Izguba mišične mase pri starejših psih – Vse, kar moraš vedeti o tem!

“Največje bogastvo je zdravje,” je zapisal Virgil. To velja tudi za naše pasje seniorje. S starostjo pri psih opazimo izgubo mišične mase, ki ni zgolj estetski izziv. Predstavlja znak, da njihovo telo potrebuje dodatno podporo. Zaradi sarkopenije, ki močno vpliva na gibljivost, ravnotežje in metabolizem, postanejo hitro očitne spremembe.

Starejši psi zdravje doživljajo drugače kot mlajši. Manj mišic povzroča večje obremenitve za sklepe in srčno-žilni sistem. Tako je pravočasen odziv ključnega pomena. Celostni pristop združuje ustrezno prehrano, vnos beljakovin in aminokislin, varno krepitev mišic in obvladovanje bolečin.

Začnemo s temeljitim veterinarskim pregledom. Vključuje klinični pregled, MCS in BCS ocene, krvne preiskave, testiranje ščitničnih hormonov in urinski test. Po potrebi opravimo še slikanje. Tako lahko izključimo druge vzroke, kot so endokrine motnje ali kronična vnetja, in lažje prepoznamo znake staranja.

Praktični koraki vključujejo prehranske smernice in rešitve CricksyDog, ki predstavljajo hipoalergene formule brez piščančjega mesa in brez pšenice. Prav tako bomo obravnavali enostavne domače programe za varno vadbo. Naš cilj je, da ostane pes gibčen, vesel in samozavesten tudi v zrelih letih.

Ključne poudarke

• Sarkopenija pri psih je pogosta, a obvladljiva z zgodnjim ukrepanjem.
• Kombinacija prehrane, gibanja, fizioterapije in nadzora bolečine prinaša najboljše rezultate.
• Veterinarska diagnostika (MCS, BCS, laboratorij, slikanje) odkrije skrite vzroke.
• Pasja prehrana za mišice z dovolj beljakovin in aminokislin podpira obnovo.
• Varna krepitev mišic pri psu zmanjša obremenitev sklepov in izboljša ravnotežje.
• Prepoznavanje staranje psov znaki nam pomaga ukrepati pravočasno.

Kaj je sarkopenija pri starejših psih in zakaj nastane

Sarkopenija je progresivna izguba mišične mase ter moči, kar omejuje gibanje in vzdržljivost. Pri psih se začne okoli sedmega ali osmega leta, pri velikih pasmah še hitreje. Razlikuje se od kaheksije ali lokalizirane neuporabe mišic zaradi poškodb. Posledično vpliva na pesovo ravnotežje, skoke in zmogljivost pri hoji po stopnicah.

Staranje psov prinaša metabolične spremembe. Organizem slabše ustvarja mišične beljakovine in je slabše odziven na hranila. Srečamo se z “anabolično rezistenco”, ki zahteva visokokakovostne aminokisline v prehrani, posebej levcin. Tako lahko upočasnimo mišično atrofijo in ohranimo funckionalnost tudi v starosti.

Degeneracija mišic pri psih je izrazitejša pri vlaknih tipa II, ki so ključna za eksplozivno moč in stabilnost. Ko se ta vlakna poslabšajo, se občutijo težave pri hitrih gibih in nadzoru trupa. Problem dodatno poglobijo slabša aktivacija motoričnih enot in upočasnjen živčni prevod.

Bolezen pospešujejo nizkointenzivna vnetja, oksidativni stres in mitohondrijska disfunkcija. Kronična bolečina zmanjšuje voljo do gibanja, kar vodi do nadaljnjega slabljenja mišic. Sarkopenija tako vodi v negativni spirali brez aktivnega posega.

• Neaktivnost zmanjša sintezo mišičnih beljakovin.
• Hormonske spremembe znižajo anabolični odziv.
• Vnetje in stres prostih radikalov škodujeta regeneraciji.

Sarkopenija je zapleten proces, kjer se metabolične spremembe prepletajo z zunanjimi vplivi in življenjskim slogom. Zgodnje prepoznavanje sarkopenije je ključno za prilagajanje gibanja in prehranskih navad, preden mišična atrofija napreduje.

Glavni vzroki: od neaktivnosti do kroničnih bolezni

Izguba mišic pri psu pogosto izhaja iz neaktivnosti, zlasti po poškodbah ali operacijah. Že kratko obdobje brez gibanja pri starejših psih lahko privede do občutnega zmanjšanja moči.

Bolezni sklepov, kot so osteoartritis, displazija in spondiloza, omejujejo gibanje. To vodi v oslabelost mišic zadnjih nog in hrbtenice. Posledice vključujejo težave pri vstajanju, krajše korake in izogibanje stopnicam.

