Navajanje zunanjega psa na notranje bivanje pozimi – postopno in nežno

Obstaja pomislek, da bo pes, navajen spanja zunaj, ob prehodu v hišo pozimi postal nesrečen in nemiren. Vendar, ali je res takoj “preveč razvajen”?

Ko se ohladi, nas pogosto skrbi, ali naj pes ostane zunaj ali ga vzamemo noter. Razmišljanje ni omejeno le na toploto. Pomembno je razumeti vpliv prehoda iz zunanjega v notranje okolje na psa, tako fizično kot vedenjsko.

V članku razkrivamo, kako lahko psa postopoma navadimo na življenje v stanovanju. Osredotočamo se na gradnjo rutine in navajanje brez stresa. Pomembni so jasna rutina, miren kotiček, pravilna higiena in zadostna količina gibanja.

Here’s how cold weather affects your dog: koža, dlaka in sklepi se morajo prilagoditi novi klimi. Poleg tega se mora pes naučiti pravil hišnega reda. Ignoriranje tega lahko vodi v stres pri psu.

Članek je pisal za vse nas v Sloveniji, ki imamo možnost zunanjega kot tudi notranjega bivanja za naše pse. Tudi za tiste, ki so prevzeli pse navajene življenja na prostem. Skupaj poskrbimo, da bo zima za vašega psa prijetna in varna. Načrtujemo mešanico fizične topline, varnosti, rutine, duševne stimulacije in skrbi za zdravje.

Ključne ugotovitve

• Prehod zunaj-noter naj bo postopen, da se pes lažje prilagodi na nov ritem.
• Pri navajanje psa na bivanje v stanovanju gradimo navade, ne uporabljamo prisile.
• Pes pozimi v hiši potrebuje miren kotiček, jasna pravila in dovolj gibanja.
• Zimska skrb za psa vključuje tudi nego kože, dlake in tac po sprehodih.
• Udobje psa pozimi dosežemo z uravnoteženo toploto, ne s pregrevanjem.
• Če opazimo stres pri psu pozimi, prilagodimo tempo in okrepimo rutino.

Zakaj je prehod iz zunanjega na notranje bivanje pozimi pomemben

Zunaj pozimi veter, vlaga in temperaturna nihanja ustvarijo zahtevne razmere. Tla postanejo mrzla, ledene površine in sol na cestah pa škodujejo. Mraz pri psih pozimi ni zanemarljiv, pogostejši je, kot menimo.

Hipotermija in ozebline so glavni zimski skrbi za pse. Podhladitev je bolj verjetna, ko je dlaka mokra. Ozebline so pogoste na ušesih, repu in blazinicah, ker je tja prekrvavitev slabša.

• mraz, veter in mokrota, ki znižajo telesno temperaturo

• poškodbe tačk zaradi ledu in soli, razpoke ter pekoč občutek

• poslabšanje artritisa in sklepnih težav zaradi togosti in mraza

• večja poraba energije, ker se telo stalno ogreva

Trditev, da pes z gosto dlako zdrži vse, ne drži. Pomembni so starost, zdravje, kondicija in navade psa. Pomembno je, da ima pes na voljo toplo zavetišče.

Zimske razmere zunaj lahko stresirajo psa zaradi glasov, petard in neviht. Občutek varnosti mu zagotovimo z miren začetek in jasnimi pravili. Urejeno okolje zmanjša tveganja, kar psu omogoča boljše življenje pozimi.

Kako prepoznamo, ali je naš pes pripravljen na bivanje v hiši ali stanovanju

Ko opazimo, da je psu zunaj manj udobno, se pogosto pokažejo jasni telesni signali. Drgetanje, iskanje zavetja in dvigovanje tačk od hladnih tal so med najbolj tipičnimi znaki.

Pozorni bodimo tudi na zvijanje v klobčič in okorelost po počitku. Manjša želja po gibanju nam lahko pove, da je čas za toplejšo rešitev.

Hkrati preverimo, kako se naš pes znajde v bližini ljudi. Če zna mirno počivati in se ne vznemiri ob vsakem premiku, je priprava na notranje bivanje lažja.

Dobro je vaditi kratke trenutke samote za zaprtimi vrati ali na hodniku. Pes tako v stanovanju prvič ne doživi preveč pravil naenkrat.

