Ko smo opazili, da naš pes noče jesti v prisotnosti drugega, nas je zaskrbelo. Drug pes je bil zelo napet, zato je bilo v ozračju čutiti napetost. Spoznali smo, da gre za več kot le muhavost – psa je mučila hranilna anksioznost.
V našem gospodinjstvu imamo več psov. Med njimi so razlike: en je hiter, drugi pa previden. Pogosto prihaja do renčanja in oddaljevanja med njimi pri času obrokov. To nas je pripeljalo do želje po mirnem okolju pri hranjenju, brez občutka rivalstva.
Zelo smo se trudili najti rešitev. Prvi korak je bil obisk veterinarja, da izključimo zdravstvene razloge. Potem smo zmanjšali stres pri hranjenju, uredili urnik in psa hranili ločeno. S temi spremembami smo videli napredek.
Zdaj želimo deliti nasvete za lastnike, ki imajo podobne težave. Omenimo lahko nekaj znamk, ki so nam pomagale: CricksyDog, Ely, MeatLover, Twinky, Chloé, Mr. Easy in Denty. Če imate doma izbirčnega psa, veste, da ste v tem izzivu niste sami.
Ključni poudarki
- Resnična izkušnja iz večpskega doma: ko pes noče jesti ob drugem psu.
- Prvi korak je vedno veterinarski pregled in izključitev zdravstvenih vzrokov.
- Mirno hranjenje zahteva jasen urnik, ločevanje prostorov in nizek stres.
- Kakovostna hipoalergena hrana in premišljeni priboljški lahko povečajo zaupanje.
- Uporabljamo preizkušene znamke: CricksyDog, Ely, MeatLover, Twinky, Chloé, Mr. Easy, Denty.
- Spremljanje napredka z enostavnimi kriteriji pomaga ohraniti doslednost.
- Cilj: manj napetosti, več miru in redni obroki za oba psa.
Uvod v našo zgodbo: ko pes ob prisotnosti drugega psa noče jesti
Najprej je pes samo vonjal hrano in se oddaljil. Včasih je brikete odnesel stran. To se je zgodilo, ko je bil zraven še en pes.
Opazili smo, da je ob teži padel za 4-6 %. Vedeli smo, da moramo ukrepati. Razlogi so bili premalo prostora, slabe pretekle izkušnje in spremenjena rutina.
Začeli smo beležiti vse o njegovem hranjenju. Kje in kdaj je jedel, če je bil zraven drug pes in kakšna je bila hrana. Tako smo načrtovali, kako rešiti težave.
Postavili smo cilje: hrano naj poje v 15 minutah, naj bo sproščen in ne opreza. Prvi koraki so bili zdravstvena preverba in prilagoditev okolja. Tako se bo njegova rutina umirila.
Razumevanje pasjega vedenja med hranjenjem
Za pse je hranjenje več kot le obrok. Lahko povzroči varovanje hrane ali sramežljivost. Opazimo lahko različne reakcije, kot je strmenje, zmrzovanje ali umikanje. Včasih pa psi zaradi okoljskega pritiska celo izgubijo apetit.
Pomembno je razumeti, kako psi komunicirajo. Opazujemo lahko drobne znake njihovega počutja, kot so lizanje ustnic, zehanje ali nizko nošen rep. Ti namigujejo na rast anksioznosti. Zato je ključno prilagoditi razdaljo in način hranjenja.
Zgodnje izkušnje močno vplivajo na odzive psov. Tesni prostori ali slaba razporeditev lahko povečajo napetost. Dogaja se, da eden pes zaradi konkurence hitreje poje, drugi pa odstopi.
Kaznovanje pri skledi le še poveča stres. Bolje je uporabiti umirjene metode, kot so protipogojenje in desenzitizacija. Z nagrajevanjem sproščenega vedenja lahko zmanjšamo varovanje virov in izboljšamo komunikacijo pri obrokih.
- Opazujmo pasja govorica telesa pred, med in po obroku.
