Podpora imunskemu sistemu s prehrano

V Sloveniji se jeseni pogosto prvo znamenje ohlajanja pokaže v grlu. Zjutraj nas preseneti megla, opoldne greje sonce, zvečer pa nas ohladi mrzel zrak. Vprašamo se, kako ostati zdrav kljub neprestanim obveznostim.

V takšnih dneh se lahko zanesemo na nekaj, kar imamo vedno pri roki: naš krožnik. Krepitev imunskega sistema preko prehrane ni hitra rešitev, temveč neopazna rutina, katere učinke zaznamo skozi čas. Spremeniti moramo majhne navade, da se okrepi naša imunska podpora, še posebej ko so okužbe vse pogostejše.

V nadaljevanju bomo raziskali, kaj natančno v prehrani krepi našo odpornost. Predstavili bomo živila, na voljo v lokalnih trgovinah ali na tržnici, in kako jih najbolje uporabiti. Osredotočili se bomo na bistvene sestavine: beljakovine, zdrave maščobe, vlakna, vitamine in minerale, antioksidante ter zadostno hidracijo.

Sezonskost bomo upoštevali z domačimi izdelki, kot so zelje, repa, ajda, fižol in jabolka. Tak pristop k prehrani ne pomeni iskanja popolnosti, ampak izbiro pametnih temeljev. Razumevanje delovanja imunskega sistema nam pomaga, da ostanemo zvesti zdravim navadam tudi v zahtevnih dneh.

Zaključili bomo s primerom, kako lahko s prehrano podpremo tudi psičke, in omenili CricksyDog. Do takrat ostajamo pri tem, kaj lahko storimo zdaj, že s prihajajočim obrokom.

Ključne točke

• Preproste dnevne izbire lahko dolgoročno izboljšajo podpora imunskemu sistemu.
• Krepitev imunskega sistema s hrano temelji na ponavljanju, ne na popolnosti.
• Prehrana za odpornost vključuje beljakovine, maščobe, vlaknine, mikrohranila, antioksidante in vodo.
• Upoštevali bomo sezonska slovenska živila, ki so dostopna večini gospodinjstev.
• Razložili bomo, kako imunski sistem prehrana poveže črevesje, vnetja in energijo.
• Dotaknili se bomo tudi tega, kaj pomeni zdrava prehrana Slovenija v praksi, brez kompliciranja.

Zakaj je prehrana ključna za močan imunski sistem

Prehrana igra ključno vlogo pri delovanju imunskega sistema. Ta namreč neprestano deluje in potrebuje energijo ter bistvene sestavine. Brez prave hrane imunski sistem slabše proizvaja protitelesa in imunske celice. Zato je povezava med prehrano in odpornostjo pomembna skozi celo leto.

Imunski odziv zahteva številne “gradnike”. Uporablja beljakovine, maščobe, vitamine in minerale, kot so cink in vitamin C. Pomanjkanje teh snovi oslabi naše telo, upočasni okrevanje in naredi obrambni sistem manj učinkovit.

Prehrana močno vpliva na vnetne procese v telesu. Preveč sladkorja in procesirane hrane vodi do kroničnega vnetja, ki škodi odpornosti. Na drugi strani pa prehrana bogata z omega-3 maščobami, olivnim oljem in zelenjavo krepi našo odpornost.

Prav tako ne smemo zanemariti vloge črevesja v imunskem sistemu. Zdrav način prehranjevanja pozitivno vpliva na črevesni mikrobiom. Ta je ključen za uravnavanje imunskega odziva. Uživanje obilo vlaknin krepi koristne bakterije v črevesju, kar pomaga našemu imunskemu sistemu.

• Stremljenje ni k popolnosti, temveč k vztrajnosti pri zdravih osnovah, ki jih lahko ohranjamo tudi v hitrem načinu življenja.

• Z začetkom z majhnimi spremembami, kot so doma pripravljene jedi in večji vnos zelenjave, postavimo temelje boljšemu zdravju.

• Imejmo realna pričakovanja: prehrana sicer ni čudežno zdravilo, vendar predstavlja dolgoročno investicijo v naše zdravje.