• Pes rad vstopa v hišo in se pogosto zadržuje blizu nas.
• Sprejme svoje ležišče ter se nanj vrača brez prigovarjanja.
• Dobro se odziva na rutino hranjenja in sprehodov, zato se pasje navade doma lažje oblikujejo.

Včasih nas presenetijo izzivi, zaradi novih vonjev in zvokov. Označevanje, lajanje na stopnišču, skakanje po pohištvu ali grizenje predmetov so znaki, ki jih ne spregledamo.

Če se ob tem pojavijo znaki stresa pri psu, tempo upočasnimo. Okolje poenostavimo za lažje prilagajanje.

1. Naredimo več kratkih obiskov v notranjosti v različnih delih dneva.
2. Psu pustimo, da najprej razišče, nato pa opazujemo, ali se zna umiriti ob nas.
3. Po vsakem obisku preverimo, kako hitro se vrne v mirno stanje in ali se pasje navade doma že začnejo ponavljati.

Če se pes po začetnem raziskovanju sprosti in počiva, je to dober znak. Pes tako prvič dojame notranjost kot varno in predvidljivo okolje.

Pes zima pomoč pri prehodu med zunanjim in notranjim okoljem

Ko temperature padejo, naši štirinožni prijatelji potrebujejo posebno skrb. Razlika v okolju ni le prehod skozi vrata. Spreminjajo se temperatura, tla, vonji, zvoki in celo pravila. Z doslednostjo in mirnostjo olajšamo prehod.

Težave nastanejo, ko je prehod iz hladnega v toplo prehiter. Iz nenadnih sprememb temperature lahko pes doživi nelagodje ali celo toplotni šok. Uvedimo intermezzo korak – najprej v hladnejši prostor kot hodnik, potem v dnevno sobo.

Vključimo enostavne postopke za zimsko prilagajanje, ki jih ponavljamo vsakodnevno. Pes tako spozna, kaj je varno in kaj pričakovano. Mir se hitro ustali.

• Okolje: Pripravimo topel kotiček brez prepiha. Omejimo dostop do drugih delov doma, da se pes ne počuti izgubljenega.

• Rutina: Sprehodi, hranjenje in čas za igro naj potekajo ob enakih urah. Ta predvidljivost pomaga psu, da se počuti varnega.

• Vedenje: Spodbujamo umirjenost. Naučimo jih, kje je njihovo mesto, in popravljamo neželena vedenja, kot je grizenje.

• Nega: Po sprehodu poskrbimo za čiščenje in sušenje. Pregledamo tudi blazinice in odstranimo sol. S tem preprečimo draženje.

• Prehrana in hidracija: Hrano prilagajamo aktivnosti psa. Voda mora biti nenehno dostopna, zlasti v suhem zraku ogrevanih prostorov.

Navajanje psa na notranje bivanje ni prehod čez noč. Naš namen je zagotoviti občutek varnosti in razumevanje novih pravil. S prilagoditvijo tempa dosežemo, da se pes v novem okolju počuti sproščeno.

Priprava notranjega prostora: topel kotiček, mir in jasna pravila

Ko selimo psa v notranjost pozimi, najprej poiščemo primeren prostor. Izberemo lokacijo daleč od prepiha in radiatorjev. Ustvarimo udoben kotiček, ki ga pes hitro vzljubi kot svoj varni prostor.

V kotiček postavimo toplo pasje ležišče ali debelo odejo. Za mokre dni dodamo še eno pralno odejo. S temi koraki zagotovimo občutek varnosti in zmanjšamo morebitni nemir psa.

Domača pravila morajo biti jasna in dosledno upoštevana. Dosegamo to z vzajemnim dogovorom, kje se lahko pes zadržuje. To vključuje pravila glede kavča ter mesto za počakati pred odhodom.

• vedno imejte hrano in vodo na istem, mirnem mestu
• mesto za čakanje pred odhodom mora ostati nespremenjeno
• omejimo dostop do določenih sob z zapiranjem vrat

Dom prilagodimo tako, da preprečimo težave zaradi radovednosti psa. Pospravimo kable, čevlje in igrače, omejimo dostop do stopnic. S tem psu zagotovimo varno okolje in zmanjšamo možnost nesreč.

Uvedemo preprost ritual ob prihodu, ki psa pomiri. Brisača, voda in stalno mesto za povodec naredijo prihod domov predvidljiv. Pes se tako hitro umiri in lažje sprejme svoje mesto za počitek.