- Ustvarimo dovolj razdalje in preglednost prostora.
- Vključimo kratke, pozitivne vaje za zmanjšanje hranilna anksioznost.
- Upoštevajmo vpliv socialna facilitacija in inhibicija pri več psih.
moj pes ne je če je tam drug pes
Prvi korak je bil razumeti, zakaj je moj pes ob drugih psih neješč. To smo naredili z metodami preizkušanja enega faktorja naenkrat. Opazovali smo njegovo vedenje glede na različne spremembe, kot so lokacija sklede ali čas hranjenja. Tako smo brez ugibanj odkrili, kaj vpliva na njegov apetit in izboljšali trening hranjenja.
Ko smo prilagajali razdaljo med psoma, smo opazili zanimivo dejstvo. Če je drug pes preblizu (3–4 metra), moj pes ne bo jedel. Toda v drugem prostoru, izven vidnega polja drugega psa, lahko poje v 8–10 minutah. Če pa lahko vidi drugega psa, izgubi apetit. Tudi dodatni zvoki, kot so odpiranje vrat ali sesalnik, so povečali njegov stres, kar je otežilo odpravljanje pasjega stresa.
Za izboljšanje situacije smo sprejeli tri ukrepe. Povečali smo razdaljo med psoma, postavili vizualne pregrade in ustvarili pozitivne asociacije z obroki, ko je prisoten drug pes. S temi pristopi smo postopoma razširili njegovo cono udobja. Tako pes noče jesti ob drugih psih ni več nepremostljiva težava.
Pred hranjenjem preverimo nekaj ključnih stvari. To nam pomaga razumeti, zakaj in kdaj se pojavi neješčnost mojega psa. In nam omogoča, da pravočasno zmanjšamo stres. To nam pomaga ostati nežni, a dosledni. To je zelo pomembno pri odpravljanju pasjega stresa in zagotavljanju, da je pes srečen ob svoji skledi.
Najpogostejši sprožilci, ki psu vzamejo apetit
Ko pes ne želi jesti zaradi drugega psa, moramo ugotoviti zakaj. Nekateri razlogi so lažje vidni, drugi skriti. Pomembno je odstraniti te težave, da se pes počuti varno pri jedi.
Med sosedi lahko zavladajo napetosti. Tekmovanje za hrano ali slabe pretekle izkušnje vodijo v spore. Pes v takšnih situacijah noče jesti.
- Tekmovalnost in varovanje mesta ob jedi.
- Slabe izkušnje pri prejšnjih obrokih.
- Nejasna pravila delitve hrane med psi.
Okolje tudi močno vpliva. Hrup in motnje, spolzka tla in ozki prostori povzročajo stres. Če pes vidi drugega psa, se njegovo počutje še poslabša in hrana ga ne mika več.
- Proti-drsne podloge in stabilne posode za hrano.
- Miren kraj za hranjenje, brez motečih dejavnikov.
- Deli zaslona, ki preprečujejo vidno polje med psi.
Pravilna prehrana je ključna. Nagle spremembe hrane lahko zmedejo psa. Pri nekaterih psih se razvijejo alergije, na primer na piščanca, kar vodi v težave s kožo in slab apetit.
- Postopna zamenjava prehrane.
- Hipoalergene opcije brez alergenov.
- Enakomerne porcije in primerna temperatura hrane.
Ne smemo zanemariti zdravja. Bolezni v ustih ali prebavne motnje motijo apetit. Paraziti so še en zloglasni vzrok. Redno spremljanje in hitro ukrepanje pomagata rešiti te težave.
Prvi koraki: veterinarski pregled in izključitev zdravstvenih težav
Ko je naš pes začel jesti manj, smo takoj obiskali veterinarja. Začeli smo s temeljitim pregledom, da vidimo, kako je s srcem, dihanjem in splošnim zdravjem. Veterinar je rekel, da je pomembno začeti mirno in natančno.
