Kako ravnati, če je mladiček preveč plašen?

Prvi večer z novim mladičkom doma je poseben. Srca so polna upanja, a mladiček išče zavetje in varnost. Občutljiv je na nove zvoke in tresenje ob nepričakovanih dogodkih. Pomembno je, da v tem trenutku občutljivosti mladiček začuti našo toplo podporo, ne stroge ukaze.

Ne smemo enačiti plašnosti z neposlušnostjo. Gre za čustveno reakcijo na preobremenjenost z neznanimi dražljaji. Vedenja kot so izogibanje, tresenje ali skrivanje, potrebujejo naš razumevajoč pristop. S pravšnjo mešanico potrpežljivosti in doslednosti lahko pri mladičku zgradimo občutek varnosti.

Naša metodologija vzgajanja temelji na pozitivni psihologiji. Uporabljali bomo tehnike kot so postopna desenzitizacija in proti-pogojevanje. Markerji, kot so klik in jasni verbalni znaki, bodo našim naporom dodali razumljivost. Pri tem bomo črpali iz sodobnih dognanj o pasjem vedenju in sledili usmeritvam strokovnjakov ter etičnim smernicam.

Uvedli bomo simplesne vaje in stabilne rutine, ki jih bo mladič zaznal kot mir. Skrb za prehrano in dobro počutje igra vitalno vlogo. Izdelki posebej zasnovani za pasje potrebe, kot so hipoalergene formule CricksyDog, so pomemben del podpore. Z vsakim korakom, od prvega sproščenega diha, gradimo temelje zaupanja.

Ta vodič nas opolnomoča na poti do razumevanja mladičkove preobremenjenosti. Naučili se bomo prepoznati znake stresa, pravilno izbrati nagrade in se obrniti na strokovno pomoč, ko je to potrebno. Stremenje k cilju, da skupaj s pravilnim pristopom in podporo spremenimo strah v zaupanje.

Ključne ugotovitve

• Plašen mladiček ne kaže trme, temveč čustveno preobremenjenost, ki zahteva nežne, jasne korake.
• Spopadanje s plašnostjo mladička temelji na pozitivna vzgoja psov, markerjih in postopni desenzitizaciji.
• Socializacija mladička in skrbno upravljanje sprožilcev sta ključni za varno napredovanje.
• Trening mladička naj bo kratek, predvidljiv in nagrajen z mirnim glasom ter ustreznimi priboljški.
• Prehrana in rutina vplivata na čustveno stabilnost; hipoalergene rešitve, kot je CricksyDog, lahko pomagajo.
• Vemo, kdaj upočasniti, prepoznati znake stresa in poiskati strokovno podporo (IAABC, FABC, veterinar).

Razumevanje vzrokov za plašnost pri mladičkih

Plašnost pri mladičkih ima več vzrokov. Med ključnimi so genetika in socializacija, vpliv materinega stresa in okolje. Nekatere pasme so bolj nagnjene k reaktivnosti. To dokazuje tudi epigenetika, ki pravi, da stres matere vpliva na mladiče.

Zgodnje izkušnje so prav tako ključnega pomena. Kratki stiki z novimi površinami, zvoki in bitji pomagajo pri razvoju. Vendar lahko premočne izkušnje preobremenijo mladička. Neustrezna socializacija ta problem samo še poveča.

Strah se od tesnobe razlikuje. Strah je takojšnja reakcija na dražljaj. Tesnoba pa je dolgotrajen odgovor brez specifičnega vzroka. Ko mladiček doživi stres, se uči izogibati ali postane agresiven kot obrambna strategija.

Bolečina pogosto vpliva na vedenje. Skrite težave, kot so bolezni ušes, sklepov ali prebave, lahko povzročijo občutljivost. Plašnost torej ni nujno rezultat neustrezne skrbi skrbnika, ampak kompleksen preplet dejavnikov.

Prepoznati moramo, kaj vznemirja naše mladičke. Na primer, hrup prometa ali srečanja z neznanci. Nato načrtujemo postopno uvajanje. Metoda poplavljanja pogosto situacijo poslabša. Postopna navajanja so bolj učinkovita.