Postopen načrt navajanja: od kratkih obiskov do polnega bivanja

Ko pes pride v nov dom, je pomembno ohraniti mir. S prilagajanjem psa takoj po aktivnosti, ko je utrujen, se izognemo stresu. Tako psu notranji prostori postanejo varno zavetje.

1. 1. faza: 5–15 minut po sprehodu pomagamo psu, da se navadi na nov prostor. Raziskovanje okolice nagradimo, ko se pes umiri. Pozitivna motivacija je ključna, s pohvalo ali priboljškom ga usmerimo k miru.

2. 2. faza: Razširimo bivanje do 60 minut. Uvedemo ležišče in psa učimo “na mesto” brez pritiska. Omejen prostor v tem času preprečuje neželeno vedenje in iskanje neprimernih sanitarnih kotičkov.

3. 3. faza: Postopno vključimo daljše obdobje počitka popoldne ali zvečer in po potrebi ponoči. Napredovanje je odvisno od psa, njegove sproščenosti in urejenosti. Pri znakih nemira ali cviljenja prilagodimo dolžino bivanja.

4. 4. faza: V tej fazi psa navadimo na stalno notranje bivanje ob ohranjanju zunanjih aktivnosti. Sprehodi, igre in vohanje so ključni za dobro počutje psa in lažje prilagajanje na domačo rutino.

• Pogostejši izhodi na začetku preprečujejo nesreče in pomagajo pri vzpostavitvi ritma. Nadzor in omejitev prostora sta pomembna.

• Ignoriranje manjših iskanj pozornosti pomaga, medtem ko kaznovanje strahu ni primerno. Nagrade za tišino in sproščenost spodbujajo psa k pravilnemu vedenju znotraj.

Rutina sprehodov in izločanja, ko pes začne več časa preživeti notri

Ko pes preide iz zunanjosti v notranjost, je naenkrat omejen na manjše območje za izločanje. Prej, ko ni potreboval zadrževati se, smo mu sedaj dolžni zagotoviti več možnosti za to. Na ta način oblikujemo rutino brez stresa in nestrpnosti.

Na začetku so redni sprehodi izjemno pomembni. Doslednost v urniku sprehodov pesu omogoči, da se hitro nauči čakati na naslednji izhod. Zimske sprehode prilagodimo tako, da so krajši, vendar pogostejši, za njegovo udobje in potrebe.

1. Zjutraj takoj ven, še preden se doma “razživi”.
2. Po vsakem obroku, ker se prebava hitro sproži.
3. Po igri in po dolgem pitju vode.
4. Po spanju ali krajšem počitku.
5. Zadnji izhod pred spanjem mora biti miren.

Pri učenju čistoče pazimo na pesove majhne znake. Če postane nemiren, začne vohljati ali krožiti, ga hitro peljemo ven. Tako preprečimo nesreče znotraj doma.

Izbira enega mesta za izločanje zunaj pomaga psu hitreje razumeti njegov namen. Ko opravi potrebo, je ključno, da ga nagradimo, nadaljujemo pa s sprehodom, da nagrada ni zgolj vrnitev domov.

Izogibanje napakam, kot so predolgi časovni razmiki med izhodi, kaznovanje po pripetljaju, ali prehitra svoboda v stanovanju, zahteva našo pozornost. Najbolje je, da prostor za psa sprva omejimo in ga postopoma večamo. Sledenje urniku in ohranjanje miru pripomore k hitrejšemu učenju in manj stresa.

Upravljanje temperature: kako dosežemo udobje brez pregrevanja

Prehod iz mraza v toplo lahko psa segreje hitreje, kot mislimo. Naš cilj je zagotoviti stabilno toplotno udobje, ne pa ustvariti vročino, ki utrudi psa. Pri ogrevanju je bolje izbrati zmernost. Pomembno je opazovati, kako se pes odziva na temperature v prostoru.

Veliko lastnikov išče idealno temperaturo za psa doma. Ključno je, da ne pregrevamo prostora in se izogibamo vročim mestom ob radiatorju. Psi z gosto dlako bolje zdržijo nekoliko hladnejše okolje, kot pa nenadne vroče valove.

Pregrevanje psa lahko prepoznamo po jasnih znakih. Pes začne intenzivno sopihati pozimi, če je v dnevni sobi prevroče ali če leži preblizu toplotnega vira. Prav tako lahko zaznamo nemir, iskanje hladnega tal ali rdečico na dlesnih.

