Hranjenje psov majhnih pasem – velikost briketov, energijska vrednost, pogostost

Življenje z majhnim psom potegne za sabo spoznanje: “majhne” spremembe povzročajo velike reakcije. Manjši obrok ali prevelika granula lahko povzroči napihnjen trebušček ali nenadno izbirčnost. Majhni psi imajo manjši želodec, hitrejši metabolizem in bolj občutljivo prebavo, zato je pri hranjenju manj prostora za napake.

Fokus tega članka bo na ključnih elementih, ki vplivajo na to, ali bo pes užival v hrani brez težav: velikosti briketov, energijski vrednosti pasje hrane in pogostosti hranjenja. Pojasnili bomo, zakaj so briketi za majhne pasme posebni, in kako vplivajo na zobe, prebavo ter težo psa.

Praktični nasveti bodo obravnavali izbiro briketov glede na obliko, velikost in teksturo. Razložili bomo, kako se izogniti prebavnim težavam ter pripomoči k zobnemu zdravju. Način, kako ostati miren ob alergijah ali občutljivem želodcu, ko večina hrane ne ustreza, bo prav tako pojasnjen.

Naš pristop bo korak za korakom. Razkrili bomo, kako pravilno brati deklaracije hrane, kako preiti na novo hrano brez težav in kako kombinirati suho in mokro hrano. Pogovorili se bomo tudi o priboljških, da bodo ti varni in koristni, ne pa vir težav.

Ključni poudarki

• Pri hranjenju majhnih psov malenkosti hitro naredijo veliko razliko.
• Velikost briketov vpliva na žvečenje, prebavo in zobno zdravje.
• Energijska vrednost pasje hrane je ključna za stabilno energijo in nadzor teže.
• Pogostost hranjenja psa naj sledi velikosti želodca in dnevnemu ritmu.
• Briketi za majhne pasme naj bodo prilagojeni obliki, teksturi in hranilom.
• Prehrana za majhne pasme je lažja, ko znamo brati deklaracije in načrtovati prehode.

Zakaj imajo psi majhnih pasem posebne prehranske potrebe

Majhni psi izkazujejo več energije na kilogram teže v primerjavi z večjimi pasmami. To narekuje specifične prehranske zahteve, saj morajo v majhno telo vključiti veliko hranil, čeprav je prostor za obrok omejen.

Hitrejši metabolizem povzroča, da se energija hitro spreminja čez dan. To se še posebej odraža, če prehrana ni uravnotežena, kar povzroča večja nihanja energije.

Majhen želodec pomeni, da ne moremo dati veliko hrane naenkrat. Zato mora biti vsak grižljaj poln hranil, z uravnoteženimi beljakovinami, dobrimi maščobami in prebavljivimi sestavinami.

Pri izbiri priboljškov za majhne pse je treba biti pozoren, saj hitro vplivajo na dnevni vnos. Energija majhnih psov zahteva skrbno načrtovanje in odmerjanje hrane.

• izberimo lahko prebavljive beljakovine, da zmanjšamo obremenitev prebave
• pazimo na primerno vsebnost maščob, ker hitro dvigne energijski vnos
• iščimo stabilen vir energije in enakomeren ritem hranjenja
• upoštevajmo, da se prehrana čivava pomeranec maltežan pogosto prilagaja tudi velikosti grižljaja in občutljivosti

V Sloveniji živi veliko majhnih psov v stanovanjih, kjer so možnosti za naravno aktivnost omejene. To lahko vodi v prenajedanje, še posebej ko so sprehodi krajši zaradi slabega vremena ali drugih razlogov.

velikost briketov in kako vpliva na žvečenje, prebavo in zobno zdravje

Pri majhnih pasmah hitro ugotovimo, da ni velikost briketov zgolj estetska odločitev. Manjša čeljust, omejen prostor v ustih in pogosto tesno postavljeni zobje vplivajo na način, kako se hrana lomi. Za majhne pse izbiramo brikete, ki omogočajo enostavno prijemanje in varno drobljenje.

Ustrezen premer briketov zagotovi, da se živali ukvarjajo z žvečenjem. To je ključni varnostni korak pri hranjenju. Preveliki briketi so lahko nevarni, ker jih psi lahko poženejo cele. Prenežni ali hitro razpadajoči majhni briketi pa spodbudijo požiranje brez žvečenja.