Kaj pomeni “imunosti prijazna” prehrana v praksi

Pod “imunosti prijazno prehrano” razumemo način prehranjevanja, ki telesu prinaša potrebne gradnike za močno obrambo. Vključuje zadostno količino beljakovin, zdrave maščobe, obilo vlaknin ter različne vitamine in minerale. Hkrati zmanjšujemo uživanje ultraprocesirane hrane in skrbimo za stabilen krvni sladkor.

Uravnotežen krožnik je ključen. Na polovici krožnika mora biti zelenjava in sadje. Četrtino naj zasedajo beljakovine, drugo četrtino pa kakovostni ogljikovi hidrati, kot so ajda ali rjavi riž. Ne pozabimo še na zdrave maščobe, na primer olivno olje ali oreščke.

• 1/2 krožnika: sezonska zelenjava in sadje (tudi zamrznjeno je dobra izbira)
• 1/4 krožnika: beljakovine (jajca, stročnice, ribe, pusto meso, skuta)
• 1/4 krožnika: ogljikovi hidrati z vlakninami (polnozrnata žita, krompir, stročnice)
• Dodatek: zdrave maščobe (olivno olje, semena, oreščki)

Za neprekinjeno odpornost načrtujemo jedilnik nekaj dni vnaprej. Sestavimo seznam za nakup in pripravimo večje količine osnov, kot so leča ali čičerika. To omogoča hitro sestavo obroka, tudi v zasedenih dneh.

Prav tako je ključnega pomena vzpostavitev zdravih prehranskih navad. Obroki naj bodo redni, piti moramo dovolj tekočine in omejiti sladke prigrizke. Stabilen ritem zmanjšuje nenadne padce energije in večerni pohod na hladilnik. Vztrajnost postane lažja, če sledimo osnovam.

1. Na začetku poskrbimo za redne obroke in zadostno količino beljakovin.
2. Nato dodamo več zelenjave in vlaknin iz stročnic ter polnozrnatih žit.
3. Zadnji korak je dodelava: vključimo superživila, napitke in prehranske dodatke.

Za popestritev izberemo različna rastlinska živila. Dobimo več vrst vlaknin in fitohranil, ki koristijo črevesnemu mikrobiomu. Zato imunosti prijazna prehrana ni restriktivna dieta. Je pameten pristop, ki ga lahko prilagodimo življenju v Sloveniji.

Krepitev imunskega sistema s hrano

Kadar premišljujemo o okrepitvi imunskega sistema s prehrano, iščemo jasne smernice. Sprašujemo se, kaj deluje vsakodnevno in kaj hitro pripravimo. Idealna hrana za imunski sistem ne vključuje le enega “čudežnega” izdelka. Gre za uravnotežen nabor hranil, ki se medsebojno dopolnjujejo in krepijo.

Ključni so beljakovine, omega-3 maščobe, vlaknine, fermentirana živila, ter vitamini in minerali. Ne pozabimo tudi na antioksidante in zadostno količino vode.

Za izboljšanje odpornosti je pomembna sinergija hranil. Cink deluje bolje, ko zaužijemo dovolj beljakovin. Vitamin D se lažje absorbira z maščobami, kot so olivno olje ali mastne ribe. Absorpcija železa se izboljša ob zaužitju vitamina C, na primer s papriko ali kivijem.

• Zajtrk: ovseni kosmiči s jogurtom ali kefirjem, jabolko in orehi.

• Kosilo: zelenjavna juha, ajdova kaša ter stročnice ali ribe.

• Večerja: jajca ali skuta, velika skleda solate, prelita z olivnim oljem.

• Prigrizek: sadje in pest oreščkov ali fermentirana zelenjava s sendvičem.

Ključ do močne odpornosti leži v osnovah. Velikokrat preskočimo obroke in posežemo po sladkem. Zanemarimo beljakovine in zelenjavo. Dan končamo prepozno in neprespani. Ko to popravimo, se prehranjevalni ritem izboljša, energija stabilizira.

