Moj pes je bil bolan in zdaj ne je – zgodba lastnika, ki je na koncu našel rešitev

Ob skledi je vladala tišina. V tistem trenutku se je zavedanje usedlo v nas: naš pes je zabolel, zdaj pa ne more jesti. Bilo je, kot da nam srce zdrsne v želodec, misli pa so bežale pred nami. Naša edina želja je bila najti način, kako mu pomagati.

Ko pes zavrne hrano, se dom prelevi v čakalnico tesnobe. Vsak grižljaj, ki ga ponudimo, predstavlja iskrico upanja. Ko ga pes zavrne, se ta iskrica pogasi. Takrat smo se začeli spraševati, ali je težava zgolj v izgubi apetita ali je razlog tičal globlje. Vedeli smo, da moramo ukrepati takoj.

Najprej smo si zapisali, kaj vse smo opazili. Potem smo poiskali dobrega veterinarja. Poučili smo se, kako psa vzpodbujati k jedi brez sile. Tako smo korak za korakom tkali pot do njegovega okrevanja. To pot je tlakovala nežna dnevna rutina, skrbno izbrane vrste hrane in mirno okolje doma.

Ključni poudarki

• Iskrena izkušnja lastnikov, ko pes noče jesti po bolezni.
• Prvi koraki: opazovanje znakov, hiter obisk veterinarja, umirjeno okolje.
• Jasen načrt, kako spodbuditi psa k hranjenju z majhnimi, varnimi koraki.
• Razumevanje, da je izguba apetita pri psu lahko povezana z bolečino, stresom ali prebavo.
• Nežna podpora za okrevanje psa po bolezni s premišljeno izbiro hrane in rutine.
• Sočuten ton in praktični napotki, ki jih lahko uporabimo takoj.

Uvod v našo zgodbo in prvi znaki, da nekaj ni v redu

Po akutnih prebavnih problemih, bruhanju in driski smo zaznali, da nekaj ni prav. Opazili smo prve znake bolezni pri našem psu: je jedel manj, občasno slinil in bil bolj žejen. Pes je samo povohal hrano in se nato umaknil.

Pes je pred svojo skledo stal dlje kot prej. Ni hotel jesti briketov, ki so mu prej bili všeč, in iskal mehko hrano. Med jedjo je počival, zehal in si lizal ustnice, kar je pokazalo na njegovo počutje. Postal je tudi bolj počasen in občutljiv na dotik.

Začeli smo pisati dnevnik, kjer smo zapisovali vse o hranjenju: kdaj, koliko, reakcije, izgled blata in simptome. Opazovali smo, kako dobro je pes hidriran, z enostavnim testom in barvo njegovega urina. Skrbel nas je tudi, ker je izgubljal težo.

Ko pes ni jedel več kot dva dni, smo se odločili, da ga peljemo k veterinarju. Razmišljali smo o možnih težavah: zobobol, vnetje želodca, težave s trebušno slinavko, intolerance na hrano, stres ali druge dejavnike. Naš cilj je bil ugotoviti, ali je vzrok za slab apetit in lenobo prebavni ali kaj resnejšega.

V teh prvih dneh smo bili zelo pozorni in natančni. Zabeležili smo vsak obrok, vsako zavrnitev in vsako zanimalo vohanje. Tak pristop nam je pomagal prepoznati vzorce in opaziti zgodnje znake težav, preden so se stanja poslabšala.

Razumevanje, zakaj psi prenehajo jesti po bolezni

Ko se je naš pes začel počutiti bolje, ni hotel jesti. Izguba apetita po bolezni ima več skritih vzrokov. Problem je lahko fizičen ali pa je povezan s psiho psa, kar zavira njegov apetit.

Pogosto so vzrok slabost ali bolečina. Bolezni kot so vnetje želodca, pankreatitis ali kislinski refluks psu otežijo hranjenje. Poleg tega dehidracija, nihanje elektrolitov ter reakcije na zdravila lahko zmanjšajo zanimanje za hrano.