• zmanjšamo temperaturo ali na kratko prezračimo prostor
• ponudimo svežo vodo in miren kotiček brez vznemirjanja
• prestavimo ležišče stran od radiatorja in direktnega toplega zraka

Psa lahko ohladimo z zagotavljanjem izbire prostora za počitek. Ležišče naj bo mehko in zračno. Zraven naj bo pot do hladnejših tal, kot so ploščice ali hodnik. To nam pomaga ohranjati toplotno udobje ves dan in ponoči, ne glede na spremembe v ogrevanju.

Plaščki so koristni za kratkodlake pse, starejše, majhne ali bolne pse med sprehodom. Doma, pri zmerni temperaturi, jih običajno ne potrebujemo. S tem zmanjšamo možnost pregrevanja psa po vrnitvi iz mraza. Pomembno je, da preprečimo nenadno pes sopihanje pozimi brez pravega vzroka.

Higiena po sprehodu: mokre tace, sol na cestah in zaščita kože

Ko pridemo domov v zimskem času, izvedemo kratko rutino. Mokre tačke in trebuh najprej obrišemo. Nato natančno pregledamo medprstni prostor za ledne kepice. Te odstranimo, preden postanejo moteče.

Pozorni smo na sol na pločnikih, ki draži pasje blazinice. To vodi v liženje tačk in s tem zaužitje dražečih snovi. Pri občutljivih psih se lahko pojavijo pekoč občutek, rdečina ali nemir.

Za odstranitev soli na tačkah jih speremo z mlačno vodo. Sledi sušenje tačk, posebej med prsti in na robu blazinic. Vlažna koža je bolj dovzetna za draženje in odrgnine.

• Po sprehodu izvedemo pregled za morebitno rdečino, ranice, ali občutljivost.
• Redno skrajšujemo dlako med blazinicami, kjer se nabira led.
• Poskrbimo za nedrsečo podlago doma, da preprečimo zdrsavanje na mokrih tleh.

Za občutljivejše pse uporabimo zaščitni balzam za blazinice in smrček. Ta zaščita zmanjša izsušitev kože in ščiti pred soljo in mrazom. Ob pojavu razpokanih blazinic predlagamo mehkejše sprehajalne podlage in krajše sprehode, dokler se stanje ne izboljša.

Kako preprečimo vedenjske težave v notranjem okolju

Ko psa preselimo v notranje prostore, ga moti manko dejavnosti. Pogoste vedenjske težave niso upornost, ampak posledica energije, stresa in novih spodbud. Domovi prinašajo drugačne zvoke, omejeno gibanje in tesnejši stik z ljudmi. Zato je ključno, da vzpostavimo jasen dnevni ritem.

Mentalna stimulacija psa je bolj učinkovita kot samo telesna aktivnost. Več krajših sprehodov z intenzivnim vohanjem je bolj koristnih kot en dolg sprehod. Vohanje psa utrudi več, kot pričakujemo; tako se doma bolje sprosti.

• 3–5 kratkih sprehodov z mirnim vohanjem in počasnim tempom
• igra iskanja priboljškov po sobi ali v brisači
• varne, nadzorovane žvečilne aktivnosti, ki zamotijo čeljust in glavo
• kratke vaje za samokontrolo: sedi, prostor, na mesto

Preventiva je ključna za preprečevanje uničevanja stvari. Omejimo dostop do delov stanovanja in poskrbimo, da so skušnjave zunaj dosega. Zagotoviti moramo tudi primerno število dovoljenih žvečljivih igrač, da pes ve, kaj sme.

Za odpravo lajanja moramo najprej identificirati sprožilce. Če pes laja zaradi zunanjih dejavnikov, začasno omejimo dostop do oken in premaknemo njegovo ležišče. Mir nagrajujemo in ustvarimo rutino, da pes ve, kdaj je čas za igro, počitek ali sprehod.

Zaznani znaki ločitvene tesnobe zahtevajo previden pristop, ne kazen. Praksa kratkih odhodov in postopno podaljševanje časa odhoda pomaga. Pomirimo ga pred odhodom. Konsistentnost, usmerjanje in pohvala za dobro vedenje ponavadi prinesejo boljše rezultate kot priganjanje. Pes se tako v varnem okolju hitreje nauči pravil obnašanja.