Naše priporočilo omogoča izbiro hrane, ki krepi imunski sistem, ne glede na to, kje smo. V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili posamezne skupine živil. Tako bo lažje sestaviti obroke, ki podpirajo naš imunski sistem.

Beljakovine kot temelj obrambnih mehanizmov

Beljakovine so ključne za delovanje našega imunskega sistema. So gradniki, iz katerih nastajajo protitelesa, encimi in celice, ki nas branijo. V obdobjih bolezni ali večjih obremenitev se potrebe po njih povečajo. Zato je pomembno, da jim v naši prehrani namenimo posebno pozornost.

Uživati moramo dovolj različnih aminokislin. Te krepijo našo odpornost tudi prek obnove tkiv in pospeševanja okrevanja. Pri nezadostni ali enolični prehrani telo nima dovolj sestavin za ustvarjanje potrebnih molekul. Izberimo viri beljakovin, ki jih lahko preprosto vključimo v svoj vsakdan.

• jajca, ribe in pusto meso
• mlečni izdelki, kot sta skuta in grški jogurt
• stročnice: fižol, leča, čičerika
• tofu in tempeh
• oreščki in semena

Upoštevajmo preprosto pravilo: ob vsakem obroku naj bo prisoten vsaj en vir beljakovin. Zajtrk naj vsebuje jogurt ali jajca. Pri kosilu in večerji izbirajmo med ribami, stročnicami in rastlinskimi viri beljakovin. S temi navadami zagotovimo, da v naši prehrani beljakovine ostanejo redna postavka.

Za boljši aminokislinski profil kombinirajmo različne rastlinske vire. Stročnice lahko združujemo z žiti. Predlagamo kombinacije kot so leča z ajdo, fižol s koruzo ali čičerika z polnozrnatim kruhom. Te enostavne kombinacije lahko brez težav pripravimo doma.

Starejšim in športno aktivnim priporočamo, da beljakovine uživajo čez ves dan. Pri manjšem apetitu si olajšamo z lahko prebavljivimi jedmi. Juhe z lečo, kremne enolončnice ali smutiji z grškim jogurtom so odlična izbira. Tako zadostimo potrebam po kakovostnih virih beljakovin in podpiramo delovanje imunskega sistema.

Zdrave maščobe in protivnetna podpora

Maščobe niso naš sovražnik. Kadar izberemo zdrave maščobe, telesu zagotovimo gradnike za celične stene in hormonsko podporo. Prav tako pripomorejo k boljšemu vsrkavanju vitalnih vitaminov A, D, E in K. Tako obrok, ki vključuje maščobe, pogosto koristi več kot njegova “pusta” različica.

Osredotočamo se na protivnetno prehrano, kjer premišljeno izbiramo maščobe. Izjemno pomembne so omega-3 maščobne kisline. Te igrajo ključno vlogo pri uravnavanju vnetnih procesov in krepijo imunski sistem.

Omega-3 kisline najlažje vnesemo v telo z rednim uživanjem rib, lanu, chia semen in orehov. Za tiste, ki niso ljubitelji rib, so mleta lanena semena v jogurtu ali ovseni kaši odlična alternativa.

• Priporočamo: ekstra deviško olivno olje, avokado, oreščke, semena, mastne ribe.
• Omejujemo: transmaščobe, pogosto cvrtje, predelana olja.

Praktičen nasvet je preprost: solato začinimo z ekstra deviškim olivnim oljem in dodamo pest semen. Za kosilo dva krat na teden načrtujmo ribe. Tako lahko uživamo v lokalnih okusih in obenem ohranimo zdrav dnevni ritem.

Ne smemo pozabiti na pomembnost ravnovesja, saj so tudi zdrave maščobe polne kalorij. Naj podprejo uravnotežen jedilnik in ne izpodrinejo zelenjave, beljakovin ter polnovrednih živil, potrebnih za kakovostno vsakdanje življenje.