Vpliv na prebavo ni zanemarljiv. Drobljen briket se lažje zmeša s slino in prebavnimi encimi, kar pripomore k bolj mirni prebavi. Nežvečene hrane lahko povzročijo napetost v želodcu in druga prebavna nelagodja kot so glasno kruljenje ali mehko blato.

Zdravje zob pri majhnih pasmah zahteva še večjo skrb. Prava tekstura briketov spodbuja žvečenje in s tem čisti zobne površine. Toda, upoštevajmo, da najbolj superiorne značilnosti briketov ne morejo nadomestiti rednega ščetkanja, obiskov pri veterinarju in po potrebi strokovnega čiščenja zob.

• Opazujemo, koliko časa psi rabijo za obrok: hitro izginotje kaže na morebitne težave z velikostjo briketov.
• Poslušajmo zvoke drobljenja: konstantno hrustanje pomeni, da je žvečenje briketov ustrezno.
• Bodimo pozorni na požiranje s težavo, kašljanje ali davljenje po zaužitju.
• Ob bolečinah pri žvečenju, obilnem slinjenju ali ponavljajočem se davljenju je najbolje poiskati veterinarsko pomoč.

Energijska vrednost hrane: kaj pomeni za majhne pasme

Razmišljanje o tem, koliko naj majhen pes zaužije, nas hitro privede do energijske vrednosti pasje hrane. Ta nam pokaže, koliko energije lahko pridobimo iz določene količine hrane. Če je energijska vrednost visoka, je potrebna manjša porcija za ohranjanje telesne teže in konstantno energijo.

Majhni psi imajo specifične prehranske potrebe, ki ne ustrežejo njihovi velikosti. Veliko majhnih pasem ima hitrejši metabolizem, potrebujejo hrano, bogato z energijo, a v pravih količinah. Na pasji hrani so podatki, ki nam pokažejo, koliko kalorij in kolikšne dnevne porcije so priporočene.

Hranilne snovi se ne skrivajo le v eni komponenti. Beljakovine so pomembne za mišice, obnovo tkiv in kondicijo. Če teh ni dovolj, lahko to privede do slabše vzdržljivosti in počasnejšega okrevanja.

Maščobe so ključne, saj predstavljajo najbolj koncentriran vir energije. Pri aktivnih psih so koristne, medtem ko lahko pri mirnejših povzročijo pridobivanje teže. Ogljikovi hidrati so del uravnotežene prehrane, vendar se njihova idealna količina razlikuje.

• Preveč energijsko bogata hrana vodi v povečanje teže pri manj aktivnem psu, celo pri majhnih porcijah.
• Če aktiven pes prejme premalo energije, se kondicija zmanjšuje in lahko deluje bolj lačen.

Natančno spremljamo telesno kondicijo našega psa, da zagotovimo optimalno težo. Iščemo vidne pasove, rebra pa moramo lahko otipati. Količino hrane prilagajamo glede na aktivnost, letni čas in dejanski videz psa, ne zgolj po tabelah.

Pogostost hranjenja: koliko obrokov na dan je idealno

Manjše pasme psi potrebujejo pogoste obroke zaradi manjših želodcev in občutljivejše prebave. Z razdelitvijo hrane na manjše porcije jih izognemo občutku preobremenjenosti. To pomeni, da bo apetit stabilnejši in nižje nihanje po zaužitem obroku.

Število obrokov za male pse uravnavamo glede na starost in dnevno aktivnost. Pri mladičih so potrebe po energiji višje, zaradi hitre rasti in aktivnega življenja. Odrasli psi se običajno dobro podajo na dva do tri obroke na dan. Posebno če so aktivni ali imajo občutljiv prebavni sistem.

• Mladiči potrebujejo več obrokov dnevno. To pomaga ohranjati prebavo v ravnovesju.

• Odrasli psi so zadovoljni z dvema glavnima obrokoma. Ob težavah kot sta napenjanje in hitro uživanje, so manjše porcije boljše.

• Prilagajamo urnik hranjenja seniorjev glede na njihove potrebe in zmožnosti.

Pravilna ureditev obrokov je ključna. Usklajevanje z dnevnimi aktivnostmi, kot so sprehodi ali počitek, pomaga pri vzpostavitvi rutine. Trening naj bo načrtovan okoli obrokov za zmanjšanje prošenj za hrano med obroki.