Oglej si našli zobe, dlesni in jezik, da preverimo, ali bolečina vpliva na hranjenje. Če pes med jedjo čudno obrača glavo ali pušča hrano, je to znak težave.
Zdravniki so nam predlagali tudi krvne teste in teste za preverjanje ledvic ter jeter. Preverili smo tudi, ali ima pes parazite s testom blata. V nekaterih primerih smo razmislili o posebni dieti zaradi alergij.
Dotaknili smo se tudi trebuha, da vidimo, če je kaj narobe. Če je bil pes slaboten, smo razmislili o zdravilu proti bruhanju. Doma smo tehtali psa vsak teden in opazovali, kako se odziva na hrano.
Z rezultati testov smo skupaj z veterinarjem napravili načrt hranjenja. Hrana je bila lahka in v majhnih obrokih, da ne bi obremenili prebave. Poskrbeli smo, da so bili obroki redni in v manjših količinah.
- Ključni koraki: klinični pregled, auskultacija in palpacija trebuha.
- Ustna votlina: dentalno zdravje psa in odstranitev bolečine pri žvečenju.
- Laboratorijske preiskave: kri, biokemija, test blata; po potrebi dodatni testi.
- Podpora po presoji veterinarja: kratkotrajni antiemetik ob slabosti.
- Postopen načrt hranjenja po bolezni in tedensko spremljanje teže.
Ta način dela nam je pomagal razumeti, kaj je najboljše za psa. Vsako odločitev smo naredili z veterinatrom. Tako smo lahko varno skrbeli za zdravje našega psa, s poudarkom na pravih rešitvah.
Načrt treninga: grajenje miru in zaupanja pri hranjenju
Razvili smo trening hranjenja z jasnimi koraki, da zmanjšamo stres in povečamo predvidljivost. Glavno pravilo je bilo ohranjanje varne razdalje, kjer se pes počuti sproščeno.
- Najprej smo postavili varno razdaljo – ali zaprta vrata ali visualno pregrado. Tako je pes lahko jedel brez stresa.
- Začeli smo z protipogojitvijo: ko je drug pes blizu, smo dali posebne mesne priboljške. To je naredilo bližino drugega psa pozitivno.
- Nato smo postopoma zmanjšali razdaljo med psi za 10–20 % na teden. To smo storili samo, če je pes jedel mirno.
- Ocenjevali smo pesovo mirnost pri jedi z besedo “super”. Tako smo spodbujali pravilno vedenje.
- Uvedli smo obrede: najprej sede in čakaj, nato postavitev skled in na koncu dovoljenje za začetek hranjenja. To je gradilo nadzor in zaupanje.
- Če je pes pokazal znake stresa, smo prenehali. Povečali smo varno razdaljo in ponovili prejšnji korak.
- Dejanja smo ponavljali v različnih delih hiše in na vrtu. Tako trening ni bil omejen na en prostor.
Zabeležili smo vsak obrok: čas, količino, mirnost in reakcijo na drugega psa. Sproti smo prilagajali trening, da je bil vedno pravilen.
Ustvarjanje idealnega okolja za hranjenje
Na začetku smo doma postavili ločene prostore, da ima vsak pes svoje mesto za jesti. Sklede so na določenem mestu, to zmanjšuje stres in borbenost med njimi. Med hranjenjem vrata zapremo za 15 minut, nato počistimo.
Zagotovili smo varno in stabilno okolje. Uporabili smo nedrseče podloge in sklede, ki ne drsijo. Svetloba je vedno mehka, brez močnih senc. Med obrokom ni hrupa od televizije ali sesalnika in ni obiskov.
Postavili smo stvari, kot so otroška vrata, da psi med jedjo ne vidijo drug drugega. To zagotavlja, da so ločeni prostori dejansko ločeni in zmanjšuje napetost med njimi.
Za pse, ki so bolj občutljivi, organiziramo sprehod pred obrokom. To jih umiri. Veterinar nam je predlagal tudi uporabo difuzorja s feromoni, da še dodatno pomirimo prostor.