Vlaknine, črevesje in imunski sistem

Vitamine pogosto povezujemo z odpornostjo, vendar ključno vlogo igrajo prebavila. Tam črevesna sluznica ustvarja obrambno linijo. Povezanost med črevesjem in imunskim sistemom je temeljnega pomena za naše zdravje.

Mikrobiom prevzema pomembno vlogo pri uravnavanju vnetij in izobraževanju imunskega odziva. Zato prehrana, ki spodbuja zdrav mikrobiom, ni le trend, ampak praksa za boljše počutje.

Vlaknine, ki jih najdemo v rastlinski hrani, nam ne morejo biti v celoti prebavljene. Služijo kot hrana koristnim bakterijam, kar krepi našo odpornost. Hkrati vlaknine prispevajo k boljši prebavi in stabilnejšemu krvnemu sladkorju.

Izbira raznolike hrane nam omogoča dostop do različnih vrst vlaknin. To podpira bogatejši mikrobiom.

• stročnice: fižol, leča, čičerika
• polnozrnata žita: oves, ajda, rž
• zelenjava: zelje, korenje, por
• sadje: jabolka, hruške, jagodičevje
• semena: lan, chia

Za lažje prilagajanje prebave, uvajamo vlaknine postopoma in povečujemo vnos vode. To preprečuje napenjanje in zagotavlja ugodno prebavo.

Prebiotiki so vlaknine, ki še posebej koristijo dobri bakteriji. Z gradnjo pestrega jedilnika skozi teden bogatimo svoj mikrobiom. Tako postane naša prehrana bolj raznolika in lažje jo je ohranjati.

Fermentirana živila in podpora mikrobiomu

Fermentirana živila so več kot okusen dodatek k prehrani. Obogatijo nas z koristnimi mikroorganizmi in produkti fermentacije. Te snovi so ključne za izboljšanje črevesnega zdravja. Sprejemanje teh živil v vsakdanji prehrani nam pomaga vzpostaviti zdrave prehranske navade.

Na voljo imamo veliko enostavnih možnosti za vključitev probiotikov v prehrano v Sloveniji. Radi posegamo po domačih izdelkih, ki jih najdemo v lokalnih trgovinah ali na tržnicah. Ta izbira zagotavlja zanesljivo kakovost.

• kislo zelje in kisla repa
• kefir
• jogurt z živimi kulturami
• kombuča
• miso

Uvajanje fermentiranih živil začnemo postopoma. Del kislega zelja pri kosilu ali kefir pri zajtrku zadostuje. Ta pristop omogoča, da fermentirana živila postanejo redni del naše prehrane. Postopoma lahko povečujemo količino.

Pri občutljivem prebavilu je pomembno, da napredujemo počasi. Pozorni smo na svoje počutje. Izogibamo se tudi izdelkom z visoko vsebnostjo dodanega sladkorja. Preveč sladkorja lahko namreč zmoti črevesno ravnovesje.

Fermentirana živila lahko učinkovito kombiniramo s prebiotiki, kot so vlaknine. Dodajanje ovsenih kosmičev, stročnic ali zelenjave ob fermentiranih izdelkih je odličen način. S tem ne le podpremo mikrobiom, temveč tudi zagotovimo okusne in zdrave obroke.

Vitamini in minerali, ki najbolj vplivajo na odpornost

Vitamini in minerali igrajo ključno vlogo pri ohranjanju naše odpornosti, zlasti v sezoni prehladov. Najbolje delujejo, ko jih zaužijemo preko raznolike prehrane namesto iz posameznih dodatkov. Usvojimo lahko preproste navade, ki jih ohranjamo skozi vse leto, da podpremo naš imunski sistem.

Vitamin D je pri nas še posebej pomemben zaradi pomanjkanja sončne svetlobe v mrzlih mesecih. Glavni viri so mastne ribe in jajca, občasno pa je potrebno ciljano dopolnjevanje. Pomembno je, da z maščobotopnimi vitamini ne pretiravamo, saj se lahko kopičijo v telesu.