Endokrine bolezni, kot so hipotiroidizem, Cushingova bolezen in sladkorna bolezen, prav tako škodujejo psom. Te bolezni upočasnijo presnovo, spodbujajo razgradnjo mišic in slabijo izrabo hranil. Tako se zmanjšuje mišični tonus in moč.

Kronične težave, kot so srčno popuščanje, ledvična bolezen in vnetne črevesne bolezni, vplivajo na apetit in absorpcijo hranil. Psi s takimi težavami izgubljajo težo kljub zadostnemu vnosu hrane.

Nevrološke težave povzročajo lokalizirano atrofijo mišic. To se zgodi pri degenerativni mielopatiji in hernijah medvretenčnih diskov. Nevrološke poškodbe zmanjšujejo sposobnost mišic, da se odzivajo na trening in ohranjajo moč.

Neprimerna prehrana dodatno prispeva k izgubi mišične mase. Pomanjkanje kakovostnih beljakovin in esencialnih aminokislin ovira obnovo mišičnih vlaken. Tudi manko vitaminov, kot so D, E, B kompleks, ter mineralov, kot sta cink in selen, škoduje mišični rasti.

Vnetja in kronični stres delujejo proti telesu tako, da zavirajo izgradnjo tkiv. Vnetni procesi in visoke ravni kortizola povečujejo razgradnjo beljakovin. Ob tem lahko dolgotrajna uporaba glukokortikoidov dodatno poslabša stanje.

Za pravilno diagnozo je ključno upoštevati celotno sliko. Pregled vključuje gibanje, prisotnost bolečine, prehrano, hormonsko stanje in zdravila. Samo tako lahko učinkovito naslovimo vir težave.

Prepoznavanje simptomov doma

Pri prepoznavanju simptomov začnemo z ogledom telesa v dnevni svetlobi. Simptomi se kažejo kot vidne vdolbine na stegnih, izbočene kosti kolkov, tanjše noge. Prav tako opazimo počasnejši korak in manj volje do gibanja.

Simptomi kot so tresenje nog, nestabilnost in slabše ravnotežje, nakazujejo na sarkopenijo. Težave pri vstajanju, skakanju v avto ali hoji po stopnicah so pogoste. Pri nekaterih se pojavi tudi zmanjšan apetit ali telesna masa.

Za ocenjevanje mišic doma uporabimo enostaven pristop. Preverimo polnost hrbta, bokov in stegen z otipom. Merimo obseg stegna enkrat na mesec in vodimo zapiske.

MCS pas omogoča dosledno merjenje. BCS morda kaže na normalno stanje, ampak MCS odkrije izgubo mišične mase. Zato spremljamo držo, korak, hitrost hoje. Kratek dnevnik beleži vse spremembe.

Regularno snemanje hoje in vstajanja iz ležanja je priporočljivo. Ta posnetki razkrijejo majhne napredke ali padce. Tako lažje spremljamo simptome sarkopenije čez čas.

• Otip hrbta, bokov in stegen za MCS pas in zapis rezultatov.
• Meritev obsega stegna na istem mestu vsak mesec.
• Opazovanje tolerance za gibanje, tresenja nog in ravnotežja.
• Vodenje dnevnika hoje, hitrosti in želje po igri.
• Redni videi za domača ocena mišic pri psu in pregled napredka.

Opazovanje simptomov izgube mišične mase brez spremembe teže zahteva temeljito spremljanje. Sistematični zapisnik nam omogoča pravočasno ukrepanje. Tako dobimo jasno sliko o odzivu mišic na naše aktivnosti.

izguba mišične mase pri starejših psih

Starejši psi izgubljajo mišično maso, kar opazimo kot težave pri vstajanju in hoji. To poveča tveganje za poškodbe, kot so zdrsi in padci, ki lahko škodijo njihovim sklepom in hrbtenici. Naš cilj je omogočiti psom, da še naprej varno opravljajo vsakodnevne aktivnosti. To vključuje hojo, vzpenjanje po stopnicah in udobno počivanje.

Diagnoza je prvi korak k strategiji ukrepanja. Vključuje pregled telesne sestave in gibanja ter oceno bolečine. Sledi priprava individualnega načrta prehrane in gibanja, ki ga redno preverjamo. Cilj je prilagoditi ukrepe, da dosežemo najboljše rezultate.

Pri obnovi mišic se osredotočamo na tri ključne elemente. To so ustrezna prehrana, prilagojena vadba in nadzor nad sočasnimi zdravstvenimi težavami. V prehrani izpostavimo pomen visokokakovostnih beljakovin in omega-3 maščob. Takšna prehrana pomaga zmanjšati vnetje in podpira obnovo mišičnih vlaken.

• Vaje za krepitev moči in izboljšanje ravnotežja vključujejo počasne sprehode, dvige telesa in nežne skoke v vodi.
• Za obvladovanje bolečine so pomembna veterinarska navodila ter po potrebi fizioterapija in masaže.
• Prav tako je ključno nadzorovati sočasne bolezni, kot so osteoartritis in prebavne težave.