- Zagotovljeno stalno mesto za hranjenje psa zagotavlja mir.
- Nedrseče podlage in sklede so zagotovilo za stabilnost.
- Ločeni prostori z vizualnimi pregradami zmanjšujejo stres.
- Brez motečih zvokov ali obiskov med hranjenjem.
- Obroki so omejeni na 15 minut, nato pospravimo.
Razpored hranjenja, rutina in konsistenca
Uvedli smo točen urnik hranjenja: ob 7:30 in 18:30 vsak dan. Vsak obrok traja okoli 10 do 15 minut. Nato skledo pospravimo. Tako postanejo obroki nekaj, na kar se lahko pes zanese, še posebej, če je v bližini.
Prilagajamo količino hrane glede na potrebe psa in njegovo aktivnost. Pri mladičih obroke razdelimo, da je energija bolje razporejena tekom dneva. To nam pomaga ohranjati pravilen ritem brez nepotrebnih nihanj.
Za pregled telesne teže psa redno beležimo težo in njegov BCS. Preverimo njegova rebra, pas in hrbet. Tako lahko hitro prilagodimo količino hrane.
Ko menjamo hrano, to delamo postopoma v 7 do 10 dneh. Začnemo s 25/75, nato 50/50, 75/25, in končno 100 % nove hrane. Vsako novo hrano uvajamo postopoma, da lahko spremljamo, kako na psa vpliva.
- Pred jedjo priporočamo kratek sprehod in vodo, če je potrebno.
- Hranimo v miru, brez dostopa do hrane izven urnika.
- Po jedi naj počiva med 30 in 60 minutami, še posebej velike pasme.
Redna rutina hranjenja psu daje občutek varnosti in predvidljivost. Doslednost pri hranjenju ustvarja trenutke, ko se pes počuti mirno in pripravljen na obrok.
Ločevanje psov med obroki na varen in prijazen način
Jasen ritual za ločeno hranjenje psa zagotavlja miren obrok. Postavimo enega psa v kuhinjo, drugega pa na balkon z mrežo. Vrata ali ograje so zaprta za varno hranjenje.
Skledi za hranjenje postavimo na ločene lokacije ob istem času. Dajemo psom znak, kdaj lahko začnejo jesti. Stojimo ob strani, mirni in nevtralni. Tako preprečujemo konflikte in zmanjšujemo stres pri psih.
- Dajemo jasne oznake na vratih, da družinski člani vedo, kdaj je čas za hranjenje.
- Posode takoj poberemo po koncu obroka, da preprečimo morebitne spore.
- Psov, ki so v preteklosti varovali hrano, vodimo med prostori na povodcu.
Hranjenje za ograjo psom omogoča, da jedo v svojem ritmu. Varnost se poveča z dosledno uporabo razdalj in pregrad.
Red in mir sta ključna. Hranimo ob isti uri, na istem mestu in s konstantnim signalom. Vsem je jasno, kaj pričakovati, kar zmanjšuje konflikte.
Vloga kakovostne in hipoalergene hrane pri izbirčnih ali občutljivih psih
Če pes je manj, je lahko razlog prehranska intoleranca. Hipoalergena hrana za pse, brez piščanca in pšenice, pomaga. Zmanjša draženje in pomiri želodec.
Jagnjetina, losos, zajec, govedina ali beljakovine iz insektov so dobri viri proteinov. Ti viri, skupaj z lahko prebavljivimi ogljikovimi hidrati, zmanjšajo obremenitev prebav. Manjše napenjanje pomeni, da je pes bolj osredotočen pri jedi.
Postopno uvajanje nove hrane je pomembno. Opazujemo psa vsak teden – njegovo blato in kožo. Če opazimo izboljšave, pomeni da nova hrana ustreza.
Hrana bogata z živalskimi beljakovinami je bolj okusna. Obrok brez piščanca in pšenice ter redni rituali pomagajo stabilizirati prebavo. Pes postane pri jedi bolj zaupljiv.