Socializacija in mirno sobivanje z družinskimi člani

Ob prvem večjem času preživetem v hiši, želimo, da se pes počuti varno. Ustvarimo jasno določen pasji prostor za mir. Ležišče je pasjemu občutku varnosti zelo pomembno. Dogovorimo se, da ga tam ne božamo in ne kličemo k igri.

Da zmanjšamo stres pri psu, pazljivo opazujemo njegove signale. Yehanje, lizanje nosu, obrat glave kažejo, da pes želi biti sam. Spoštovanje teh signalov vodi do harmonije.

Med otroki in psom pozimi iščemo miren stik. Otroci morajo razumeti, da se psa ne izziva. Ko pes sam poišče bližino, ga nagradimo z nežnim tonom glasu.

• Na začetku božamo le kratek čas, nato prekinemo.
• Hrana in igrače so pod nadzorom odraslih.
• Odhod psa v njegov prostor signalizira konec druženja.

Pri skupnem življenju z drugimi živalmi stike uvajamo počasi. Ločene sklede za hrano in vodo ter ležišča pomagajo zmanjševati stres. Gradimo pozitiven odnos, ko telesna govorica postane sproščena.

1. Prvi korak so kratka srečanja na varni razdalji.
2. Nato preživimo čas v istem prostoru, vsak na svojem mestu.
3. Večja svoboda pride z razumevanjem pravil in vzpostavitvijo rutine.

Vsak dan najdemo čas za kratke povezovalne rituale. Kratka vaja, tiho božanje ali krtačenje so koristni. Po teh aktivnostih mirno počivamo, kar psu pomaga razumeti, da bližina pomeni varnost, ne kaos.

Prehrana pozimi: energijske potrebe, teža in prebava pri prehodu v notranjost

Ko svojega psa s hladom preselimo izdvorišča v toplejšo hišo, se njegova energijska poraba preoblikuje. Notranje okolje prinaša več počitka, kljub temu pa nas na prostem čakajo hladni sprehodi. Zato skrbno spremljamo psa: njegovo utrujenost, igro in morebitno pridobivanje teže okoli reber.

Psu se energijske potrebe spreminjajo iz dneva v dan. Manj gibanja pomeni manjše potrebe po kalorijah. Po drugi strani pa nas hlad in dolgi sprehodi prisilijo v povečanje porabe, zlasti pri psih z redkejšo dlako.

Težo psa pozimi presojamo po telesni kondiciji, ne zgolj po tehtanju. Rebri morajo biti otipavno, pas pa vidljivo opredeljen od zgoraj. Če rebra težko najdemo, je čas za prilagoditev obrokov.

• Rebra preverjamo z lahkim dotikom, brez potrebe po pritiskanju skozi plast maščobe.
• Pas opazujemo iz različnih kotov, ne samo po določenih aktivnostih.
• Vsak dan količinsko upoštevamo priboljške v skupnem dnevnem vnosu.

Postopen prehod je ključen, ko menjamo tip hrane ali obroke. Najbolje je, da se prehod na novo hrano izpelje v 7–10 dneh, s postopnim mešanjem hrane. To zmanjšuje možnosti za mehko blato in občutljive želodce.

1. Začetek prehoda vključuje malo nove hrane.
2. Vmesno obdobje razdelimo, da imamo pol stare, pol nove hrane.
3. Ob zaključku postopoma odstranimo staro hrano, obenem spremljamo blato in apetit.

Ne smemo pozabiti na zadostno hidracijo, še posebej v ogrevanih prostorih. Dosleden dostop do sveže vode prispeva k zdravi prebavi, koži in dlaki. Včasih je koristno vodno posodo premakniti bliže k prostoru, kjer pes pogosto počiva.

Pri manjši aktivnosti psa je pomembna prilagoditev hrane skupaj z doslednim urnikom. Stalni časi obrokov in nato počitek vzpostavijo rutino, ki je še zlasti pomembna za večje pasme. Izogibamo se divjanju po jedi, da zmanjšamo možnosti za zasuk želodca in zagotovimo umirjeno prebavo.

CricksyDog kot podpora pri zimskem prehodu: hrana, priboljški in nega

Prehod psa v notranje prostore pozimi zahteva posebno skrb, tudi za prebavo, kožo in dlako. CricksyDog hrana nam pomaga ohranjati rutino in zagotavlja ustrezni dnevni vnos energije. Tako prehod poteka mirneje, četudi se pes več zadržuje v stanovanju. Manjše gibanje na prostem vpliva na potrebe psa.