Razumevanje, kako preprečiti izgubo mišične mase pri psih, nam omogoča, da prilagodimo njihov vsakdan. To vključuje kratke, pogoste aktivnosti, varno podlago v domu in določanje jasnih časov za hranjenje. Terapije za starajoče pse obsegajo tudi vaje pod nadzorom fizioterapevta in redno spremljanje telesne teže.

Napredek ocenjujemo z opazovanjem gibljivosti in mišične mase. Če se stanje v 4–8 tednih ne izboljša, prilagodimo prehrano in vadbeni režim. Prav tako lahko spremenimo načrt za obvladovanje bolečine. Tako zagotovimo, da je mišična oslabelost psa pod nadzorom in pes uživa v vsakdanjih aktivnostih.

Kdaj nujno do veterinarja

Takoj ukrepajte, ko zaznate nujni znaki pri psu. Hitra izguba teže ali mišične mase brez očitnega vzroka zahteva pozornost. Pri starejših psih so ti znaki lahko manj opazni. Zato je nujen takojšen obisk veterinarja.

• Hitro, nepojasnjeno padanje telesne mase ali vidna nenadna izguba mišic pes.
• Izrazita šibkost, kolaps, paraliza ali huda bolečina ob dotiku ali gibanju.
• Sočasni znaki: pretirano pitje in mokrenje, neješčnost, bruhanje, driska, težko dihanje ali kašelj, ataksija in tremor.
• Rane, oteklina, povišana temperatura ali nenavadna apatija.
• Po operaciji, če pes ne uporablja uda ali noče vstati.

Obisk veterinarja bo vključeval temeljit pregled, vključno s krvnimi preiskavami in biokemijo. Na voljo bodo tudi testi T4, urina in blata. Glede na potrebe se izvedejo rentgen in ultrazvok ali pa celo CT in MRI.

Osredotočeni smo na odkritje vzroka ter hitro preprečevanje kaheksija pri psu s takojšnjim začetkom terapije. Zdravljenje lahko obsega lajšanje bolečin, protivnetna zdravila, fizioterapijo in prilagoditev prehrane. Cilj je ohranitev mišične mase in izboljšanje splošnega počutja.

Pri zaznavi teh simptomov ne oklevajte. Gre za nujne znake pri psu, ki zahtevajo hitro ukrepanje. Pravočasen veterinarski poseg lahko prepreči razvoj kaheksija pri psu in zagotovi pravilno zdravljenje.

Vloga prehrane pri ohranjanju mišic

Da bi ohranili mišično maso pri starostnikih, je prehrana ključnega pomena. Na primer, priporočamo beljakovine visoke biološke vrednosti, kot so jajca, piščanec, losos in puran. Glede na idealno telesno težo psa predpisujemo 3,0–6,0 g beljakovin/kg/dan. Upoštevamo tudi zdravstveno stanje psa, za kar je potrebno posvetovanje z veterinarjem.

Aminokislina levcin ima pomembno vlogo, saj aktivira sintezo mišic. Vsak obrok mora zato vsebovati dovolj te kisline iz kakovostnih virov. To pomaga zmanjšati razgradnjo mišičnih tkiv in spodbuja regeneracijo po telesni aktivnosti.

Za večjo podporo priporočamo vključitev omega-3 maščobnih kislin EPA in DHA. Te kisline, pridobljene iz rib ali alg, zmanjšajo vnetje in lahko izboljšajo delovanje mišic. Odmerjanje se prilagodi posamezniku in mora biti soglasno z veterinarjevim mnenjem.

Vnos energije mora biti primeren, sicer lahko pes izgubi telesno maso kljub zadostnemu vnosu beljakovin. Razporedimo dnevni vnos hrane na 2-3 obroke. Tako izboljšamo izkoristek aminokislin in uravnavamo krvni sladkor.

Ob skromni prehrani razmislite o dodajanju vitaminov D, E, B12, folata, cinka in selena. Prav tako so pomembne topne in netopne vlaknine, ki krepijo črevesno mikrofloro. Ta ima pomembno vlogo pri uravnavanju vnetnih procesov in pri mišičnem tonusu.

Specialna prehrana je potrebna pri določenih zdravstvenih stanjih, kot sta IBD ali alergije. Izberemo lahko hipoalergene ali monoproteinske obroke. S tem zagotovimo varnost hrane, hkrati pa zasledujemo cilj vzdrževanja mišične mase.

• Osnova: beljakovine za pse z visoko biološko vrednostjo in dovolj aminokisline levcin pes.
• Podpora: omega-3 EPA DHA pes za nadzor vnetja in boljši mišični odziv.
• Praksa: energijsko uravnoteženi obroki v 2–3 delih za boljši izkoristek.
• Posebnosti: prilagoditve pri IBD, alergijah in ob veterinarskih priporočilih.
• Cilj: prehrana starejših psov mišice, ki podpira moč in gibljivost.