Za ugotavljanje težav imamo seznam stvari, ki jih opazujemo. Pomaga nam, da ne spregledamo ničesar pomembnega.
- Izbira recepture: jasno označena hipoalergena hrana za pse, brez piščanca, brez pšenice.
- Beljakovine: jagnjetina, losos, zajec, govedina ali insekt beljakovine kot en sam vir.
- Monitoring: beležimo blato, kožo in energijo; sledimo morebitnim prehranske intolerance.
- Okusnost: višji delež mesa za boljši interes pri skledi.
Naša izkušnja s CricksyDog: brez piščanca, brez pšenice, več miru pri skledi
CricksyDog je pri nas ustvaril redno rutino hranjenja in mirno vzdušje. Izbrali smo hrano brez piščanca in pšenice. To je pomagalo prebavi in koži naših psov. Tako je bilo hranjenje mirno, tudi ko sta bila prisotna dva psa.
Našli smo pravo hrano za vsakega psa: Chucky za mladiče, Juliet za majhne pse, Ted za večje. Briketi so bili prave velikosti in so dajali dovolj energije za sprehode in vadbo.
Za beljakovine smo menjavali okuse. Jagnjetina je pomagala prebavi, losos je naredil dlako svetlečo. Zajec je bil za občutljive, insekti za trajnostno izbiro in govedina za zahtevne. Tako smo našli, kaj ustreza komu.
Po nekaj tednih smo opazili boljše rezultate. Blato je bilo čvrstejše in manj je bilo praskanja. Hranjenje je potekalo brez težav, zato smo lahko vadili tudi v družbi drugega psa. Naša dnevna rutina je bila enostavnejša.
Menjave hrane smo delali počasi in jih natančno spremljali. Ko smo našli dober ritem, smo ga obdržali. Hrana je bila vedno ista, ob istem času. To je psom dalo občutek varnosti.
- Chucky: podpora rasti z uravnoteženimi briketi brez pšenice.
- Juliet: manjši koščki in visoka okusnost, brez piščanca.
- Ted: večji briketi in prilagojena energija za daljše dni.
- Beljakovinski viri: jagnjetina, losos, zajec, insekt beljakovine, govedina.
Z našim pristopom je hranjenje spet postalo sproščen del dneva. CricksyDog je še vedno naša izbira. Vsi, tako psi kot mi, smo zaradi tega srečnejši in bolj zdravi.
Ely mokra hrana in MeatLover priboljški kot motivacija pri treningu hranjenja
Na začetku desenzitizacije smo se odločili za Ely mokro hrano. Uporabljali smo jo kot dodatek ali glavno jed, če pes ni bil dovolj motiviran. Izbrali smo hipoalergenske vire, kot so jagnjetina, govedina in zajec, da zmanjšamo možnost prebavnih težav.
MeatLover priboljški so bili naša izbira za nagrajevanje mirnega vedenja. Narejeni so 100 % iz mesa, kar je hitro vzbudilo pozitivne občutke pri psu. Da pes ne izgubi zanimanja, smo menjavali okuse: jagnjetina, losos, zajec, jelenovina in govedina.
Priboljške smo narezali na majhne koščke in jih dajali kot nagrado, ko je pes prenehal opazovati drugega psa ali se sprostil. S tem pristopom smo omejili vnos kalorij in hkrati vzdrževali motivacijo, ne da bi psa preveč vzburili.
Ko se je približal drugi pes, smo psu dali znak, naj mirno počaka. Nato smo mu kot nagrado ponudili Ely mokro hrano, medtem ko smo za pravilne odzive podarili MeatLover priboljške. To je psu dalo vedeti, da je drugi pes napoved nečesa pozitivnega.
Če je pes postal preveč vznemirjen, smo zmanjšali težavnost nalog. S tem smo obdržali pozornost na okusnih, majhnih porcijah. To nam je omogočilo, da smo ostali dosledni pri psih z občutljivim želodcem z uporabo kombinacije jagnjetine, lososa in jelenovine.