Problem lahko tiči tudi v ustih. Zobni kamen, vnetje dlesni ali zlomljen zob so boleči. Pes potem hrano samo ovoha, a je ne poje. Prav tako, če je nos vneta ali ima pes vročino, slabše voha in nima apetita.

Nekatere sestavine v hrani lahko povzročajo intolerance. Težave lahko povzročajo piščanec, pšenica ali določene beljakovine. Tiho lahko vodijo do slabše prebave in odpora do hrane.

Stres je še en pomemben dejavnik. Veterinarski posegi, spremenjena rutina ali tekmovalnost z drugimi živalmi psu povzročajo stres ob hranjenju. Pes se lahko izogiba hrani, če je povezuje z negativnimi izkušnjami.

Ko se te težave združijo, pes lahko razvije anoreksijo. V takih trenutkih pomagajo majhni, dišeči in lahko prebavljivi obroki. Sčasoma si pes obrok spet poveže s prijetnimi občutji.

• Pazimo na nežne teksture in tople arome, če sumimo na gastritis pri psu ali refluks.
• Opazujemo znake, ki kažejo na intolerance na hrano, in izločimo sumljive sestavine.
• Zmanjšujemo stres pri psu z mirnim prostorom za hranjenje in stalnim urnikom.
• Če je prisotna slabost po bolezni, prilagodimo količino in pogostost obrokov.
• Pri bolečinah v ustih poiščemo veterinarski pregled in začasno ponudimo mehkejšo hrano.

Prvi veterinarski pregled in osnovna diagnostika

Na veterinarski pregled pes smo odšli, ker ni hotel jesti in se ni počutil dobro. Veterinar je najprej preveril temperaturo, kako dobro je pes hidriran in otipal trebuh. Potem je pregledal še usta za vse, kar bi lahko povzročalo težave s hranjenjem.

Diagnostični protokol je zahteval krvne preiskave pes. Testirali smo krvno sliko, jetrne in ledvične funkcije ter iskali znake pankreatitisa. Prav tako smo dali pregledati blato za ugotavljanje parazitov in bakterij, da vidimo, ali težave prihajajo od hrane ali kaj drugega.

Veterinar je zaradi boljšega vpogleda svetoval še slikanje. Z rentgenom lahko vidimo, če ima pes kaj nenaravnega v telesu. Ultrazvok trebuha pa nam pokaže več podrobnosti o organih. S temi informacijami lahko bolje načrtujemo zdravljenje.

Začeli smo s preprostim pristopom k prehrani. Psičku smo dali lahko hrano, ki ne obremenjuje prebavnega sistema, ter zdravilo proti slabosti. Počasi smo prešli na hrano, ki ne povzroča alergij. Prav tako smo ga redno tehtali in počakali na kontrolni pregled. Paziti je treba, da se stanje izboljšuje.

• Klinični pregled: temperatura, palpacija trebuha, ustna votlina
• Krvne preiskave pes: hemogram, biokemija, pankreatični markerji
• Blato: paraziti in bakterijske spremembe
• Slikanje: rentgen ali ultrazvok trebuha po presoji veterinarja
• Načrt doma: lahka dieta, zaščita želodca, postopno uvajanje hrane, tehtanje

moj pes je bil bolan in zdaj ne je

Ko smo ugotovili, da moj pes po bolezni ni hotel jesti, smo se takoj lotili ukrepanja. Začeli smo s temelji: poskrbeli smo za dobro hidracijo, manjše in bolj pogoste obroke. Umaknili smo vse stresne dejavnike in uvedli mirnejši dnevni ritem.

Urediti smo morali prostor za delo od doma, ki je bil tih in prijeten. Postavili smo mu svežo vodo in organizirali kratke sprehode. Sprehodi so bili kratki, od 10 do 15 minut, preden smo mu ponudili hrano. To je pomagalo pomiriti njegov želodec in nežno spodbudilo njegov apetit.