Kako izbrati hrano: predstavitev CricksyDog rešitev

Starim psom so primerne lahko prebavljive hrane, ki vsebujejo veliko beljakovin. CricksyDog ponuja hranila, ki so preprosta za prebavo. Hipoalergena hrana brez piščanca in pšenice zmanjšuje težave kot so srbečica ali izguba apetita.

Za manjše pse je idealna Juliet hrana, prilagojena njihovim potrebam. Ted hrana ustreza večjim pasmam, ki potrebujejo več energije. Mladičkom priporočamo Chucky hrano, ki spodbuja rast močnih mišic.

Različni okusi in viri beljakovin ustrezajo raznim potrebam. Ponujamo jagnjetino, losos, zajec in govedino ter inovativne žuželčje beljakovine. Ely mokra hrana je odlična kot samostojen obrok ali za višji vnos beljakovin.

MeatLover priboljški so odlični za nagrajevanje med treningom, saj so čisto meso. Twinky vitamini podpirajo regeneracijo in zdravje sklepov. Chloé šampon in balzam ščitita kožo in blazinice.

Mr. Easy preliv izboljša obrok za izbirčne pse, je veganski in brez piščanca. Denty zobne palčke skrbijo za ustno higieno, pomembno za apetit in prebavo.

Začnemo s CricksyDog suho hrano in opazujemo psa. Če je potrebno, dodamo Ely mokro hrano za dodatno vlažnost. Priboljške in dodatke prilagodimo glede na aktivnost.

Načrtovanje obrokov in porcije za starostnike

Začnemo s prilagoditvijo kaloričnega vnosa na idealno težo in dnevno aktivnost psa. Upoštevanje BCS in MCS pomaga določiti cilje in tempo sprememb. Zagotavljanje energije in aminokislin je najučinkovitejše z razdelitvijo na 2–3 manjše dele.

Sočasne bolezni in prebavljivost hrane moramo natančno upoštevati pri izračunu. Pri ledvični bolezni damo prednost recepturam z zmernim fosforjem, pri pankreatitisu pa znižamo maščobo. To omogoča, da natančno določimo porcije brez nepotrebnih nihanj v počutju starejših psov.

Okus in tekstura prehrane sta ključna za apetit. Suha hrana Ted/Juliet in mokra Ely zagotavljata dobro ravnotežje, medtem ko Mr. Easy preliv pomaga izbirčnim jedcem. Nagrajevanje z MeatLover priboljški moramo šteti v dnevni vnos, da ne presežemo potrebne količine kalorij.

Dodatek vitaminov Twinky vključimo samo po priporočilu, da preprečimo podvajanje nujnih hranil. Sveža voda mora biti psom vedno na voljo, saj je hidracija ključna za ohranjanje zdravja mišic in prebavnega sistema. Pri srčnih in ledvičnih težavah prilagodimo režim pitja in mineralov po navodilih veterinarja.

Za organizacijo obrokov uporabimo enostaven urnik:

• Jutro: 40–50 % dnevne količine, zmerna beljakovina, nizka maščoba po potrebi.
• Popoldne: 30–40 % dnevne količine, dodatek preliva za spodbujanje apetita.
• Večer: 10–20 % dnevne količine ali lahek prigrizek, če obroke razdelimo na tri dele.

Stalno spremljanje teže, enkrat tedensko, in mesečna ocena BCS/MCS omogočata prilagajanje porcij za ±5–10 % glede na spremembe telesne mase ali mišičnega tonusa. Tako prehranski načrt ostane učinkovit in prilagodljiv.

Visoko prebavljivi viri zaščitijo občutljive želodce. Stalen ritem hranjenja pomaga pri vzdrževanju prebavne stabilnosti. Ob težavah kot so vetrovi, driska ali slab apetit preverimo sestavo in porazdelitev obrokov.

Vaje za krepitev: varno in postopno

Uvedbo vadbe začnemo mirno in z redno rutino. Prvi teden pričnemo z nizko intenzivnimi sprehodi po ravnem terenu, ki trajajo od 10 do 20 minut, 1-2 krat dnevno. Pozorni smo na dihanje in korak psa; če opazimo, da poteka vse gladko, te aktivnosti postopoma intenziviramo.

Osredotočimo se na vaje, ki so primerne za starejšega psa in ne preobremenjujejo njegovih sklepov. Fokus je na krepitvi zadnjih tačk psa in izboljšanju njegove propriocepcije. Vadbeni program stopnjujemo glede na psa, vedno brez hitenja.