- Ely mokra hrana kot temelj za sproščen obrok.
- MeatLover priboljški za takojšnje označevanje miru.
- Majhni koščki, 100 % mesni priboljški, brez odvečnih kalorij.
- Rotacija okusov: jagnjetina, govedina, zajec, losos, jelenovina.
Podpora zdravju in udobju: Twinky vitamini, Chloé nega in Denty dentalni priboljški
Najprej smo za boljše počutje našega psa vključili Twinky vitamine. Izbrali smo jih za sklepno podporo in vsakdanjo vitalnost. Opažali smo večjo energijo in večjo željo po hrani.
Chloé šampon je bil naša izbira za kožo in dlako, ker je nežen do občutljivih psov. Suhe dele smo namazali z balzamom za nos in blazinice, ki pomaga pri razpokah. Pes se je na sprehodih počutil bolje, kar je vplivalo na mir pri jedi.
Za čiste zobe smo dodali Denty veganske dentalne priboljške. Žvečenje je izboljšalo zadah in dlesni so bile bolj zdrave. Priboljški so bili odlični po jedi ali med treningom.
Postopno uvajanje novih izdelkov je pomagalo, da smo lažje videli, kako se pes počuti. Twinky vitamini so se ujemali z Chloé nego kože. Denty priboljški pa so poskrbeli za ustno zdravje.
Mr. Easy veganski prelivi in strategije za izbirčne pse
Ko se je naš picky eater pes začel izogibati svoji skledi, smo našli preprosto rešitev. Izbrali smo Mr. Easy veganski preliv, ki smo ga dodali k suhi hrani. Cilj je bil preprost: malo povečati apetit brez spreminjanja glavne prehrane.
Preliv ali mokro hrano smo nežno ogreli, da je postala mlačna. To je okrepilo aromatika obroka. Uporabljali smo samo malo preliva, da nismo spremenili hranilne vrednosti. Okuse smo menjavali počasi, osnovne beljakovine pa nismo pogosto spreminjali.
Preden smo psu dali jesti, smo brikete malo namočili za 5–10 minut. To je zmanjšalo hrustljavost in okrepilo vonj, kar je psa pritegnilo k jedi. Mr. Easy veganski preliv smo dodajali samo med treningi, da pes ne postane odvisen od novega okusa.
- Ogrejemo preliv, da postane mlačen in naravno poveča apetit.
- Dodamo čajno žličko Mr. Easy veganski preliv k obroku po potrebi.
- Namočimo brikete za izboljšanje aromatika obroka.
- Menjamo okuse, vendar ohranimo osnovo, da picky eater pes obdrži svoje navade.
Tak način je omogočil mirnejše hranjenje, večjo pozornost psa in postopno navajanje na skledo tudi v težjih situacijah.
Merjenje napredka: dnevnik obrokov, teže in vedenja
Za opazovanje sprememb uporabljamo dnevnik hranjenja. Zabeležimo pomembne podatke: datum, uro, vrsto in količino hrane. Omenimo tudi, če je bil zraven drug pes in kako daleč je bil.
Pomembni so tudi merjeni podatki. Merimo, koliko časa traja od začetka do konca obroka. S tem vidimo, kdaj in zakaj se lahko pojavi stres ali težave.
Opazujemo telesne znake psa pri vsakem obroku. Zabeležimo, če pes kaže znake stresa, kot so zehanje ali lizanje ustnic. Prav tako spremljamo stanje njegovega blata, uporabimo Bristolovo lestvico (1–5).
- Zapis: datum, ura, vrsta in količina hrane, prisotnost drugega psa (da/ne, razdalja)
- Meritve: čas do začetka hranjenja, čas hranjenja do prazne posode
- Opazovanja: vedenjski kazalniki stresa, pogled, telesna drža
- Prebava: konsistenca blata po lestvici 1–5
- Teža: spremljanje teže psa enkrat tedensko
Postavimo si cilje za boljše spremljanje. Preverjanje teže nam pove, če je vnos hrane pravilen. Čas obroka pod 15 minut priča o tem, da je pes bolj zbran.