Vitamin C dobimo iz živil kot so paprika, kivi, citrusi in brokoli. Ta vitamin je ključen za antioksidativno zaščito. Vitamin A, ki ga najdemo v korenju, sladkem krompirju in jajcih, ščiti naše sluznice. Oreščki, semena in rastlinska olja so bogati z vitaminom E, ki deluje kot antioksidant.

Med manj omenjenimi elementi sta cink in selen. Cink, ključen za delovanje imunskih celic, dobimo iz mesa, stročnic in semen. Selen, ki ga najdemo v ribah, jajcih in oreščkih, spodbuja antioksidativne procese v telesu.

Ne smemo zanemariti železa, ki je pomembno za energijo in dobro počutje. Najdemo ga v mesu in stročnicah. Pri uživanju rastlinskih virov železa je koristno kombiniranje z vitaminom C. Takšna kombinacija namreč omogoča boljše izkoristek železa. Mikrohranila najbolje delujejo v medsebojni povezanosti.

• 1–2× na teden vključimo ribe, kot so sardine, skuša ali losos.
• Vsak dan dodamo raznobarvno zelenjavo in sadje.
• Redno uživamo stročnice in semena za vir cinka.
• Vključimo jajca ali mlečne izdelke glede na prenašanje, za zadostno količino mikrohranil.

Pri uporabi prehranskih dodatkov ne ravnajmo impulzivno. Svetujemo posvet z zdravnikom ali farmacevtom, še posebej pri vitaminu D in drugih maščobotopnih vitaminih. Prevelika količina teh vitaminov lahko škoduje več kot koristi. Vedno se držimo načela, da hrana ostaja osnovni vir naših hranil.

Antioksidanti v sadju, zelenjavi in začimbah

Antioksidanti igrajo ključno vlogo pri podpori telesu. Uravnavajo oksidativni stres in ščitijo imunski sistem. Zato je pomembno, da redno uživamo raznoliko sadje in zelenjavo. Ne zanašamo se samo na “čudežne dodatke”.

Polifenoli iz rastlin so še posebej pomembni za našo prehrano. Enostavno jih vključimo z barvitimi jedmi. Tako zaužijemo različne zaščitne spojine, brez zapletanja.

Dostop do virov antioksidantov je pri nas lahek. Jagodičevje, kot so borovnice, lahko dodamo marsikam. Temna listnata zelenjava, rdeča pesa in brokoli so tudi odlični viri. Prav tako ne pozabimo na čebulo, česen, kakav in zeleni čaj.

• Zajtrkujmo z smutijem iz jagodičevja, jogurta ali ovsenih kosmičev.

• Ob kosilu si privoščimo juhe in enolončnice z bogatim okusom počasi kuhane zelenjave.

• Večerjo obogatimo z aromatično pečeno zelenjavo in zelišči. Tako zmanjšamo potrebo po soli.

Za dodatek okusa in odpornosti uporabimo začimbe. Kurkuma in ingver dvigneta okus juh in rižot, cimet pa je odličen s sadjem in ovseno kašo. Rožmarin pa je idealen za pečeno zelenjavo in krompir, saj doda “topel” vonj.

V različnih letnih časih prilagodimo izbiro sestavin. Poleti izberemo sveže sadje in zelenjavo, pozimi pa se zanašamo na zamrznjene zaloge. Zamrznjeno jagodičevje se odlično poda v smutije ali kot dodatek k skuti. Tako vzdržujemo prehransko rutino skozi celo leto.

Hidracija in imunska odpornost

Pri povezavi med hidracijo in imunskim sistemom gre za osnovno dejstvo: zadostna količina tekočine omogoča telesu, da deluje brezhibno. To najhitreje opazimo na delih telesa, ki so v neposrednem stiku z okoljem. Well-hydrated mucous membranes in the mouth, nose, and throat serve as our first line of defense.

V hladnejših mesecih običajno zaužijemo manj tekočine, saj ne čutimo močne žeje. Oziramo se na znake hidracije, kot so barva urina, ki mora biti svetla, in pravilno prepoznavanje žeje, preden postanemo presuhi. Pri določanju, koliko vode je potrebne, upoštevamo signal telesa ter vpliv fizične aktivnosti, ogrevanja in vremena.