• Sit-to-stand: počasno sedenje in vstajanje, 5–8 ponovitev. Pazimo, da pes ostaja stabilen in se ne prevrača.
• Izmenično dvigovanje tačk: delamo z prednjimi in zadnjimi tačkami, vsako držimo 2–3 sekunde. Krepi se ravnotežje in zavedanje telesa.
• Hoja po mehkih podlagah: izberemo travo, gumo ali peno; ta aktivnost zagotavlja varno stimulacijo tačk in mišic.
• Stoja na mehki blazini: držimo položaj 10–30 sekund, izvajamo v treh serijah. Nagrada sledi za mirno dihanje in stabilnost.
• Počasni sprehodi v klanec: končamo s hojo po blagem naklonu za 3–5 minut, odlično za krepitev.
• Cavaletti: branje nizkih palic poskrbi za višje dvigovanje nog in izboljšano koordinacijo.
• Raztezanje: izvajamo ga nežno, posebej za upogibalke kolkov in mišice zadnjih nog, vsako pozo držimo 10–15 sekund brez prisotne bolečine.

Hidroterapija, ki poteka na tekalni stezi v vodi, zmanjšuje napetost na sklepih in pomaga pri razvoju vzdržljivosti psa. Doma lažje dostopne alternative vključujejo stopničke in klančine, ob tem pa je koristno dodati nedrseče preproge.

1. Praksa predvideva 3–5 vadbenih dni na teden, s tem da vedno beležimo napredek in počutje psa po treningu.
2. Vedno upoštevamo pravilo, da med vadbo ali po njej pes ne kaže znakov šepanja ali bolečine. Ob kakršnih koli signalih nelagodja prilagodimo vadbo in se posvetujemo z veterinarjem ali strokovnjakom za fizioterapijo živali.
3. Redno dodajamo k sprehodom nizke intenzivnosti nove vaje, vendar samo, če pes ni utrujen ali preobremenjen.

S tem pristopom zagotavljamo, da vaje za starejše pse ostanejo varne in postopne. Poskrbimo tudi za krepko zadnje tačke in dobro propriocepcijo, kar psu omogoča stabilen in samozavesten korak.

Fizioterapija in rehabilitacija

Veterinarska fizioterapija nudi podporo starejšim psom. Ti s tem okrepijo oslabljene mišice, hkrati pa se zmanjša njihova bolečina. Vodimo postopen načrt s cilji, kot so večji obseg gibanja in boljša vzdržljivost.

Hidroterapija pes omogoča gibanje brez obremenitve sklepov. V vodi pes lažje izvaja dolge korake in krepi zadnje noge. K vadbi spadajo tudi preproste vaje za moč in ravnotežje: dvigovanje tac, premagovanje ovir in stoja na nestabilnih površinah.

manualna terapija pes se osredotoča na zmanjšanje napetosti v mišicah. To počnemo s posebnimi tehnikami, ki vključujejo izboljšanje prekrvavitve in sproščanje napetosti.

laserska terapija pes in elektroterapija podpirata celjenje in lajšata bolečino. Uporabljamo različne terapevtske pristope, odvisno od potreb psa, od hladnih obkladkov do toplotnih terapij za zmanjšanje togosti.

Fizioterapevt prilagodi rehabilitacijski program vsakemu psu posebej. Odvisno od diagnoze psa, kot sta osteoartritis ali nevrološka poškodba, skrbimo za redno vadbo in spremljanje odzivov. Vsake nekaj tednov pregledamo napredek.

• Vaje za moč: počasni počepi, kontrolirani vzponi na nizko stopnico.
• Ravnotežje: stoja na blazini, bočni premiki s podpiranjem.
• Vzdržljivost: kratki intervali hoje, postopno daljši čas v vodi pri hidroterapiji.
• Nega po vadbi: raztezanje, hladno–topli obkladki po priporočilu terapevta.

Z veterinarjem in fizioterapevtom tesno sodelujemo. Zagotavljamo, da je napredek psa postopen in brez nevarnosti preobremenitve. Na ta način veterinarska fizioterapija ostaja varna in učinkovita za starejše pse.

Obvladovanje bolečine in vnetja

Bolečina lahko močno omeji gibanje psa in pospeši izgubo mišic. Zato je ključnega pomena, da se bolečina pravočasno obravnava. Veterinar pri pregledu ugotovi stanje psa in po potrebi predpiše zdravila proti bolečinam. Cilj je zagotoviti, da pes varno hodi, se giblje in bolje spi.

Terapija za kronične bolečine, denimo osteoartritis, zahteva večplastni pristop. Vključimo nutracevtike in pozorno spremljamo odzive psa. Zabeležimo njegovo počutje, apetit in željo po gibanju.