Načrt temelji na razumevanju genetike, epigenetike in izkušenj. Povezujemo vzgojne metode s prilagojenimi koraki, kar mladičku pomaga napredovati. Tako se lahko nauči obvladovati strah brez stresa.

• Nežno uvajamo nove dražljaje in skrbimo za možnost umika.
• Nadzorujemo intenziteto, trajanje in razdaljo do sprožilcev.
• Redno ocenjujemo počutje in po potrebi vključimo veterinarja.

Prvi koraki, ko opazimo plašnost

Najprej se posvetimo mirnemu opazovanju našega psa. Vodenje kratkega dnevnika omogoča sistematično oceno njegovega vedenja. Opazimo, kaj sproži njegov odziv in ocenimo intenzivnost dogodka na lestvici od 1 do 10. Ugotovimo, na kakšni razdalji se mladiček počuti sproščeno.

Ustvarimo varno zavetje za našega psa, tako doma kot zunaj. Opredelimo miren kotiček ali boks, kamor se lahko zateče. Na sprehodih izberemo mirnejše poti, skrajšamo čas na prostem in povečamo razdaljo od morebitnih dražljajev. Postopoma gradimo zaupanje in zmanjšujemo tveganje za preobremenjenost.

Sestavimo načrt za obvladovanje sprožilcev. Uporabimo oprsnico v obliki Y in dolg povodec, da pes doživi kontrolirano svobodo. Dajemo psu možnost izbire, naj se sam odloči, ali želi pristopiti ali raje oditi. S tem krepiš njegov občutek nadzora in samozavesti.

Opravimo pregled osnovnega zdravja pri veterinarju; to vključuje preverjanje bolečine, prebavila, parazitov ter stanje ušes in zob. Vsakršno nelagodje lahko poveča psa reaktivnost, zato je to bistven korak. Poskrbimo tudi za ustaljen dnevni ritem, vključno s spanjem 18–20 ur dnevno, kar je za mladičke normalno in spodbuja njihovo učenje.

Gradimo povratno vezavo z uporabo markerja, na primer klikom ali besedo »ja«. Mirno vedenje in prostovoljni kontakt nagrajujemo z visokovrednimi priboljški. Ta metoda omogoča natančnejšo oceno vedenja in hitrejše zaznavanje napredka.

• Beležimo sprožilce in razdalje, kjer je mladiček še sproščen.
• Vzdržujemo varno okolje za psa doma in na sprehodih.
• Uvajamo načrt upravljanja sprožilcev z več prostora in manj hrupa.
• Uporabljamo marker ter nagradimo kratke trenutke umirjenosti.

Če imamo dvome glede interpretacije, se posvetujemo s certificiranim strokovnjakom. Tako preverimo svoje zabeležke in po potrebi prilagodimo svoje metode. S tem osiguramo, da so naši prvi koraki pri obravnavanju plašnosti mladička jasni, dosledni in obzirni.

Znaki, da je mladiček preobremenjen

Opazimo lahko, kako pasji jezik telesa kaže, da je dovolj. Znaki stresa vključujejo zehanje brez občutka utrujenosti, ponavljajoče se oblizovanje, izogibanje pogledu in iskanje poti za umik. Prav tako lahko vidimo, da postane telo togost, rep se skrije med noge, ušesa ležijo ob glavi in zenice se razširijo.

Simptomi se stopnjujejo v pospešeno dihanje, drgetanje ali dotikanje z tačko. Pes lahko zavrne hrano, prekine očesni stik in se umika. To so znaki, ki prosijo za razdaljo ali premor.

Obstaja mejna točka, ki jo imenujemo prag. Mladič se pred tem pragom še vedno uči in sprejema nagrade. Preko tega praga pa nagrade ne pomagajo več. Pasja komunikacija postane ostra, prekinjen je očesni stik in sledi umik.

• Subtilno: zehanje, oblizovanje, obračanje glave, iskanje izhoda.
• Srednja stopnja: otrdelost, rep med nogami, razširjene zenice, pospešeno dihanje.
• Visoka stopnja: lajanje, renčanje, švignjenje z gobcem, ugriz.

“Escalation ladder” razkriva stresne faze. Ob prvi zaznavi, ukrepamo takoj. Tako preprečimo nadaljnjo preobremenjenost in ohranimo učni prostor.