Psi, ki hitro jejo, imajo lahko koristi od manjših obrokov. To upočasnjuje njihovo žvečenje. Prav tako je bistveno priboljške vključiti v dnevni jedilnik, da ohranimo stalni ritem hranjenja. Del priboljškov lahko namenimo kot del večernega obroka.

Kako prepoznamo kakovostne brikete za majhne pse

V iskanju briketov za majhne pasme odkrivamo, da se na prvi pogled zdijo enaki. Toda razlike opazimo, ko podrobneje preučimo deklaracijo. Jasna deklaracija brez zavajajočih izrazov nam omogoča natančnejšo oceno, kaj natančno pes zaužije.

Osnova je preverjanje vira beljakovin in natančnosti opisa sestavin. Prednost ima jasno navedeno meso ali riba, ne nejasni “mesni derivati”. Za majhne pse iščemo lahko prebavljive beljakovine, kar zmanjšuje napenjanje in zagotavlja bolj čvrsto blato.

Zanimajo nas maščobe, vlaknine ter vitamini in minerali. Primerna količina maščob skrbi za energijo, a prekomerna teža lahko postane problem pri manj aktivnih psih. Vlaknine morajo biti prisotne v meri, ki podpira prebavo, ne da bi preveč “napihnile” obrok.

1. Na deklaraciji preverimo energijsko vrednost in hranjenje glede na težo psa.

2. Preverimo, če je sestava pasje hrane stabilna med različnimi pakiranji, saj to zmanjšuje prebavne težave.

3. Ocenimo, ali pakiranje vključuje informacije o ključnih mineralih in vitaminih, ne le osnovnih sestavinah.

Kakovost briketov pokaže tudi njihov videz in otip. Iskan briket naj bo enakomeren, kompakten, brez mastnega filma. Za majhne čeljusti je ključno, da briket spodbuja žvečenje in ne samo požiranje.

Pri izbiri upoštevamo individualne potrebe psov. Starost, aktivnost, prebavne občutljivosti in alergije nadgrajujejo paleti ustreznih briketov. Ključ do prave izbire so opazovanja psa – njegov apetit, koža, dlaka in odvajanje alongside z izbranimi etiketami.

Prehod na novo hrano brez prebavnih težav

Pri majhnih pasmah je prehod na novo pasjo hrano občutljivejši, kot bi pričakovali. Težave lahko povzroči že majhna sprememba. Zato prehod izvajamo počasi in premišljeno.

Pripravo na menjavo briketov najbolje načrtujemo v mirnem obdobju. Obdobje brez potovanj in večjih sprememb omogoča, da opazujemo odziv psa na hrano.

Varnejši je postopen prehod med staro in novo hrano. Mešanje obeh vrst hrane več dni zmanjša tveganje za prebavne motnje.

1. 1.–2. dan: več starih briketov, malo novih
2. 3.–4. dan: približno pol in pol
3. 5.–6. dan: več novih briketov, manj starih
4. 7. dan: samo nova hrana, če je prehod stabilen

Pomembno je spremljanje reakcije psa na novo hrano. Mogoče je, da pri majhnih pasmah hitro spregledamo znake občutljivosti.

• konsistenca in barva blata ter pogostost odvajanja
• napenjanje, kruljenje v trebuhu, spahovanje
• srbenje, rdečina kože, stanje ušes
• apetit, žeja in raven energije

Higiena igra ključno vlogo pri prehodu na novo hrano. Poskrbimo, da je posoda vedno čista, voda sveža, briketi pa shranjeni v suhem in zaprtem prostoru.

Če se pojavijo težave, kot je driska, upočasnimo prehod. Pri vztrajnem bruhanju, prisotnosti krvi v blatu ali hudi letargiji prehod ustavimo in poiščemo nasvet veterinarja.

Najpogostejše prehranske napake pri majhnih pasmah

Priskrbniki majhnih psov opazijo napake v prehrani razmeroma hitro. Majhna telesna masa pomeni, da lahko tudi majhen dodatek bistveno poveča vnos kalorij. Posledično so posledice neprimernega hranjenja pri majhnih psih hitro očitne.

Pogosto se zaplete pri merjenju količine hrane. Prevelike porcije vodijo do težav, kot so nihanje teže in zaduha med sprehodi. Najbolje je, da se dnevni obrok razdeli na več manjših delov brez nepotrebnih prilagajanj “po občutku”.