Odločili smo se, da bomo iz prehrane izključili piščančje meso, pšenico in mastna živila. Namesto tega smo izbrali hipoalergeno prehrano za psa. S tem smo zmanjšali možnost srbenja, mehkega blata ali napenjanja. Prehod na novo prehrano je potekal postopoma, v 5 do 7 dneh.

Obroke smo naredili predvidljive. Če pes obroka ni hotel, smo skledo umaknili in mu jo ponudili kasneje. Tako smo psu pokazali, da je urnik hranjenja reden in brez izjem, brez dodatnega stresa ali zmede.

1. Stabilizacija: hidracija, manjši in pogostejši obroki, počitek po hranjenju.
2. Odstranitev sprožilcev: brez piščanca in pšenice, brez mastnih ostankov.
3. Izbira občutljive hrane: hipoalergena dieta pes s postopnim prehodom v 5–7 dneh.
4. Pozitivna motivacija: mir, rutina in brez pritiska ali kazni.
5. Spremljanje odziva: kratek dnevnik o apetitu, blatu, energiji in razpoloženju.

Vsak dan smo beležili, koliko pes poje in koliko počiva. To nam je omogočilo, da smo plan okrevanja prilagajali. Plan je bil vedno nežen, a dosleden, kar je psu pomagalo pri okrevanju.

Preverjanje skritih vzrokov: zobje, želodec, stres in okolje

Najprej smo raziskali psa usta. Pregledali smo za vnetje dlesni in morebitne zlomljene zobe. Te težave lahko zmanjšajo psu apetit. Prav tako smo preverili občutljivost čeljusti in zadah, ki lahko nakazujejo na vnetje.

Ocenjevali smo psa trebuh. Iskali smo znake napenjanja in bolečine. Zabeležili smo tudi bruhanje, da bi prepoznali znake gastritisa. Opazovali smo, če pes liže zrak, kar bi lahko nakazovalo na refluks.

Pazili smo na blato. Opazovali smo njegovo konsistenco, morebitno sluz in kri. Tako smo lahko ločili prebavne težave. Prav tako smo opazovali simptome stresa, kot so nemir in hiperbudnost.

Ocenili smo vpliv okolja na psa apetit. Stvari kot hrup ali nova žival so lahko težava. Poskrbeli smo za mirno okolje in primerno postavljeno skledo.

Prilagodili smo hranjenje. Dajali smo manjše porcije, ki so lažje za želodec. Puzzle sklede smo uvedli po okrevanju.

Odstranili smo nezdrave priboljške in potencialne alergene. Prešli smo na hrano z omejenimi sestavinami. Opazovali smo reakcije na različne beljakovine.

Ustvarili smo varno okolje za psa. Skleda je postala simbol udobja. S tem pristopom smo lažje našli rešitve, ki delujejo.

Kako smo sestavili nežno prehransko rutino po bolezni

Ustvarili smo načrt, ki telesu omogoča počitek in varnost. Postopoma smo uvedli lahkotno prehrano. Hrano smo segreli na mlačno, da so se sprostile arome. Razdelili smo jo na manjše obroke, 4–5 na dan, da smo zmanjšali obremenitev prebave. Tako smo zagotovili konstantno energijo.

Zagotovili smo, da je pes ostal hidriran: dodali smo malo tople vode ali neslane juhe v njegove obroke. To je izboljšalo vonj in posledično spodbudilo apetit psa. Hrano smo postavili na udobno višino, prostor dobro prezračili in zmanjšali moteče dejavnike.

Naš vsakdanjik je bil pomirjujoče preprost. Sprehod pred jedjo je psu povečal apetit. Potem smo zagotovili mir in 30–45 minut počitka. Urnike smo ohranjali dosledne, brez naglice ali prisile pri hranjenju, samo s pohvalo in jasnim ritmom.