Pomagamo si z kratkimi sejami, trajajočimi 2–5 minut, in vmesnimi odmori. Če je potrebno, povečamo razdaljo, dokler se stresni signali ne pomirijo. Ob stresni driski zmanjšamo obremenitev in poskrbimo za zadostno hidracijo.

Za cilj ima miren pristop: enostavne naloge, pomirjujoč ton in ustrezna razdalja. Tako podpiramo mladička, da ostane znotraj praga, kar zagotavlja varno in produktivno učenje.

Vloga socializacijskega okna

V prvih 12–16 tednih mladič doživi ključno obdobje za socializacijo. Ta čas je idealen za uvajanje novih dražljajev. Poudarjamo pomen “kakovosti pred količino” pri vključevanju mladička v nove situacije. Ustvarjanje kratkih, umirjenih doživetij zagotovi pozitivne zgodnje izkušnje, ki krepijo psa.

Za plašne mladičke je neobremenjujoč pristop nujen. Opazujemo okolje na varni razdalji, ob tem ponujamo priboljške. Uporabljamo DRI, na primer sedenje in opazovanje namesto nemirnega vedenja. Vzdržujemo nizko stopnjo stresa, da učenje ostane učinkovito.

Načrt “kakovost pred količino”

• Različne površine: kovina, les, guma.
• Zvoki: dež, promet, gospodinjski aparati.
• Podobe ljudi: klobuki, palice, sončna očala.
• Psi različnih velikosti in dlake, a vedno varne, nadzorovane interakcije.

Koraki naj bodo kratki in pozitivni za trdno osnovo v obdobju socializacije. Postopek naj bo preudaren in ne preveč zahteven, s poudarkom na nagrajevanju. Varna in skrbno izbrana prva doživetja ustvarijo mirne odzive pozneje v življenju.

Ustvarjanje programa vključuje določanje tempa ter vključevanje premorov. S kontrolirano socializacijo izbiramo dražljaje, prilagajamo razdaljo in mladička ohranjamo pod pragom stresa. Mladič ostaja radoveden in se uči brez strahu.

spopadanje s plašnostjo mladička

Za premagovanje strahu pri mladičku razvijemo določen načrt. Najprej prilagodimo okolje: izognemo se bližini sprožilcev, izberemo umirjen del dneva. Uporabljamo tudi vizualne prepreke, na primer parkirana vozila ali zelenje. Cilj je zagotoviti, da proces učenja poteka brez stresa.

Ko okolje obvladamo, preidemo na postopno vključevanje dražljajev. Poudarek damo na desenzitizacijo in proti-pogojitev. Dražljaje predstavljamo postopoma, v kontroliranih okoliščinah. Povežemo jih z nečim pozitivnim, kot so priboljški ali igra.

Praktični koraki vključujejo sistematično trening metodo. Ta metoda vzpostavlja jasnost in napovedljivost. S tem zmanjšamo nemir mladička in ga naredimo bolj samozavestnega. Opazimo lahko napredek po sproščenosti mladička in njegovem interesu za nagrade.

Look at That igra je odlična tehnika. Ko mladič opazi dražljaj, ga nagradimo in preusmerimo pozornost. Ta način združuje desenzitizacijo in proti-pogojitev v učinkovito taktiko, saj dražljaj napove nekaj pozitivnega.

Učimo tudi alternativna vedenja, primerna za manj zahtevne situacije. Spodbujamo kratek očesni kontakt, hojo ob nogi in obračanje k nam. Ta dejanja mladičku nudijo alternativne reakcije v težkih trenutkih in so ključ do uspeha.

Uvedemo dva enostavna ukaza: “stop” za umiritev in “let’s go” za umik. Komuniciramo jasno, brez stresa, s pozitivnimi spodbudami.

Vadba naj poteka v kratkih intervalih z zelo želenimi priboljški, kot so piščanec ali sir. Doslednost in jasnost sta ključna za uspešen trening.