• Za osnovo imejmo vodo, tekom dneva pa nam teknejo tudi nesladkani zeliščni čaji, ki krepijo odpornost.

• Uživanje tople juhe je pameten način, da hidriramo svoje telo in hkrati zaužijemo koristne minerale.

• Sladkane pijače in pretiranega alkohola se izogibamo, če želimo preprečiti zdrs v prekomerno sladkorjevanje ali dehidracijo.

1. Pomembno je, da na mizi vedno stoji steklenica vode, ki jo redno dopolnjujemo čez dan.

2. Pijemo kozarec vode z vsakim obrokom, ne glede na stopnjo žeje.

3. Če iščemo nekaj za prigrizek, si raje pripravimo topel čaj, še posebej v hladnih in suhih pogojih.

Zahtevnejša telesna aktivnost ali izpostavljenost vročemu okolju poveča naše potrebe po hidraciji onkraj rutiniranih standardov. Pri zdravstvenih omejitvah, na primer okvari ledvic ali srca, je treba prilagoditi vnos vode vhodnim omejitvam in slediti zdravniškim priporočilom. S takim pristopom ohranjamo varno ravnovesje in naše telo ostaja uravnoteženo v vprašanju pravilnega vnosa tekočine.

Prehrana v sezoni prehladov: kaj mi v Sloveniji najlažje uporabimo

Sezona prehladov nas spodbudi, da svoj jedilnik prilagodimo. V Sloveniji imamo obilje živil, dostopnih na vsakem koraku, ki so enostavna za pripravo. Lokalno in sezonsko izbiranje spodbuja varčnost.

Za krepitev odpornosti so v ospredju čebula, česen, por, korenje, buče in jabolka. Fižol, leča, ajda, ovseni kosmiči in orehi prav tako koristijo zdravju. Ti izdelki se dolgo ohranijo sveži, kar nam omogoča doslednost v prehrani.

V mrzlih dneh nam najbolje godijo topli obroki. Juhe in enolončnice so odlične, saj združujejo zelenjavo, proteine in zdrave maščobe v enem loncu. Tako se hitro počutimo bolje.

• Fermentirana priloga: kislo zelje ali repa ob kosilu ali večerji.
• Več vitaminov: uporabljamo tudi zamrznjeno zelenjavo, ko sveže zmanjka.
• Ritem toplih obrokov: vsaj enkrat na dan izberemo juhe enolončnice.

Nekaj preverjenih receptov lahko močno olajša kuhanje. “Imunska enolončnica” z lečo, korenjem, čebulo, paradižnikom in olivnim oljem je preprosta in odlična za večkratno pogrevanje. Bučna juha z ingverjem pričara lahkoten večer in pomirja želodec.

Za močnejšo jed izberemo ajdovo kašo z zelenjavo in skuto. Za zajtrk ali malico predlagamo kefir z ovsenimi kosmiči, jabolkom in orehi. Tako izkoristimo domače izdelke, ki so temelj močne odpornosti.

Da se izognemo ultraprocesirani hrani, je ključno načrtovanje. Skuhamo večjo količino hrane, ki jo zamrznemo. To je rešitev za zaposlene dni. Prehrana ostane obvladljiva tudi v sezoni prehladov, kislo zelje pa čaka kot dodatek.

Hrana, ki lahko ovira naš imunski sistem

Ko govorimo o tem, kaj nas zavira, hitro naletimo na hrano, ki oslabi imunski sistem. Najpogosteje nas te izbire nasitijo samo za kratek čas. Pustijo nam malo koristnih hranil. Tako ostajamo brez prave energije, kar nam otežuje vzdrževanje dobrega ritma spanja, gibanja in prehranjevanja.

Primer ultraprocesirane hrane vključuje prigrizke iz vrečk, instant obroke, sladkane kosmiče in hitro hrano. Ta hrana je pogosto bogata s soljo, slabimi maščobami in dodatki, vsebuje pa malo vlaknin, vitaminov in mineralov. Naše telo sicer dobi “gorivo”, a mu primanjkuje prave podpore.