Prehod na novo prehrano smo opravili postopoma. Začeli smo s 25% nove in 75% stare hrane. Nato smo povečevali delež nove hrane do popolnega prehoda v 5–7 dneh. Vse spremembe smo skrbno opazovali, pozorni na blato, pline, kožo in srbenje, ki so pokazatelji tolerance.

V slabših dneh smo ohranjali lahkotno dieto in zmanjšali količino, ne pa pogostosti hranjenja. Obroki so ostali majhni, hidracija pa ključna. Za dodatno spodbudo apetita smo včasih dodali mlačno tekočino iz kuhane piščance brez soli.

• Mlačna hrana za boljši vonj in lažjo prebavo.
• Dodatna tekočina v obroku za rehidracija psa.
• Dosleden urnik in tišina po hranjenju za stimulacija apetita.
• Postopno uvajanje v razmerjih 25/75 do 100% v 5–7 dneh.
• Opazovanje prebave, kože in vedenja kot merila tolerance.

CricksyDog: hipoalergena prehrana, ki je delovala za nas

Ko je bil naš pes bolan, smo iskali hrano, ki bi mu ustrezala. CricksyDog hipoalergena hrana je bila brez piščanca in pšenice. To nam je pomagalo, da smo se izognili alergijam.

Hrana CricksyDog ima različne beljakovine: jagnjetina, losos, zajec in več. Tako smo našli, kaj najbolje ustreza našemu psu. Brez težav smo izbrali najprimernejše brikete.

Imeli smo več možnosti. Chucky za mladiče, Juliet za majhne pse in Ted za večje pse. Vsaka linija ima svoje posebnosti, ki ustrezajo potrebam psa.

Prehod na novo hrano smo delali počasi. Hitro smo opazili izboljšave pri zdravju našega psa. Njegov apetit se je izboljšal in dlaka je zasijala.

Recepture hrane CricksyDog so zanesljive. Brez piščanca in pšenice ni bilo težav z alergijami. Ko smo našli pravi vir hrane, je bil vsak obrok odličen.

Sedaj izbiramo hrano glede na psa in letni čas. Nekateri dnevi so za zajca ali žuželčji protein, drugi za govedino. Vedno izberemo kvalitetne vire.

Naša rutina je zdaj lažja. Pri vsakem obroku smo bolj sproščeni, in pes z veseljem poje. CricksyDog nam omogoča prilagajanje, od mladičev do velikih psov.

Vlažna hrana Ely kot nežna podpora po bolezni

Ely mokra hrana je po bolezni omogočila lahek začetek hranjenja. Njena dišeča tekstura je vzpodbudila zanimanje, vlažnost pa je pomagala pri požiranju. Ta prehrana je psu zagotovila okusen obrok brez naprezanja.

Izbrali smo hipoalergeno mokro hrano z jasnim izvorom beljakovin. Izkazali so se okusi jagnjetina, govedina, zajec, da smo izognili preobremenitvi. Z manjšimi porcijami smo začeli, da ne obremenimo preveč prebave.

Ko je bil apetit psa majhen, smo uporabili samo Ely mokro hrano. Kasneje smo jo dodali briketom za dodatne kalorije in boljši okus. Postopno smo spreminjali razmerje hrane, da smo zagotovili prebavni mir.

• Manjši, pogosti obroki zagotovijo stabilno energijo.
• Okusi jagnjetina, govedina, zajec omogočajo spremljanje reakcij.
• Postopno uvajanje poveča učinkovitost hipoalergene hrane.

V dneh večje občutljivosti smo povečali delež mokre hrane. Tako smo zmanjšali obremenitev na želodec. Ko se je apetit izboljšal, smo prehodili na mešano ali suho prehrano. Tako smo prilagodili prehrano iz dneva v dan.