Pogosta težava so tudi preveč pogoste nagrade. Če vsak družinski član ponudi pesu priboljšek, se le-ti hitro seštejejo. Tako se apetit psa poruši, osnovni obroki hrane pa postanejo manj pomembni.

Neprimerna je tudi človeška hrana. Ta lahko zaradi prevelike vsebnosti soli, maščob ali začimb povzroči prebavne težave. Pri majhnih psih so takšne reakcije hitrejše zaradi nižjega tolerance.

Izbira neustrezne hrane predstavlja še eno past. Preveliki briketi ali neprimerna formula lahko povzročajo prebavne motnje. Znaki težav vključujejo pogoste vetrove, srbenje kože ali neenakomerno blato.

Ustaljena rutina lahko pripomore k izboljšanju prehranjevalnih navad. Neredni obroki in nenehno menjavanje hrane spodbujata izbirčnost. Z rednim urnikom hranjenja lažje ugotovimo, kaj najbolj ustreza našemu psu.

• Uporabimo merilno posodico ali tehtnico, da se izognemo prevelike porcije.
• Določimo pravilo za preveč priboljškov: koliko na dan in kdo jih daje.
• Enkrat tedensko stehtamo psa in zapišemo rezultat.
• Dogovorimo se, da človeška hrana pes ne dobi “za pokušino”, tudi ne med kuhanjem.
• Če sumimo na neprimerna hrana za majhne pse, hrano menjamo postopno in opazujemo blato ter kožo.

Nadzor telesne teže: majhen pes, velika razlika

Debelost pri majhnih psih lahko nastopi hitro, saj je razlika med normalno in preveliko težo zelo majhna. Pogosto se zavedamo prepozno, ko je pes že pretežek.

Doseganje idealne telesne teže psa ni omejeno zgolj na številke na tehtnici. Posvetimo pozornost tudi psu pasu, njegovi drži in njegovemu gibanju.

Prekomerna teža poveča obremenitev na sklepe in prispeva k hitrejši utrujenosti. Povečuje tudi tveganje za presnovne bolezni. Nekateri psi razvijejo kožne draženja in zobne težave zaradi stalnega vnetnega stanja telesa.

Za doseganje zdrave telesne teže je učinkovit sistem spremljanja nujen. Doslednost pri spremljanju teže in stanja telesa psa je ključna.

• Tehtamo psa enkrat na 2 do 4 tedne, ob istem času.
• Z bočnimi in zgornjimi fotografijami opazimo spremembo oblike telesa.
• Z nežnim tipanjem preverjamo rebra in pas psa, da ocenimo njegovo kondicijo.

Za hujšanje psa uvajamo postopne spremembe. Pomembno je, da prilagajamo porcije hrane natančno, saj lahko drobne napake pri majhnih psih hitro vodijo v prekomerno telesno težo.

Pri dajanju priboljškov smo pozorni na njihovo kaloričnost. Izberemo manjše grižljaje in upoštevamo kalorije kot del dnevnega obroka. Lahko iščemo tudi manj kalorične alternativne.

Postopoma povečujemo aktivnost psa z več krajšimi sprehodi in igro. Cilj je, da pes ostane sit in zadovoljen, ne da bi stradal.

Vključimo lahko tudi mokro hrano in dodatke v omejenih količinah. Pomembno je, da te dodatke štejemo kot del dnevnega vnosa hrane, da ohranimo cilj idealne telesne teže.

Občutljiv želodec in alergije: kdaj izbrati hipoalergeno prehrano

Ko naš pes kaže težave po jedi, moramo razlikovati med alergijo in intoleranco. Alergija pri psih sproži imunski odziv, kar pomeni, da so simptomi ponavljajoči. Intoleranca pa pomeni, da organizem ne more pravilno predelati določenih sestavin, brez alergijske reakcije.

Znaki, ki kažejo na potrebo po spremembi prehrane, vključujejo srbenje, rdečico kože, ponavljajoča se vnetja ušes in mehko blato. Dodatni znaki lahko vključujejo napenjanje ali bruhanje. Te težave nas napotijo k razmisleku o prehrani in možnih občutljivostih.

Razmisliti o hipoalergeni prehrani je smiselno, ko simptomi kože ali prebave sovpadajo z določeno hrano več tednov. Hipoalergena prehrana lahko pomaga zmanjšati možne sprožilce. Sprememb prehrane se lotevamo premišljeno in postopno.