Sladkane pijače in sladice imajo problematičen učinek na sladkor in imunost. Velika količina sladkorja nas hitro napolni z energijo, ki pa enako hitro izpuhti. To nas pogosto sili v nadaljnje prigrizkanje namesto izbire uravnoteženega obroka.

Ocvrta hrana in transmaščobe prinašajo dodatne težave. Tekoči obroki so težko prebavljivi in običajno preobsežni. Ko to postane rutina, zmanjka prostora za zelenjavo, stročnice, ribe in celozrnata žita v naši prehrani.

Alkohol in odpornost niso dobra kombinacija, zlasti če ga zaužijemo pogosto ali v velikih količinah. Alkohol lahko negativno vpliva na naš spanec in apetit. Naslednji dan se tako lažje odločamo za hitre, slane in sladke rešitve. S tem se ustvari začaran krog, ki ga je težko pretrgati.

Ne gre za popolne prepovedi, temveč za zmernost v porcijah in frekvenco uživanja: večino časa naj izberemo hranljivo hrano, občasno pa si lahko privoščimo tudi kaj “prepovedanega”, brez občutkov krivde. Pri tem nam pomagajo preproste zamenjave.

• voda ali nesladkan čaj namesto gaziranih pijač
• oreščki ali navaden jogurt namesto piškotov
• pečeno ali dušeno namesto ocvrtega

Pri industrijsko pripravljenih izdelkih se pogosto skrivata sladkor in sol, celo tam, kjer ju ne pričakujemo. Bralci deklaracij lahko na ta način lažje izbiramo in primerjamo živila. Tako uspešno zmanjšamo vnos ultraprocesirane hrane, brez občutka odrekanja.

Kako prehrano prilagodimo posebnostim: alergije, intoleranca, občutljiv želodec

Prehrana, ki podpira imunski sistem, se razlikuje od osebe do osebe. Ko se srečujemo z alergijami ali prebavnimi težavami, se naše telo znajde v večjem stresu. Izbor živil, ki jih naše telo dobro prenaša, je pri intoleranci ključnega pomena.

Za ljudi z laktozno intoleranco so koristni brezlaktozni mlečni izdelki ali nadomestki iz rastlin. Pomembno je, da ob tem ne izgubimo ključnih virov beljakovin, ki so nujni za obnovo telesa in obrambo pred boleznimi. Pri uživanju zdrave hrane, ki nas napenja, začnimo z manjšimi količinami.

Ljudje s celiakijo ali občutljivostjo na gluten bi morali slediti brezglutenski dieti. To pomeni vključevanje ajde, riža, koruze in krompirja ter izdelkov, ki so zagotovljeno brez glutena. Pri nakupovanju bodimo pozorni na možne sledi glutena, saj že male količine lahko povzročijo simptome.

Ko se soočamo z občutljivim želodcem, nam enostavni obroki olajšajo dan. Juhe, kuhana zelenjava in lahek vir beljakovin so pogosto varna izbira. Fermentirana živila dodajamo počasi v prehrano, maščobe pa uživamo razpršeno čez dan, da ne preobremenimo želodca.

• Spremembe uvajamo postopoma, eno za drugo.
• Vodenje kratkega dnevnika o tem, kaj jemo, kako se počutimo, spanju in energiji, lahko pomaga.
• Osnova našega prehranjevanja naj temelji na beljakovinah, vlakninah, vitaminih in mineralih, tudi če izločimo določena živila.

Za vztrajne težave je lahko koristen ciljno usmerjen pristop, kot je low FODMAP dieta, vendar s premislekom. Če opazimo dolgotrajne bolečine, nenavadno utrujenost, izgubo teže ali sumimo na prehranske alergije, je priporočljivo poiskati strokovno svetovanje. Tako najdemo živila, ki nas ustrezno prehranjujejo in ne obremenjujejo.