• Protivnetna podpora s omega-3 maščobnimi kislinami (EPA/DHA) pomagajo zmanjševati togost in otekanje.
• Strukturna podpora z glukozaminom, hondroitinom, MSM, kolagenom tipa II in hialuronsko kislino krepi sklepe.
• Zdravljenje je prilagojeno glede na potrebe s strani veterinarja, občutljivejše pasme pa zahtevajo dodatno previdnost pri prebavi in jetrih.

Učinki nutracevtikov se kopičijo s časom. Med njihovim delovanjem postopoma povečujemo telesno aktivnost, da zaščitimo mišice in sklepe psa. Pri poslabšanju simptomov prilagodimo terapevtski načrt.

• Uporaba toplotnih obkladkov pred vadbo pomaga pri sprostitvi mišic in izboljša prekrvavitev.
• Hlajenje po vadbi učinkovito zmanjšuje vnetja in otekline.
• Za lažje vsakdanje gibanje lahko uporabimo ortopedske blazine, nedrseče preproge in klančine.

Opazujemo morebitne spremembe v vedenju psa, kot so upočasnitev pri hoji, izogibanje skakanju, spremembe v glasu, apetitu ali razpoloženju. Ob odstopanjih beležimo čas, intenzivnost in trajanje pojava. Svetovali bomo z veterinarjem o prilagoditvi zdravljenja, da zagotovimo psu varen nivo dejavnosti.

Vpliv teže: hujšanje ali ohranjanje mase

Teža vpliva na to, koliko starejši pes lahko aktivno preživi svoj dan. Prekomerna teža pritiska na kolke, kolena in komolce, kar pripelje do manjše aktivnosti in slabšanja mišic. Premajhna teža povzroča zdravstvena tveganja, kot so kaheksija in vnetja. Naša naloga je ohranjati psa v idealni telesni kondiciji, z dovolj energije in močnimi mišicami skozi celo leto.

Za določitev idealne teže uporabljamo oceno BCS 4–5/9 in pozorno spremljamo MCS. Pri nepravilnostih ne reagiramo prenagljeno. Najprej natančno preverimo obseg telesa psa, nato ustrezno prilagodimo kalorijski vnos in vadbeni načrt. Spremembe beležimo redno, da lahko spremljamo trende, ne zgolj trenutne teže.

Kadar je pes težji, kot bi moral biti, začnemo z zmernim zmanjševanjem kalorij: izguba 1–2 % teže na teden je idealna. Proteinski vnos povečamo (nad 30 %), in sicer z visokobeljakovinskimi obroki, obenem pa omejimo ogljikove hidrate. To strategijo nadgradimo z lahkotnimi sprehodi in vajami nizke intenzitete pri psih z artritisom.

Če pes ne dosega svoje idealne teže navzgor, počasi povečamo kalorični vnos in količino beljakovin. Hranimo ga trikrat dnevno, kombiniramo suho in mokro hrano za večjo privlačnost obrokov. Pri tem uporabimo tudi prelive, ki spodbujajo apetit. Tako zmanjšamo možnost izgube telesne mase in pospešimo okrevanje po vadbi.

• Vsak teden izmerimo obseg stegna na istem mestu in tehtamo ob isti uri.
• Primerjamo BCS ocena z zapiski o apetitu in ravni aktivnosti.
• Po potrebi za 5–10 % prilagodimo porcije, da ostaja idealna teža psa.
• Vadbeni program prilagodimo sklepom in zmogljivosti, da poteka ohranjanje mišične mase brez bolečin.

Gibanje brez šepanja, stabilen pulz po aktivnosti in dober mišični ton stegen kažejo na napredek. Ko pes ohranja zdravo težo in željo po gibanju, smo lahko prepričani, da je naš pristop k vadbi, prehrani in nadzoru pravilen.

Rutina doma: dnevnik gibanja in napredka

Uvedimo enostaven, a podroben dnevnik za spremljanje napredka psa med domačo rehabilitacijo. V njem zabeležimo osnovne podatke: datum, težo, BCS/MCS, dolžino in intenzivnost sprehodov. Prav tako zabeležimo vaje z navedbo števila ponovitev in serij. Opazujemo in zapisujemo morebitno bolečino ali šepanje, apetit ter uporabo dodatkov ali zdravil. Ne pozabimo na kratke zabeležke o splošnem počutju psa.

Tedensko izdelamo serijo fotografij s stalnih kotov in razdalj. Vsak mesec izmerimo obseg stegna, čas, ki ga pes potrebuje, da vstane, in dolžino sprehoda brez utrujenosti. Za objektivno oceno hoje psa, posnamemo kratke videoposnetke na ravni podlagi. Videe redno primerjamo, da vidimo napredek.

To skrbno spremljanje nam omogoča, da zaznamo tudi najmanjše spremembe. Ko obiščemo veterinarja ali fizioterapevta, imamo s sabo natančne podatke. Ti nam pomagajo dobiti prilagojena navodila za nadaljnje zdravljenje.