Preprosto pravilo pri izbiri je: manj sestavin ublaži zmedo. Izberemo en vir beljakovin in se izognemo znanim alergenom. Pri nekaterih psih je koristno izogibanje piščancu in pšenici. Kljub temu vedno opazujemo individualni odziv našega psa.

• Izberemo prehrano z omejenim številom sestavin in preglednim seznamom.

• Med preizkušanjem prehrane ne dodajamo izjem pri priboljških ali hrani z mize.

• Opazujemo psa celostno, ne le apetita, ampak tudi njegovo kožo, ušesa in energijo.

Za natančno spremljanje učinkov vodimo dnevnik hrane in simptomov. Zabeležimo, kaj je pes jedel, koliko in kako je organizem odreagiral. V primeru resnih ali dolgotrajnih težav se obrnemo na veterinarja za skupen načrt ukrepanja. Tako lažje določimo, ali so težave posledica alergije ali preobremenjenega prebavnega sistema.

Mokra hrana kot dopolnilo ali glavna izbira pri majhnih pasmah

Ko pes težko pije ali je izbirčen, mu mokra hrana za majhne pse ugodno vpliva na apetit. Za starejše pse ali po operacijah je mehka tekstura prijaznejša do ust in želodca. V teh primerih je ključnega pomena okusnost hrane ter njena sposobnost hidracije.

Težave z zobmi lahko otežijo žvečenje briketov, takrat je mokra hrana praktična izbira. Vendar ne more nadomestiti zobne higiene, saj ne odstranjuje zobnih oblog. Pri majhnih pasmah, kjer se zobni kamen hitro nabira, je redno čiščenje zob nujno.

Kombinirana prehrana, ki vključuje suho in mokro hrano, se pogosto izkaže za najboljšo. Z usklajevanjem energijskih vrednosti in količin kombiniramo prednosti obeh vrst prehrane. Pri tem pazimo, da s prilagajanjem količin ne prekoračimo dnevnega vnosa kalorij.

• Za boljši apetit: malo mokre hrane dodamo briketom in tako izboljšamo okus.
• Za več tekočine: izberemo mokro hrano z večjo vlažnostjo za boljšo hidracijo.
• Za občutljiva prebavila: izbiramo med možnostmi z jasno določenimi beljakovinami in hipoalergeno mokro hrano.

Shranjevanje odprte konzerve ali vrečke hrane mora biti natančno: zaprto shranjujemo v hladilniku in serviramo pri sobni temperaturi. To ohranja hrano varno, z ohranjenim vonjem in strukturo. Ob menjavi hrane ali znamke postopoma uvajamo novosti, da se prebava ne vznemiri.

Priboljški: kako izberemo varne in hranilno smiselne

Zavedati se moramo, da pri majhnih psih vsak priboljšek vpliva na dnevni obrok. To nam pomaga ohranjati konstantno težo in energijo. Zato je pomembno, da količino priboljškov uravnotežimo z glavnimi obroki.

Ob pregledu kalorične vrednosti priboljškov iščemo točne podatke. Če psu damo več nagrad, večerjo ali količino briketov ustrezno zmanjšamo. Uporabljamo preprosto metodo, da preprečimo neželeno pridobivanje teže.

Izbira pravih priboljškov zahteva upoštevanje osnovnih pravil. Najbolj zdravi niso vedno tisti z najprivlačnejšo embalažo. Posebno pozornost posvečamo pri psih z občutljivim prebavnim sistemom, saj lahko nekatere sestavine povzročijo prebavne motnje. Izberemo tiste s kratko in jasno sestavo.

• Sestavine morajo biti jasne, z malo dodatki in brez polnil.

• Pomembna je majhna velikost grižljajev, ki jih pes lahko hitro zaužije.

• Trdota mora biti zmerna, da ne škoduje zobem ali dlesnim.

• Pri požrešnih psih je ključna tudi primerna oblika, da ne pride do zadušitve.

Med treningom uporabljamo najmanjše koščke priboljškov. To omogoča pogosto nagrajevanje, ne povečuje pa telesne teže. Nagrajevanje s priboljški služi kot motivacija za dobro vedenje, kot je sledenje ukazom. Če je pes tisti dan manj aktiven, zmanjšamo količino nagrad.