Če pes pokaže znake občutljivega želodca ali srbenja, je hipoalergena pasja hrana brez piščanca dobra rešitev. Izogibati se moramo tudi pšenici, saj lahko povzroči napihnjenost. To je še bolj izrazito v zimski sezoni zaradi manjše aktivnosti in suhega zraka.

Pri izbiri hrane upoštevamo starost in velikost psa. Pomembno je, da je obrok uravnotežen:

• Chucky suha hrana za mladiče spodbuja razvoj stabilnih prehranjevalnih navad.

• Juliet suha hrana za majhne pse, ki zagotavlja potrebno energijo in je dobro prebavljiva.

• Ted suha hrana za srednje in velike pse prispeva k boljši sitosti in moči mišic.

Izbira hipoalergene hrane se prilagodi aktivnosti in občutljivosti psa. Lahko izbiramo med različnimi beljakovinami, kot so jagnjetina, losos in govedina. Aktivnejšim psom bolje ustreza poln okus, pri občutljivih izberemo blage okuse. Ely mokra hrana dodaja hidracijo in naredi obrok privlačnejši.

Priboljški iz mesa so koristni pri učenju domačih pravil. MeatLover, ki je 100 % mesni, uči psa mirnosti in tihega vedenja. Različni okusi omogočajo, da pes ostane motiviran in zainteresiran za vadbo.

Vitamini za pse so ključni v hladnejših dneh, predvsem pri okorelosti. Twinky zagotavlja dodatke za sklepe in multivitamine, kar podpira umirjen zimski ritem. Ko je pes več časa notri, so koristni tudi Denty veganski dentalni priboljški za žvečenje.

Po sprehodu je nega tačk bistvena zaradi suhosti in draženja od soli. Uporabimo Chloé šampon za čiščenje in balzam za nego razpokanih blazinic. Če pes ne želi jesti briketov, Mr. Easy veganski preliv poskrbi, da je obrok še vedno privlačen.

Zdravje in preventiva: kdaj potrebujemo veterinarja

Prehod psa v notranje bivanje pozimi zahteva posebno pozornost. Opazujmo znake, ki jih doma lahko hitro spregledamo. Ob najmanjšem sumu, da s psom ni vse v redu, je obisk veterinarja pozimi nujen. Veterinar je v teh primerih psu lahko v veliko pomoč.

Nekaterih simptomov ne smemo ignorirati, saj lahko hitro napredujejo. Podhladitev pri psih je zahrbtna, saj se simptomi včasih zamaskirajo. Mraz lahko zamenjamo za utrujenost ali počasnost.

Vztrajno drgetanje, hladne okončine, apatija, modrikaste dlesni, težave z dihanjem ali šepanje kažejo na nujnost veterinarske pomoči. Krvave razpoke ali boleče tace po sprehodu zahtevajo takojšnjo pozornost.

Zimske težave psa pogosto vključujejo kožo in dihala. Sol in vlaga lahko sprožita kožna vnetja, zato po sprehodu tace speremo. Tace moramo temeljito osušiti. Rdečina, prhljaj, neprijeten vonj ali lizanje so znaki, ki zahtevajo hitro ukrepanje.

Kašelj pri psih se pozimi lahko poslabša zaradi hladnega zraka. Če kašelj vztraja ali se poslabša, je čas za obisk veterinarja. Težje dihanje ob kašlju je alarmanten znak.

Sklepi so v hladnih mesecih občutljivi. Artritis lahko oteži gibanje, kot je skakanje ali hoja po stopnicah. Včasih se bolečina pri psih kaže kot sitnost.

Če pes nenadoma joka, se skriva ali postane agresiven, je to lahko znak bolečine. Pri takšnih spremembah v vedenju je pomembno, da izključimo bolečino in nelagodje.

Preventiva zmanjša tveganje za zdravstvene težave. Redni pregledi in zaščita tačk so ključni. Pomembna je tudi primerna telesna teža za razbremenitev sklepov.

Za starejše pse in tiste, nagnjene k sklepnim težavam, razmislimo o dodatkih za sklepe. Z veterinarjem se posvetujmo o prilagoditvi aktivnosti v hladnem obdobju.

Posebni primeri: starejši psi, mladiči in zelo veliki ali zelo majhni psi

Prehod nekaterih psov v notranje bivanje včasih zahteva dodatno potrpežljivost. Posebno skrb zahtevajo zimske razmere, saj se prilagajanje telesa in navad odvija počasneje. Takrat upočasnimo tempo, vztrajamo pri doslednosti in zagotavljamo varnost v domu.