- Stabilna ali rahlo naraščajoča teža
- Čas hranjenja pod 15 minut
- Manj izraziti vedenjski kazalniki stresa med obrokom
- Dosledno prazne posode tudi ob vidnosti drugega psa
Če vidimo, da gre kaj narobe, ukrepamo. Povečamo razdaljo med psi in skrajšamo čas obroka. Uporabimo kratke, a uspešne korake proti izboljšanju.
Naš dnevnik nam služi kot vodnik. Z njegovo pomočjo lahko naredimo majhne prilagoditve. Od izbire tišjega prostora do hitrosti napredovanja.
Tipične napake, ki zavirajo napredek
Težave pri treningu psa pogosto izvirajo iz majhnih navad. Ena od napak je prehitra izpostavitev, kar pomeni, da prehitro zmanjšamo razdaljo med psi in s tem povišamo napetost. Prav tako škoduje kaznovanje pri skledi, ker s strahom in pritiskom zmanjšamo psu apetit in porušimo zaupanje.
Neredna rutina psu oteži razumevanje, kdaj so obroki, kar vodi v odlašanje z jedjo. Na težavo vplivajo tudi vedno dostopne posode, hranjenje v hrupnem okolju in nejasni prehodi po jedi. Prepogosto menjavanje hrane lahko zmoti prebavo in povzroči odpor do hrane.
Opazili smo, da spreminjanje hrane med psom spodbudi tekmovalnost. Prevelike količine hrane in slab ustni higiena lahko povzročita neudobje. To lahko pripelje do tega, da pes noče jesti. Ignoriranje napredka pomeni, da pozabimo na male izboljšave ali skrite vzorce vedenja.
Rešitve najdemo v majhnih korakih in natančni organizaciji. Uporabimo ločilne pregrade, pripravimo vnaprej odmerjene porcije in izberemo miren prostor za hranjenje. Za učenje uporabljamo kvalitetne beljakovinske priboljške, kot je MeatLover, in alergijam prijazno hrano, kot sta CricksyDog in Ely.
Za uspeh je pomembno, da se vsi v hiši strinjamo o pravilih hranjenja. Tako lažje popravimo napake pri treningu. In preprečimo težave, kot so prehitra izpostavitev, kaznovanje, neredna rutina in pogosto menjavanje hrane.
- Mikrokoraki namesto skokov: počasno zmanjševanje razdalje med psi.
- Miren prostor: brez hrupa, brez motenj, brez prostih posod.
- Doslednost: fiksni časi, zapisovanje obrokov in vedenja.
- Vnaprej odmerjene porcije in jasni prehodi po obroku.
- Vredni priboljški (MeatLover) in hipoalergena hrana (CricksyDog, Ely).
- Usklajena komunikacija celotnega gospodinjstva.
Zaključek
Naša izkušnja nas je naučila, da je rešitev kompleksna. Najprej smo preverili zdravje pri veterinarju. Potem smo prilagodili prostor, uvedli ločene obroke in vzpostavili rutino. Z desenzitizacijo in protipogojitvijo smo ustvarili mirno okolje za hranjenje.
Izbira prave hrane in dodatkov je pomagala. Uporabili smo hipoalergeno hrano CricksyDog Chucky, Juliet in Ted, ki je izboljšala prebavo. Ely mokra hrana je psa pritegnila k skledi, MeatLover priboljški pa so olajšali trening.
Za boljše zdravje smo dodali Twinky vitamine. Prav tako smo poskrbeli za redno nego s Chloé in dentalne priboljške Denty. Mr. Easy veganski prelivi so jedi dali prijeten vonj. Sedaj oba psa jesta umirjeno in po urniku.
Če imate podobne težave, začnite počasi. Uvedite eno spremembo naenkrat in sledite napredku. Mirno sožitje v gospodinjstvu z več psi je dosegljivo s pravo rutino in treningom.