• Datum in teža; BCS/MCS ocena
• Sprehodi: trajanje, intenzivnost, teren
• Vaje: ponovitve, serije, počitki
• Bolečina, šepanje, toplotna občutljivost
• Apetit, dodatki, zdravila
• Opombe o počutju in spanju

Namig za rutino: Nastavimo si opomnike za tedenske fotografije in mesečne meritve. Videoposnetke shranjujemo v mapah, razvrščene po datumih. Tako lahko hitro in enostavno ocenimo napredek hoje našega psa.

1. Teden: fotografije iz profila, zadaj in od spredaj
2. Mesec: meritve obsega stegna in čas vstajanja
3. Vsak dan: vnos v dnevnik psa in kratka video ocena hoje psa po potrebi

Posebna stanja, ki pospešijo izgubo mišic

Kadar mišice upadajo nenavadno hitro, je vzrok pogosto posebno zdravstveno stanje. Pri nekaterih psih se razvije kaheksija zaradi raka, kar povzroča razgradnjo mišičnega tkiva zaradi vnetja in spremenjenega metabolizma. Z visokoenergijskimi obroki, bogatimi z beljakovinami in omega-3 maščobami, ob podpori onkološkega zdravljenja, lahko ta proces upočasnimo.

Srčno popuščanje pri psih privede do sarkopenije srca in skeletnih mišic. Priporočamo zmerno, redno telesno aktivnost nizke intenzitete in omejitev natrija v prehrani, dopolnjeno z omega-3. Karnitin ali tavrin sta možnosti, ki jih je treba pretehtati na podlagi veterinarskega nasveta.

Za pse s kronično ledvično boleznijo je ključnega pomena uravnotežen vnos beljakovin in nadzor fosforja. Hidracija je izjemno pomembna, prav tako pa je treba biti pozoren na znake uremije, saj ti lahko povzročijo hitro izgubo mišic.

Endokrine motnje močno vplivajo na mišični tonus in vzdržljivost. Pri hipotiroidizmu lahko terapija z levotiroksinom izboljša aktivnost in energijo psa. Pri Cushingovi bolezni pravilno zdravljenje s kortizolom omogoča zmanjšanje mišične razgradnje in ohranjanje dobre telesne kondicije.

Nekatere nevrološke bolezni zahtevajo ciljano rehabilitacijo. Uporaba opornik in nedrsečih podlag zagotavlja varnejše gibanje. Kratke in pogoste vaje za izboljšanje propriocepcije ponujajo večjo koordinacijo in moč.

Kronične gastrointestinalne težave, kot je IBD, zahtevajo hipoalergene ali novoproteinske diete, kot so jagnjetina, zajec ali žuželčje beljakovine. S tem zmanjšamo vnetje črevesja in omogočimo boljšo absorpcijo za obnovo mišic.

V praksi moramo oblikovati prilagojen načrt za vsakega psa posebej. Izberemo najboljše beljakovine, poskrbimo za primerno kalorično vrednost, dodamo omega-3, skrbimo za elektrolite in redno prilagajamo telesno aktivnost. S tem omogočamo podporo psu skozi bolezen in zmanjšujemo izgubo mišičnega tkiva.

Preprečevanje: začnimo še preden pride do upada

Začeti moramo prej, že v srednjih letih, da preprečimo sarkopenijo. Na urniku naj bo redna aktivnost, od štiri do petkrat na teden. Usmerimo se v gradnjo moči, ravnotežja in izboljšanje kardiovaskularne kondicije. Pomembno je, da obremenitev povečujemo postopoma.

Ključnega pomena so beljakovine visoke kakovosti in omega-3 maščobe. Izberemo najboljše hranilne vire in redno, četrtletno, preverjamo težo ter mišično-skeletno zdravje, da opazimo morebitne spremembe. Dodatna podpora je senior wellness program, ki vključuje vadbo, prehrano in nadzor telesnega stanja.

Redni veterinarski pregledi, enkrat ali dvakrat letno, razkrijejo morebitne bolezni. Dom opremimo s protidrsečimi podlagami, klančinami in ortopedskimi ležišči za manj zdrsov in več samostojnosti.

Za dobro počutje uvajamo rutine. Denty dentalne palčke zagotavljajo ustno higieno, izdelki Chloé pa skrbijo za kožo in tačke. Ko je pes udoben, se več giblje, kar krepi mišice in izboljšuje dnevni ritem.

Pri izbiri hrane damo prednost kakovostnim formulacijam brez piščanca in pšenice, kot je CricksyDog. Proteine rotiramo: jagnjetina, losos, zajec, žuželčje beljakovine ali govedina izboljšajo mišični tonus. Po potrebi dodamo prehranske dodatke za preventivo, kot so omega-3, vitamin D ali kurkumin.