• Starejši psi pozimi pogosto kažejo večjo okorelost in potrebujejo dlje časa, da se ogrejejo. Postavimo nedrseče podloge, zlasti na hodnikih in ob posodah z vodo. Sprehode skrajšamo, a povečamo njihovo pogostost, da spodbudimo aktivnost brez prevelikega napora.

• Za mladiča je pozimi v stanovanju ključna rutina čistoče. Zunaj ga redno vodimo na krajše sprehode in takoj nagradimo po opravljeni potrebi. Izogibamo se dolgim postankom, da mladič ne postane prehlajen preden se dobro ogreje.

• Manjši psi hitreje občutijo mraz, zato je oblačenje v plašček pri sprehodih pametna odločitev. Doma zagotovimo primerno topel prostor stran od neposredne toplote radiatorjev. Izogibamo se previsokim temperaturam in suhemu zraku, ki lahko draži dihalne poti.

• Za velike pse je kritično, da ne drsijo po gladkih površinah in da ne skačejo na stopnicah brez nadzora. Uredimo jim varno pot dobrovanja, kjer je možno, zapremo dostop do stopnic. Pazimo na njihovo telesno težo, saj stabilen tempo gibanja in varna površina pripomoreta k zmanjšanju obremenitve sklepov.

V teh primerih je ključen počasen prehod in jasno postavljena pravila. Načrtujemo več izhodov za potrebo, poskrbimo za suhe tace in zmanjšamo možnost zdrsov. Pes se tako lažje prilagodi na spremembe v vremenu.

Kako ohranimo del zunanjih navad, tudi ko pes živi notri

Prehod psa v notranje bivanje ne pomeni, da zanemarimo njegove zunanje aktivnosti. Še vedno je ključno, da doživi svež zrak, nove vonje in sproščeno raziskovanje. Zimski sprehodi so bistveni, da pes ne izgubi stika z okoljem, kljub udobju doma.

Da ohranimo pesje navade, se držimo dnevne rutine. Rutina psu nudi varnost, nam pa zagotavlja, da ne zanemarimo gibanja. Zimske aktivnosti naj bodo kratke, a dosledne.

• jutranji sprehod za razgibanje in prvo vohanje
• večerni sprehod za umiritev pred spanjem
• kratek opoldanski izhod, kadar nam čas dopušča
• vikend daljši sprehod v naravi, če vreme omogoča

Če nas vreme prisili ostati notri, naj pes izrazi svojo energijo doma. Skrijemo brikete, pripravimo kartonske škatle za raziskovanje in žvečenje. To pesu omogoča duševno stimulacijo z minimalnim naporom z naše strani.

Vohalne igre spodbujajo psa k uporabi nosa in uma. Skriti priboljški po sobi ali v brisači nudijo dober miselni izziv. Dodamo lahko še treninge poslušnosti ali učenje trikov za dodatno kontrolo in pomiritev.

Za spremembo rutine si privoščimo “vohalni sprehod”. Počasi hodimo, psu dovolimo raziskovati vonjave. To ga utrudi mentalno in zmanjša verjetnost za stresna vedenja doma.

Zaključek

Navajanje psa na zimsko obdobje zahteva mirno tempo, jasna pravila in vzpostavitev rutine. Začnimo s kratkimi obdobji v hiši, ki jih postopoma podaljšujemo. To zmanjša stres pri psu in prepreči morebitno zmedo.

Za ohranjanje reda so ključni sprehodi ter odvajanje ob ustaljenih urah. Prostor naj bo prijetno topel, a ne prevroč, in redno prezračen. Po vrnitvi s sprehoda je pomembno očistiti psa: obrišemo mokre tace in speremo sol.

Razumevanje psa kot posameznika pomaga pri prehodu med zunanjim in notranjim okoljem. Nekateri psi se hitro privadijo, drugi potrebujejo več časa. Pomembno je napredovati, ko opazimo, da je pes sproščen in uživa v notranjem okolju.

Miren prehod omogoča varno in tiho sobivanje. Pri tem so v pomoč ustrezna prehrana, primerne nagrade, vitamini in skrb za tačke. Ti nasveti za skrbnike psov v Sloveniji pomagajo ohranjati doslednost tudi v najhladnejših dneh.