FAQ
Zakaj naš pes ne je, ko je v bližini drugi pes?
Pes morda ne je zaradi stresa ali ker brani svojo hrano. Ob prisotnosti drugega psa lahko postanejo zaskrbljeni in izgubijo zanimanje za hrano. Ločeno hranjenje in postopno navajanje s pomočjo priboljškov lahko pomaga.
Kako vemo, ali gre za vedenjski ali zdravstveni problem?
Najprej obiščemo veterinarja, ki preveri zdravstveno stanje psa. Če zdravje ni težava, je vzrok verjetno vedenjski. Takrat uvedemo dnevnik obrokov in začnemo z vedenjsko terapijo.
Kateri znaki pri skledi kažejo na stres?
Stresni znaki vključujejo otrdel pogled, renčanje in umikanje od sklede. Takrat povečamo razdaljo med psom in skledo, uporabimo pregrado in prilagodimo trening.
Kako začnemo z ločenim hranjenjem dveh psov?
Hrano dajemo v ločenih prostorih z vrati ali paravanom. Postrežemo oba psa hkrati in po koncu obroka posode pospravimo. To naredimo mirno in brez naglice.
Kakšna je idealna rutina hranjenja pri več psih?
Določimo fiksen čas za hranjenje, zagotovimo tišino in omejen čas za jed. Po hranjenju naj psi počivajo. Nadzorujemo tudi, kako se premikajo iz enega prostora v drug.
Kako izvajamo desenzitizacijo, da bo pes jedel ob prisotnosti drugega psa?
Začnemo s hranjenjem na varni razdalji. Ob prisotnosti drugega psa dajemo priboljške. Postopoma skrajšujemo razdaljo, dokler ne vidimo izboljšanja.
Katera hrana pomaga izbirčnim ali občutljivim psom?
Hipoalergena hrana, kot je CricksyDog, pomaga. Ta hrana vsebuje različne beljakovine in je dobra za prebavo. Tako lažje treniramo psa.
Ali je smiselno uporabljati mokro hrano in prelive?
Da, mokra hrana in prelivi lahko povečajo zanimanje za jed. Mr. Easy prelivi zagotovijo dodatno aromo, ne da bi spremenili hranilni profil obroka.
Kako pravilno menjamo hrano, da ne poslabšamo apetita?
Hrano menjamo postopoma v 7–10 dneh. Spremljamo reakcijo psa in pazimo na prebavne težave. Tako preprečimo slabo reakcijo na novo hrano.
Kateri okoljski dejavniki najbolj rušijo hranjenje?
Motijo hrup, drseča tla in vidnost drugega psa. Pomagajo nedrseče podloge, enakomerno osvetljeni prostori in feromoni po nasvetu veterinarja.
Kako vemo, da napredujemo?
Napredek opazimo, ko pes poje sproščeno v 10–15 minutah. Redno beležimo vse od obrokov do počutja psa. S časom opazimo krajšanje časa do prazne posode.
Katere dodatke in nego priporočamo za podporo apetitu?
Kaj storimo, če pes kljub ločevanju še vedno ne je?
Razdaljo povečamo, okrepimo pregrado in vključimo nagrajevanje. Ponovno preverimo hrano in zdravstveno stanje psa pri veterinarju.
Katere napake naj nujno preprečimo?
Izogibamo se prehitremu približevanju psov in nenadnim spremembam. Upoštevamo pravilno rutino hranjenja in skrbimo za zobno higieno.
Kako dolgo traja, da pes spet mirno je ob drugem psu?
Prvi znaki izboljšanja se pojavijo v nekaj tednih. Za trajno spremembo lahko potrebujemo do dva meseca. Pomembni so majhni koraki.
Ali lahko hrano hidriramo, da povečamo zanimanje?
Ja, brikete navlažimo ali uporabimo preliv. To izboljša okus in teksturo hrane, posebej pri občutljivih psih.