva tedna.

6. Brez natančnega merjenja hranjenje hitro postane neorganizirano. Zato je priporočljivo uporabljati kuhinjsko tehtnico in si zapisovati količine. Tako se izognemo, da bi napake pri hranjenju psa pozimi vplivale na naše vsakodnevne odločitve in zagotavljamo doslednost.

Kako nam lahko CricksyDog pomaga pri pametni prilagoditvi hrane pozimi

Pozimi je pomembno, da imajo naši psi stabilno in lahko prebavljivo prehrano. CricksyDog Slovenija ponuja hipoalergeno pasjo hrano brez piščanca in pšenice. To izbiro priporočamo za umirjene prebavne procese in mirnejši trebuh naših ljubljenčkov.

Za mladičke je Chucky hrana odlična za rast in vzdrževanje energije med dolgimi sprehodi. Mali psi lahko izkusijo hitre spremembe v apetitu, zato je Juliet suha hrana z majhnimi briketi praktična izbira. Za srednje in velike pse Ted suha hrana ustvarja dobro osnovo, ki jo prilagajamo glede na vremenske razmere in aktivnost.

Če želimo nasloviti občutljivost, lahko izbiramo med različnimi beljakovinami, kot so jagnjetina, losos, in govedina. To nam omogoča ohranjanje energije brez nepotrebnega povečanja porcij hrane.

Dodajanje Ely mokre hrane obrokom dodaja okus in tekočino, kar je še posebej koristno pozimi, ko psi pijejo manj. Mr. Easy preliv je rešitev za izbirčne jedce ali v primeru manjšega gibanja, da obrok ostane zanimiv.

• MeatLover priboljški so praktični pri treningu, a jih vedno tehtamo in vštejemo v dnevni vnos.
• Twinky vitamini vključimo, ko želimo podporo sklepom ali dodaten multivitamin pri aktivnih psih in seniorjih.
• Denty veganski dentalni palčki ohranijo rutino žvečenja in ustne higiene, ne glede na letni čas.

Zimski čas zahteva posebno nego zaradi mraza, soli in suhega zraka, ki dražijo kožo. Chloé šampon nudimo za nežno čiščenje. Dodaten balzam za smrček in tačke pa po sprehodih skrbi, da so blazinice manj občutljive.

Kako spremljamo rezultate in kdaj se posvetujemo z veterinarjem

Pozimi, ko prilagodimo pasji obrok, je merjenje telesne teže najzanesljivejši način spremljanja. Ne zanašamo se samo na videz, ampak redno merimo in primerjamo rezultate. Po vsaki spremembi v prehrani počakamo okoli dva tedna, da ocenimo učinek na telesno težo.

Za spremljanje telesne kondicije psa (BCS) pregledujemo rebra, pas in trebušno linijo. Pomagamo si s fotografijami iz različnih kotov, ki jih posnamemo vsake 2 do 4 tedne. Tako lahko opazimo manjše spremembe, ki sicer morda ostanejo neopažene.

• Tehtamo ga vedno ob istem času in zabeležimo težo.
• Vpišemo količino zaužite hrane skupaj s priboljški in dodatki.
• Beležimo tudi dnevne aktivnosti: sprehode, igro, delo ter počitek.

Za temeljit pregled prehranskega stanja zastavimo podroben plan prehrane. Odločimo se za dnevno količino hrane, število obrokov in izjeme. Ne spreminjamo načrta, če je poraba hrane en dan drugačna. Dolgoročni trendi so pomembnejši od posameznih dni.

O obisku veterinarja zaradi telesne teže odločamo glede na jasne znake. Če teža nenadno naraste ali pade, ali če opazimo spremembo v vedenju, je čas za ukrepanje. Pomembno je tudi, če se stanje kljub prilagoditvam prehrane ne izboljša.

1. Nenadna oz. izrazita sprememba telesne teže.
2. Trdovratna driska, bruhanje ali zaprtje.
3. Očitne spremembe v pitju vode ali uriniranju.
4. Opazna utrujenost, šepanje ali bolečina, ki vpliva na gibanje.
5. Znaki prehranske intolerance: srbenje, vnetja ušes, rdečica kože ali težave s prebavo.

Sodelovanje s veterinarjem je ključno. Prinesemo dnevnik hranjenja in opažanj, veterinar dodaja svoje ugotovitve. Skupaj prilagodimo prehranski načrt, kar omogoča hitrejše in učinkovitejše ukrepanje. S tem tudi spremljanje BCS postane jasnejše in bolje strukturirano. Ključno je, da ostanemo dosledni, saj redno in premišljeno spremljanje zagotavlja uspešno obvladovanje telesne teže psa.

Zaključek

Pes v zimi potrebuje prilagojeno količino hrane. Splošnega pravila ni, saj je pomembno opazovanje. Pozorni moramo biti na gibanje, življenjski prostor, starost in trenutno fizično stanje našega ljubljenčka. Samo tako lahko ohranimo njegovo zdravo težo brez ugibanja.

Zmagovalna taktika vključuje preproste korake. Postopno prilagodimo količino hrane za 5–10 % in natančno merimo porcije. Pomembno je tudi redno preverjanje telesne kondicije (BCS) in otip reber. Priboljške vključimo v dnevni jedilnik, pri čemer ne smemo pozabiti na zadosten vnos vode in mirno prebavo.

Včasih je bolje izboljšati kakovost hrane, ne samo količino. Za občutljive pse so primerna hipoalergena hrana, kot je CricksyDog, ki ne vsebuje piščanca in pšenice. Prav tako so pomembni izbrani priboljški in dodatki. Takšna hrana olajša hranjenje pozimi, naredi ga bolj predvidljivo.

Zavedati se moramo, da svojega psa poznamo bolje kot kdorkoli drug. S spremljanjem, zapisovanjem in postopnimi spremembami hitro ugotovimo, kaj najbolje deluje. Ta pristop pomaga, da ostane pes pozimi zdrav, vesel in v dobri kondiciji.