Posladki in motivacija: MeatLover popolnoma mesni priboljški

MeatLover priboljški so bili rešitev, ko je bil apetit našega psa nizek. Ti 100% mesni priboljški brez dodatkov so pomagali dvigniti motivacijo. Hkrati niso vplivali na prebavo ali okus briketov.

Izbrali smo preproste okuse: jagnjetina, losos, zajec, jelen, govedina. Vsak kos smo narežili na drobne koščke. Uporabljali smo jih za začetni zagon hranjenja ali kot nagrado.

Tako so briketi postali bolj privlačni. Pes je dobil signal, da se splača jesti mirno in počasi.

• Sprva smo ponudili le nekaj koščkov kot zagon za apetit.
• Opozorili smo na morebitne spremembe v prebavi, da izberemo pravo beljakovino.
• Sklenili smo, da priboljški ne presegajo 10% dnevnih kalorij.

Okusi, kot so jagnjetina, losos in drugi, so nam omogočali, da izpustimo piščanca. Vsak teden smo zamenjali en okus. Tako smo zagotovili, da pes sprejme novo hrano. Tekstura in čisto meso MeatLover priboljškov so ohranjali zanimanje.

Ko je prehranjevanje potekalo brez stresa, smo postopoma zmanjšali priboljške pri obroku. Namesto tega smo jih uporabili za kratko pohvalo na koncu.

• Ob začetku hranjenja so bili mini koščki za boljši vonj in apetit.
• Nagrada sledi po zaužitju polovice obroka za spodbudo k počasnemu uživanju.
• En košček kot končna pohvala, ko pes lepo dokonča obrok.

Dodatna skrb za zdravje: Twinky vitamini ter nega kože in tačk

Po okrevanju smo Twinky vitamine za pse razdelili v dve skupini. Prvi del je bil za podporo sklepom, da se Twinky lažje giblje. Drugi del je bil multivitamin pes, ki skrbi za vsakodnevno moč in dober apetit.

Z veterinarjem smo določili prave odmerke, glede na težo psa in kdaj jemo. Tako nismo motili običajne prehrane in pomagali smo prebavi. Vse smo dodajali postopoma, da je bilo redno.

Za kožo in dlako smo izbrali Chloé šampon za občutljivo kožo. Po kopanju smo uporabili tudi balzam za smrček in blazinice. Tako smo preprečili suhost in razpoke. To stačkam in smrčku zagotavlja udobje in manj stresa pri jedi.

Kombinacija nege in dodatkov je šla dobro z našo rutino. Twinky vitamini za podporo in energijo, podpora sklepom za lažje gibanje. Chloé šampon in balzam za smrček in blazinice sta kožo obvarovala po bolezenskem obdobju.

Rešitve za izbirčne pse: Mr. Easy veganski prelivi in Denty dentalni priboljški

Ko je naš pes ni hotel jesti, smo uporabili Mr. Easy veganski prelivi. Dodali smo jih na suho hrano in vonj je naredil brikete privlačnejše. Ugotovili smo, kako psa spodbuditi k jedi, še posebej po bolezni.

Denty veganski dentalni priboljški smo dajali vsak dan. Z žvečenjem so psu čistili zobe in osvežili zadah. Dobro dentalno zdravje pomaga psu, da lažje je.

Mr. Easy prelivi in Denty priboljški so skupaj delovali odlično. Najprej smo psu dali manj hrane, nato preliv, in po obroku žvečilko. To je pomagalo vzpostaviti redno prehranjevanje.

Ko je bil apetit psa manjši, smo dodali preliv samo na del hrane. To je psa ohranilo zainteresiranega brez, da bi se naveličal novega okusa. Redne Denty žvečilke so tudi pomagale ohranjati zdravje psa dolgoročno.

Kmalu je hrana spet postala zanimiva za psa in posoda je bila prazna. S pravilno uporabo Mr. Easy prelivov in Denty priboljškov smo našli pravo ravnotežje. Tako smo skrbeli za okus, zdravje in vsakodnevne navade našega psa.