• Moč: kratke vaje za dvige na zadnje, počasni počepi ob naslonu, stopničke.
• Ravnotežje: stoja na mehki podlagi, počasni obrati, nadzorovani prehodi preko nizkih ovir.
• Kondicija: hitra hoja, kratki klanci, plavanje ali hoja v vodi, glede na toleranco.

Obremenitev povečujemo v ciklusih: tri do štiri tedne napredka, sledi teden vzdrževanja. Za boljše prilagajanje zapišemo trajanje, intenzivnost in počutje v dnevnik. Tako okrepimo program za seniorje in zgodnje krepitev mišic.

Pred večjimi koraki preverimo, če je pes poln energije, lačen in brez bolečin. Pri vztrajni utrujenosti ali šepanju načrt prilagodimo in se posvetujemo z veterinarjem. To zagotavlja, da je preventiva učinkovita in prehranski dodatki smiselni.

Kako ocenimo uspeh in kdaj spremenimo strategijo

Za merjenje napredka uporabljamo jasna merila. Spremljamo obseg stegna, kakovost hoje in utrudljivost psa. Vključimo tudi MCS spremljanje za oceno mišičnega tonusa. Pri tem pazimo na idealen BCS in apetit. Postavljene cilje rehabilitacije jasno zapišemo, da so merljivi in dosegljivi v določenem času.

V praksi ocenjujemo, ali se obseg stegna povečuje ali ostaja stabilen. Prav tako preverjamo, ali je opazno manj šepanja in ali psu vstajanje predstavlja manj težav. Opazimo lahko tudi, da je pes sposoben hoditi dlje brez, da bi se zadihal. Če napredka ni, pristopimo k prilagoditvi vadbe in prehrane, da izboljšamo regeneracijo.

Časovni okvir igra pomembno vlogo. Če v obdobju 4–8 tednov ne opazimo izboljšav, preučimo in korigiramo načrt. Prvi korak je pogled na prehrano: možno je povečanje vnosa beljakovin ali njihova zamenjava. Morda preidemo na CricksyDog Ted z jagnjetino, Juliet z lososom ali Ely z zajcem, lahko tudi na žuželčje beljakovine. Tudi raven omega-3 maščob in prebavljivost hrane preverimo.

Naslednji korak vključuje pregled pri veterinarju, da izključimo prisotnost vnetja ali neodkrite bolezni. Spremenimo lahko intenzivnost, frekvenco ali dolžino vadbenih vaj, vključimo lahke intervale, hidroterapijo ali dodamo več počitka. Po potrebi začnemo s fizioterapijo, ki obsega nadzorovane tehnike in mobilizacije mehkih tkiv.

Komuniciranje z veterinarjem ali fizioterapevtom je ključnega pomena. Tako zagotovimo, da ostanejo cilji rehabilitacije realistični. Vodenje natančnega dnevnika z meritvami, kot so MCS, obseg stegna, prehojena razdalja in opažanja o apetitu, omogoča pravočasne prilagoditve.

Zabeležimo vse korake na tedenski ravni: evalvacijo rehabilitacije, spremembe v prehrani, prilagoditve v vadbi in odzive na terapevtsko obremenitev. To nam omogoča, da dobimo jasen vzorec za naslednje odločitve.

• Stabilen ali večji obseg stegna
• Višji MCS in ohranjen BCS
• Daljša hoja brez utrujenosti
• Lažje vstajanje, manj šepanja
• Dosleden apetit brez prebavnih težav

Zaključek

Izguba mišične mase pri starejših psih je pogosta, a obvladljiva. Upad mišic se začne neopazno, nato pa vpliva na moč, stabilnost in voljo do gibanja. Z zgodnjim opazovanjem, ustrezno prehrano in nežno vadbo lahko trend obrnemo. S tem načrtom ohranjamo mišice psa, kar zdravju in kakovosti življenja koristi.

Prvi korak je veterinarski pregled, da izključimo skrite vzroke za izgubo mišične mase. Nato prilagodimo prehrano s kakovostnimi beljakovinami in omega-3 maščobami. Pri tem nam pomagajo CricksyDog priporočila, ki vključujejo suho hrano brez piščanca in pšenice ter priboljške in vitamine, ki so prilagojeni potrebam psa.

Vaje uvajamo varno in postopno, s kratkimi sprehodi in kontroliranimi vajami. Po potrebi vključimo tudi fizioterapijo in masažo. Ta pristop pomaga zmanjšati bolečino, vnetje in spodbuja gibljivost ter obnovo mišic.

Napredek spremljamo dosledno in načrt prilagajamo odzivu psa. Ta celostni pristop k izgubi mišične mase pri starejših psih združuje realne cilje z vztrajnostjo. Naš cilj je, da starejši pes ohrani moč, stabilnost in željo po gibanju. To je naša zaveza za dobrobit našega psa, podprta z CricksyDog priporočili.