1. Upravljanje s sprožilci: razdalja, čas dneva, vizualne bariere.
2. Postopna desenzitizacija: nizka intenzivnost, kratke, uspešne seje.
3. Proti-pogojitev: sprožilec napoveduje dobro – marker in nagrada.
4. Krepitev nadomestnih vedenj: kontakt, hoja ob nogi, orientacijski obrat.

Uspeh se kaže kot večja vzdržljivost mladiča, hitrejša adaptacija in boljši odzivi. Če opazimo nazadovanje, prilagodimo pristop. To zagotavlja, da proces ostane učinkovit in brez tveganja.

Zaključimo z rednim zapisovanjem napredka. Ta pristop omogoča, da ostanemo osredotočeni in metodični. S potrpežljivostjo in doslednostjo bomo svojemu mladičku pomagali razviti samozavest in mirnost na vsakem koraku.

Rutina, struktura in predvidljivost

Predvidljivost dneva psa zagotavlja mir. Ustaljena rutina pomaga zmanjševati stres, saj pes ve, kaj pričakovati naprej. Stalni urnik in ponavljajoče se aktivnosti zmanjšujejo nakopičen strah.

Uvedemo lahko preprosto zaporedje dogodkov: najprej sprehod, nato počitek, sledi miselna igra, hranjenje, učenje in na koncu spet mir. S takšno organizacijo lažje nadzorujemo psa in preprečujemo njegovo preobremenjenost.

“Mat work” predstavlja stalno točko v dnevu. Pes se umiri na podlogi, leži, diha in čaka. Tako ga učimo, da je mirnost nagrajena, ne pa nemir.

• Redni mirni sprehodi, nato počitek.
• Iskanje skritih priboljškov doma.
• Mirno žvečenje igrač po aktivnosti.

Za dober spanec naj ima pes temen kotiček, tišina in stalno ležišče brez motenj je ključna. Mladički potrebujejo več počitka kot odrasli psi, zato načrtujemo in ščitimo njihov dnevni počitek.

Domači red naj vključuje pravilo brez nenadnih srečanj. Obiski so napovedani, pes ima svoj prostor za umiritev z žvečenjem ali igračo. S tem ohranjamo njegovo rutino in izogibamo se stresu.

Rituali dodajo občutek varnosti. Pred odhodom se obuje, pes počaka, nato sledi povodec in odhod. Pri hranjenju upoštevamo red: podloga, skleda, čakanje, dovoljenje. Takšna doslednost ustvarja najboljšo strukturo za psa.

1. Zjutraj: kratek sprehod, čas za stranišče, mir.
2. Dopoldne: iskanje vonjav, počitek, hranjenje.
3. Popoldne: miselne igre, učna seja, umiritev.
4. Večer: umirjen sprehod, raztezanje, spanec.

Okolje obogatimo tiho: raztrosimo priboljške, skrijemo jih, dodamo mehke površine. Takšni mirni izzivi krepijo zaupanje in pomagajo ohranjati umirjen ritem vsak dan.

Pozitivna motivacija in nagrajevanje

Pri plašnem mladičku zgradimo zaupanje s pozitivno okrepitvijo. Kazen in zastraševanje puščata psa pod stresom, kar lahko povzroči obrambne odzive. Treninge izvajamo v mirnem okolju in jih kratkamo, zato da mladiček ostane osredotočen in varen.

Za označevanje pravilnih dejanj uporabljamo marker, kot je kliker ali besedo »ja«. Markerju takoj sledi nagrada, kar omogoča psu jasno povezavo med dejanjem in nagrado. To učenju daje zagon in mladič hitreje uvidi, katera dejanja so koristna.

Nagrade določamo glede na težavnost naloge, po principu »paycheck«. Manjša naloga prinese droben košček, večja mehke fileje ali mokro hrano, največji izziv pa kratko igro z ljubljenim pripomočkom. Tako mladič ostaja motiviran brez nepotrebnega vznemirjenja.

Za plašne mladiče nagrajujemo tudi minimalne napredke. Če mladič pogleda proti sprožilcu strahu brez umika, to že zasluži nagrado.

Shaping ali postopno oblikovanje vedenja krepi samoiniciativnost mladička. Naj sam ponudi želene reakcije, kot so mirno sedenje ali ignoriranje motečih dejavnikov. Naš marker natančno navede trenutek napredka, pa četudi je minimalen.