Naš dnevni urnik hranjenja in spremljanje napredka

Uvedli smo urnik za hranjenje psa, ki je pomiril njegovo prebavo in povečal zanimanje za hrano. Hranimo ga ob istih urah vsak dan, kar mu pomaga držati naraven ritem.

• 06:30 – manjši obrok za nežen začetek dneva.
• 11:30 – mini prigrizek za ohranjanje enakomernega apetita.
• 16:30 – glavni obrok, do gram natančno odmerjen.
• 20:30 – manjši večerni obrok za dober spanec.

Za doslednost uporabljamo kuhinjsko tehtnico in posebno skledo. To zmanjšuje hitro požiranje, napenjanje in izboljšuje prehranjevanje brez stresa.

Vodimo dnevnik vsega, kar se tiče hranjenja. Zapisujemo količine, čase in kako psa hrana “sedi”. Opažanja o iztrebkih vključujejo barvo in obliko. Dodajamo fotografije za boljši pregled.

Težo psa merimo vsak teden do dvakrat. V nedeljo ocenimo splošno kondicijo in preverimo hidratacijo. To nam daje celovito sliko o njegovem zdravju.

Če opazimo prebavne težave, prilagodimo prehrano. S tem ohranjamo stabilen urnik hranjenja. Tako nam številke in opažanja jasno kažejo na izboljšave.

1. Tedenski pregled: teža, kondicija, aktivnost.
2. Analiza dnevnika: pijenje vode, pogostost iztrebkov.
3. Ukrepi: drobne prilagoditve hrane za stabilno zdravje.

Z urnikom in dnevnikom imamo jasno strukturo. Spremljanje in fotografiranje pa pokažeta resnični napredek. Tako vidimo izboljšave iz tedna v teden.

Najpogostejše napake, ki poslabšajo situacijo

Ko smo si uredili dnevni red, smo prvo odstranili skrite pasti. Spoznali smo, da so napake pri hranjenju pogosto drobne, a vztrajajo: hrup iz kuhinje, preveč ljudi okoli mize ali nejasen začetek hranjenja. Mirno okolje in določen urnik hranjenja sta psu vrnili zaupanje v skledo.

Sprememba hrane brez postopnega prehoda je lahko problem. Prehitra menjava lahko prebavo zmede in naredi jesti stresno. Pogosto menjavanje hrane, “vsak dan nekaj drugega”, lahko poruši rutino in zmanjša željo po hrani.

Izogibali smo se prisilnemu hranjenju po bolezni. To morda deluje začasno, vendar sčasoma povzroči odpor do hrane. Raje smo ponudili manjše, a pogostejše obroke, kar je ustvarilo pozitivno izkušnjo pri hranjenju.

Preveč priboljškov ali človeška hrana, bogata s soljo in maščobami, ni dobra za pse. Tudi ko je pes prosil, smo se držali pravila: nagrada, ne nadomestek za obrok. S tem smo zagotovili, da ostane prebava uravnotežena.

Večja skleda ne pomeni boljšega zdravja. Prevelike porcije obremenijo želodec in lahko povzročijo slabost. Po bolezni smo porcije manjšali in jih prilagodili urniku, da smo uravnovesili metabolizem.

Negovanje zob je ključno. Zanemarjene dlesni otežijo vsak obrok. Redni pregledi, blage ščetke in primerna žvečila so pomagali preprečevati bolečino pri hranjenju.

Pri dolgotrajni anoreksiji ne odlašamo z obiskom veterinarja. Pravočasen nasvet lahko prepreči tedne negotovosti in pripomore k hitrejšemu okrevanju.

Izogibali smo se močnim vonjavam pri zdravljenju. Zdravila nismo mešali z močnimi aromami, da ne bi ustvarjali negativnih asociacij. Namesto tega smo izbrali blag, primeren dodatek in bili dosledni pri tem.