Podpora imunskemu sistemu pri psih s prehrano: zakaj izberemo CricksyDog

Za družinskega ljubljenčka je pomembno, da mu nudimo kvalitetno prehrano. Osnova zdravja se prične z rednimi obroki, ki so lahko prebavljivi in ne obremenjujejo želodca. Pri izbiri hrane je ključno, da podpremo imunski sistem našega psa z razumljivimi in kakovostnimi sestavinami. Stabilnost v prehrani prispeva k boljšemu počutju našega kosmatega prijatelja.

CricksyDog v Sloveniji ponuja hipoalergeno hrano, ki je idealna za pse z občutljivim prebavnim sistemom. Brez piščanca in pšenice, ta hrana zmanjšuje možnost srbečice, driske ali spremenljivega apetita. To nam omogoča, da se držimo ene prehranske usmeritve brez potrebe po pogostih menjavah.

Obrok suhe hrane prilagodimo glede na starost in velikost psa. Tako hrano lažje vkomponiramo v dnevno rutino.

• Chucky je namenjen mladičem za postavitev zdravih temeljev prehrane in razvoja.

• Juliet suha hrana je prilagojena majhnim psom, ki potrebujejo manjše koščke in posebno zasnovano energijsko vrednost.

• Ted je suha hrana za pse srednje in večje velikosti, ki zagotavlja stabilnost in zadovoljstvo po obroku.

Izbira beljakovin igra pomembno vlogo, saj lahko prilagodimo prehrano individualnim potrebam psa. Na razpolago so jagnjetina, losos, zajec, insektni proteini in govedina. Hipoalergena hrana tako ostane raznovrstna, a kljub temu rutinska.

Če želimo hrani dodati več vlage ali okusa, se odločimo za mokro hrano Ely. Ta je na voljo v hipoalergenih različicah jagnjetina, govedina in zajec. Primeren je za pse, ki teže prežvečijo suho hrano. Pri tem še vedno sledimo načelu doslednosti.

Za aktivnosti zunaj, kot so sprehodi in trening, so primerni priboljški z enostavno sestavo. MeatLover priboljški iz 100 % mesa nudijo okus jagnjetine, lososa, zajca, divjačine ali govedine. Tako nagrajevanje ne moti dnevne rutine, ampak jo dopolnjuje.

Dodatki v prehrani pridejo v poštev šele, ko je osnova prehrane uravnotežena. Twinky vitamini in Chloé šampon z balzamom so primerni za skrb za sklepe in kožo. Pri tem ohranjamo zdravo kožno bariero, ki vpliva na splošno počutje.

Za izbirčneže je rešitev Mr. Easy veganski preliv, ki izboljša sprejemljivost suhe hrane. Za rutino čiščenja zob dodamo Denty veganske zobne palčke. CricksyDog Slovenija promovira prehrano brez piščanca in pšenice. Njihova filozofija temelji na jasnosti in doslednosti za podporo imunskemu sistemu.

Zaključek

Za krepitev imunskega sistema je ključno uravnoteženo prehranjevanje. Uživajte beljakovine, omega-3 maščobe, veliko vlaknin in fermentirana živila. Ne smemo pozabiti na esencialna mikrohranila, med njimi so vitamin D, vitamin C in cink, prav tako antioksidante, ki jih najdemo v sadju, zelenjavi in začimbah.

Učinkovit je preprost pristop. Vključimo več zelenjave v kosilo in kefir ali jogurt v zajtrk. V zimskem času naj juha redno krasi našo mizo. Nadomestimo sladke pijače z vodo ali nesladkanim čajem, ker hidracija pomaga pri obrambi telesa.

Ne iščemo popolnosti, ampak vzpostavimo trajnostne zdrave navade. Vsaka majhna sprememba šteje. Dodajmo stročnice v tedenski jedilnik 2×, oreščke namesto piškotov ali večkrat morsko hrano.

Osnovna načela zdrave prehrane pripomorejo, da se telo laže umiri, regenerira in brani. Zavedanje, da je prehrana močan zaveznik za več energije in manj zdravstvenih težav, nas mora spodbuditi. Zato naj prehranska rutina postane del vsakdana, ki ga gradimo skupaj, korak za korakom.