• Jasno določimo merljive cilje, ki jih postopoma dvigujemo.
• Začnemo brez motenj, kasneje vadimo tudi v novem okolju.
• Pred utrujenostjo prenehajmo, da ohranimo pozitivnost in zagnanost.

Kliker trening in skrbno izbrane nagrade tvorijo varno učno okolje. Pozitivna okrepitev pomaga psu razviti stabilno čustveno stanje. Z zaupanjem in jasno komunikacijo dosežemo trajno spremembo vedenja brez prisile.

Vaje za samozavest

Začetek je z izvajanjem nežnih korakov za izgradnjo zaupanja. Izberite miren kotiček, udobno podlago in kratke vadbe. Ta pristop vzpostavi ritem podpore za tremečega psa in okrepi njegovo samozavest brez stresa.

Targetiranje postane preprosta, a efektivna metoda. Psu ponudimo, da z nosom dotakne našo dlan ali tarčo, nato sledi klik ali pohvala. Vključimo igrivo komando »boop« za dotik tarče, nato pes počasi pride nazaj za nagrado.

Za krepitev telesa vpeljemo propriocepcijo psa. Vadba vključuje hojo čez mehke ovire, nizke kavalete in previdno dviganje in spuščanje med palicami. Pazimo na stabilen korak, sproščen rep in umirjeno dihanje.

Voh usmerimo v sedanji trenutek s vohalnimi igrami. Dejavnosti obsegajo iskanje skrite hrane v naravi, med papirjem, v škatlah ali zagonetnih skledah. Dejavnost naj poteka v ritmu, ki ga določi pes, z občasnimi kratkimi premori.

Gradimo občutek varnega pristana. Psu naučimo ukaze za umiritev na podlagi, kot so »odhod na podlogo« in »settle« ob jasnem signalu. Med nego vadimo dajanje tačke na način, ki ga psu ustreza; pristanek mora biti prostovoljen, nagrada pa sledi od lastnika.

Ravnanje z zvoki obdelujemo postopoma. Izvajamo kratke desenzitizacije pri nizki glasnosti, kot npr. z nevihto ali petardami, ob hkratnem nahranjenju psa. Ob zaznavi stresa pri psu glasnost zmanjšamo in preusmerimo aktivnost.

Napredek ocenjujemo previdno in redno. Merimo po hitrejšem iskanju hrane, bolj sproščeni postavi in večji samoiniciativnosti pri raziskovanju. Vaje za plašnega psa se s tem preoblikujejo v rutino, ki prinaša dolgotrajno krepitev samozavesti, boljšo propriocepcijo in ohranja radovednost s vohalnimi igrami.

Upravljanje sprožilcev v urbanem okolju

V mestu se soočamo s hrupom, gnečo, kolesi, skiroji, tovornjaki, dvigali in vonjavami. Takšno okolje hitro preobremeni mladička. Zaščitimo ga s skrbnim načrtovanjem poti za sprehod. Izbiramo mirnejše ulice in parke, obiskujemo jih zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, da se izognemo vrhuncem prometa.

Za lajšanje stresa uporabljamo razdaljo, vizualne zapore in obhode. Parkirani avtomobili in žive meje ustvarjajo vizualne bariere, ki skrivajo gibanje. Ob povišanem stresu povečamo razdaljo. Kratek postanek za vohanje prispeva k zmanjšanju napetosti ter usmeri pasjo pozornost nazaj k vodniku.

Schnoofaris sprehodi nudijo psu priložnost za počasno raziskovanje okoliša z vohom. Omogočajo naravno pomiritev in postopno soočanje s stimulacijo okolja. Ob tem vključimo nagrajevanje za miren ogled dražljaja in se nato umaknemo na varno razdaljo.

• Načrtujmo poti mimo tišjih ulic, izogibajmo se gradbiščem in območjem z mnogo križišči.
• Upoštevajmo pravilo razdalje: večja kot je raven hrupa, daljša naj bo razdalja.
• Ustavimo se za vohalne postanke, ki naj bodo kratki in pogosti.