Mesni priboljški so izjemno učinkoviti za motivacijo, če so kakovostni in skrbno odmerjeni. Izberemo tiste, ki se lahko delijo na manjše kose brez razdrobljenosti. Tako zagotovimo, da ima pes zadostno število nagrad, obenem pa se osredotoča na trening.

Hidracija in hranjenje: voda, juhe in “toppingi”

Ko govorimo o majhnih pasmah, hitro ugotovimo, da sta hidracija in počutje tesno povezana. Začne se z vedno dostopno svežo vodo v čisti posodi.

Razporedimo več posod po prostorih, kjer pes pogosto biva. Večkrat dnevno zamenjamo vodo in posodo operemo, da ne odvrača psa.

Razmišljamo o potrebah po vodi glede na težo psa, sobno temperaturo, aktivnost in vrsto hrane. Briketi že sami po sebi povečajo potrebo po vodi, zato opazujemo tudi spremembe v barvi urina in elastičnosti kože.

Za spodbujanje pitja lahko briketom dodamo mlačno vodo ali pripravimo pasjo juho iz mokre hrane. To pomaga predvsem, če pes pije premalo.

Topping lahko hitro prazni posodo s hrano. Poveča aromo in teksturo, kar pogosto reši problem izbirčnosti.

Pri dodajanju toppingov moramo biti zmerni, da ne presežemo potrebnih kalorij. Tako ohranjamo ravnotežje med energijskim vnosom in velikostjo obrokov.

• Začnemo z majhno količino in opazujemo prebavo.
• Uvajamo počasi pri občutljivih psih, brez drugih sprememb v prehrani.
• Če se pojavi driska, zmanjšamo dodatek ali se obrnemo k osnovam.

Kontroliran vnos vode in preudarno dodajanje tekočine nam pomaga vzdrževati ustrezno hranjenje. To izboljša hidracijo, prebavo in energijo psa ter preprečuje prevelike obroke.

Dodatki za podporo zdravju: sklepi, koža, dlaka, imunost

Urabnavanje hrane je prvi korak, potem pridejo v igro prehranski dodatki za pse. Se uporabljajo glede na specifične potrebe, ne kot bližnjica. Največja pozornost je pri koži in dlaki, pri izboljšanju gibanja ali za dosego boljše splošne kondicije.

Gibanje je ključnega pomena, posebej skrbi sklepe pri manjših psih. Aktivni psi ali tisti v letih, lahko kažejo znake kot so počasno vstajanje. Dodatke ponavadi vključimo v obrok, da olajšamo prebavo.

Pri težavah s kožo, kot so suhost, prhljaj ali srbenje, pomislimo na maščobne kisline. Spremljanje učinka zahteva potrpljenje, saj koža hitro ne reagira. Ob hujših simptomih, kot je povečano praskanje, poiščemo veterinarski nasvet.

Včasih se obrnemo na vitamine za izboljšanje vitalnosti psa. Pri tem pazimo, da ne kombiniramo preveč podobnih dodatkov. Izberemo en produkt in sledimo priporočilu za odmerjanje.

• Izberemo jasen cilj: gibanje, koža in dlaka ali splošna kondicija.
• Ne mešamo več podobnih formul hkrati, posebej pri multivitaminih in oljih.
• Dodatke uvajamo postopno in jih praviloma ponudimo skupaj s hrano.
• Pri kroničnih težavah raje vključimo veterinarja, da ne spregledamo vzroka.

Za krepitev odpornosti je pomembno razmišljati o ohranjanju stabilne imunosti psa skozi leto. K temu pripomorejo redna rutina, primerna teža in kakovostni obroki. Tako zagotavljamo enostaven, dosledno izvedljiv načrt doma.

Nega in higiena, povezani s prehrano (zobje, koža, tačke)

Izbira hrane za našega malega psa prinaša opazne spremembe tudi navzven. Velikost briketov je pomembna za žvečenje, toda pri majhnih pasmah to ni vedno zadostno. Zato umestimo zobno higieno v dnevno rutino, ne le občasno, ko nastopijo težave.

Zobni kamen se pri majhnih pasmah hitro nabere, posebej ob mehkih priboljških ali hrani z mize. Z redno skrbjo in ustreznimi pripomočki vzdržujemo svež dah in zdrave dlesni.

Kakovost hrane vpliva tudi na kožo našega psa. Spremembe v beljakovinah, maščobah ali dodatkih lahko privedejo do srbenja in suhosti. Pravilna izbira hrane omogoča lažjo nego kože.