Ključ do uspeha je bila vedno enaka formula: tišina pri hranjenju, natančen urnik in potrpežljivost. Utrjevanje teh navad je zmanjšalo napake pri hranjenju in odpor je sčasoma izzvenel.

• Izogib: nenadna menjava hrane in »vsak dan nov okus«.
• Ne: prisilno hranjenje psa, kaznovanje ali dramatiziranje obroka.
• Manj je več: porcije, priboljški in človeška hrana za pse.
• Mir: brez hrupa in hitenja med obrokom.
• Skrb za zobe in pravočasni veterinarski pregled.
• Ne skrivamo zdravil v močno dišečih maskirnih omakah.

Kako smo dolgoročno stabilizirali apetit in počutje

Izbrali smo CricksyDog brez piščanca in pšenice. Prilagodili smo ga za Chuckyja, Juliet ali Teda. Beljakovinski vir smo izbirali postopoma. Na koncu smo izbrali tistega, ki ga je naš pes najbolje prenašal. Lahko je bila jagnjetina, losos, zajec, žuželčji protein ali govedina. Tako smo psu zagotovili stabilno in pravilno prehrano.

Kadar je hrana potrebovala več okusa, smo dodali Ely mokro hrano. Dodali smo MeatLover priboljške za dodatno motivacijo. Mr. Easy veganski preliv je razbil monotoni okus, ne da bi dražil prebavo.

Uvedli smo urnik hranjenja na urejene ure, brez prigrizkov vmes. Porcije smo vedno tehtali in skrajšali čas hranjenja. Voda je bila vedno na voljo. To je pomagalo hitro stabilizirati apetit in olajšati nadzor prebave.

Za dobro počutje smo uporabili Denty dentalne palčke in Twinky vitamine. Skrbeli smo tudi za nego kože in tačk s Chloé. Hipoalergena hrana je bila vedno v osnovi prehrane. Redno smo preverjali stanje blata, energijo in kožuh. Maščobe in beljakovine smo prilagajali po potrebi.

Rezultati so bili opazni pri vsaki večerji. Pes je pokazal stabilen interes za hrano, imel mirnejši želodec in bolj sijočo dlako. To je domu prineslo več miru. Hranjenje je postalo enostavno, predvidljivo in brez stresa.

Zaključek

Ko je naš pes zbolel in ni hotel jesti, smo si zastavili načrt. Najprej smo šli k veterinarju za diagnozo. Nato smo izključili skrite vzroke njegovega stanja. Postopoma smo uvedli manjše obroke in posebno hipoalergeno prehrano. To je bilo brez piščanca in pšenice. Ta korak je pomagal pri hitrejšem okrevanju.

Naš pes je najbolje reagiral na suho hrano CricksyDog Chucky, Juliet in Ted. Te formule so vsebovale izbrane beljakovine. Dodali smo še Ely mokro hrano za več vlage in okusa. MeatLover 100% mesni priboljški so bili uporabljeni kot nagrada. Za zdravje smo dodali Twinky vitamine, za vsakdanjo nego pa Denty dentalne palčke in Chloé izdelke. Tako se je apetit psa izboljšal in veselje do jedi se je vrnilo.

Za našega psa, ki ni hotel jesti, smo izbrali preprost način. Vodili smo dnevnik, delali majhne korake in bili potrpežljivi. Urnik hranjenja je bil jasen. S tem smo pomagali pri okrevanju in izognili smo se nihanju. To je pomenilo pogostejše manjše obroke, vedno svežo vodo in spremljanje reakcij na hrano.

Za vse lastnike psov: držite se osnovnih pravil, poslušajte veterinarja in izberite hipoalergeno prehrano, če je to potrebno. Ti nasveti niso hitra rešitev, ampak zagotavljajo stabilen apetit in dolgotrajno zdravje. Tudi vaš pes lahko s to strukturo enostavno doseže zastavljene cilje.