Med kopanjem uporabljamo nežna sredstva, da ne izsušimo kože še dodatno. Šampon za občutljive pse izberemo, ko je koža razdražena. Tako preprečimo draženje in zmanjšamo potrebo po pogostem kopanju.

Tačke in smrček hitro pokažeta, ali je kombinacija hrane in nege učinkovita. Pozimi preprečimo razpoke zaradi soli in mraza, poleti pa zaradi vročine. Balzam za tačke uporabimo preventivno.

• Uskladitev obrokov in nege: po jedi je idealen čas za zobno rutino.
• Pozornost na kožo po menjavi hrane: srbenje in suhost signalizirata neuravnovešenost.
• Zaščita tačk glede na vreme: redna nega preprečuje boleče razpoke.

Ob upoštevanju teh nasvetov bodo rezultati hitro vidni: boljša koža, lepša dlaka in manj težav z zadahom. V nadaljevanju razkrijemo, kako ohraniti doslednost v negi tudi v natrpanih dneh.

CricksyDog kot praktična izbira za majhne pasme in občutljive pse

Občutljivejše pasme zahtevajo skrbno izbiro hrane. CricksyDog ponuja hipoalergeno formulo, brez piščanca in pšenice. To zagotavlja mirnejšo prebavo in stabilno počutje našega psa.

Urnik hranjenja prilagajamo glede na starost in velikost psa. Za mladičke začnemo s Chucky, nato za male pse izberemo Juliet, ki omogoča lažje žvečenje. Če imamo večje pse, se odločimo za Ted, kar nam omogoča enoten pristop h hranjenju.

• Možnosti beljakovin pri suhi hrani: jagnjetina, losos, zajec, insektne beljakovine ali govedina.
• To omogoča raznolikost okusov ali sledi eliminacijskemu pristopu, kjer je to potrebno.

Za izbirčne pse je na voljo mokra hrana Ely. Lahko se uporabi samostojno ali kot dodatek. Ponujena je v hipoalergenih različicah, kot so jagnjetina, govedina in zajec, kar poenostavi ohranjanje prehranske konsistentnosti. Za enostavnejšo sprejemljivost hrane predlagamo uporabo Mr. Easy dressinga.

Pri treningu je pomembno biti pozoren na kaloričnost priboljškov. MeatLover priboljški, ki so čisto meso, so idealni za nagrajevanje. Na voljo so okusi jagnjetina, losos, zajec, divjačina in govedina. Tako ohranjamo prehrambeni red brez dodajanja neželenih sestavin.

Za dopolnitev rutine so na voljo izdelki za specifične potrebe pasem. Twinky vitamine uporabimo za podporo sklepom ali kot multivitaminski dodatek. Za občutljivo kožo je na voljo Chloé šampon. Nega smrčka in tačk je prav tako pomembna, zlasti ob znakih suhosti ali razdraženosti.

Ob upoštevanju, da majhne pasme pogosto trpijo zaradi zobnih težav, vključimo Denty dental sticks. S tem našemu ljubljenčku zagotovimo celovito skrb: osnovno prehrano, mokre obroke, priboljške, dodatke in nego. To nam olajša vsakodnevno skrb za zdravje in počutje psa.

Zaključek

Ko obravnavamo majhne pse, opazujemo, kako pomembne so drobne podrobnosti. Velikost briketov je ključna: manjši poenostavijo žvečenje, podpirajo prebavo in zobno higieno. Izberemo obliko in trdoto, ki ustrezata, ne le okus.

Energijska vrednost in količina obrokov sta prav tako bistvena. Pri majhnih psih lahko preveč kalorij vodi v povečanje teže, premalo pa v utrujenost. Umerjena prehrana, prilagojena potrebam glede na aktivnost, starost in telesno sestavo, zagotavlja optimalno težo in apetit.

Ritem hranjenja je tretji pomemben vidik. Za majhne pasme so manjši, bolj pogosti obroki lažji za prebavo. Pravilni urniki, usklajeni z našimi, preprečujejo pretirano prigrizek med obroki.

Pomembno je slediti določenemu pristopu: opazovanje in prilagajanje. Spremljamo zdravstveno stanje psa, nato pa ustrezno prilagajamo obroke in vrsto hrane. S pravilnim izborom briketov, energijske vrednosti obrokov in urnikom hranjenja zagotavljamo boljše zdravje psa.