Za varnost psa uvajamo dve tehniki gibanja. U-turn omogoča gladek obrat brez vlečenja. “Behind” uči psa, da zavzame kratko pozicijo za našimi nogami. Tehnike sprva vadimo doma, nato na mirnih cestah. Tako psa pripravimo na varno gibanje v mestnem prometu.

Z uvajanjem v javni prevoz začnemo postopoma. Začnemo s kratkimi postanki na praznih postajališčih, sledi kratek vstop in izstop, in nato še krajša vožnja. V dvigalu se postavimo med vrata in psom, psa spodbujamo, da nas gleda. V tišini nagrajujemo mirno dihanje in sproščeno držo.

Pazimo na znake preobremenitve: znaki kot so otrdelost, pospešeno dihanje ali vlečenje nakazujejo, da je potrebno prekinitev. Takrat skrajšamo pot. Tako zagotavljamo, da so sprehodi varni in krepijo medsebojno zaupanje.

1. Zjutraj ali pred odhodom preverimo urnike dostave in urnike šol, da se izognemo nenadni gneči.
2. Izberemo poti, ki nudijo lahek dostop do parkov ali manj obiskanih stranskih ulic.
3. Na prehodih ohranjamo miren tempo in čakamo, da se pot odpre brez preprek kot so kolesa.

Med sprehodom ocenjujemo, kako blizu sprožilcem lahko pridemo. Če je potrebno, se raje umaknemo in povečamo razdaljo. Na tak način postopoma učimo mladička, da promet in nepričakovani dražljaji niso vir strahu, temveč priložnost za učenje.

Prehrana, dobro počutje in vpliv na čustveno stabilnost

Naš pristop k skrbi za plašnega mladička se začne s krožnikom, ne le z treningom. Prehrana močno vpliva na vedenje psa. Stabilni obroki z enostavnimi sestavinami pomagajo uravnavati razpoloženje. Hipoalergena pasja hrana je idealna za občutljive pse, zmanjšuje draženje in spodbuja miren živčni sistem.

Čustveno stabilnost psa podpirata prebava in raven stresa. Ustrezna prehrana zagotavlja, da črevesje deluje brez težav, kar zmanjša napetost. Tako je mladiču lažje soočanje z novimi izzivi. Poudarek je na lahko prebavljivih virih beljakovin in izogibanju pšenici ter piščancu pri intolerancah.

Dodatki omega maščob, posebej EPA in DHA iz lososa, so ključni za razvoj možganov psičkov. Vnetne odzive uravnava, kar ima za posledico boljše počutje in večjo zbranost med učenjem.

Uvajanje novih živil v 7 do 10 dneh zmanjša tveganje za prebavne težave. Redni obroki dajejo občutek predvidljivosti. Opazovanje blata nam pokaže, ali je hrana primerna.

• Naša izbira so hipoalergene pasje hrane z malo sestavinami.
• Omega maščobe so pomemben dodatek (npr. olje iz lososa, sardele).
• Psu moramo zagotaviti dovolj vode skozi cel dan, da preprečimo dehidracijo.
• Velikost porcij prilagajamo glede na aktivnost in tako ohranjamo mirnost.

Za prigrizke izberemo kakovostne možnosti brez nepotrebnih dodatkov. Izogibamo se živilom, ki povzročajo stres ali so za psa nevarna. Tak pristop k prehrani pozitivno vpliva na vedenje in učenje.

V primeru dvoma vedno preverimo sestavine in se odločimo za priznane znamke. Med njimi so Royal Canin Hypoallergenic, Hill’s Prescription Diet in Acana Singles. Težave rešujemo skupaj z veterinarjem, da zagotovimo ustrezno prebavo in minimalen stres.

CricksyDog: nežna podpora plašnim mladičkom in občutljivim psom

Začnemo z osredotočanjem na prehrano, ki pomirja. CricksyDog linija obljublja mirnejšo prebavo in vedenje. Izbiramo hrano brez piščanca in pšenice, da preprečimo nelagodje.

Chucky hrana je idealna za mladičke. Vsebuje nežne beljakovine, kot so jagnjetina in losos. Juliet, namenjena manjšim pasmam, ima drobne brikete. Za aktivne in večje pse izberemo Ted, ki zagotavlja stabilno energijo.

Ely mokra hrana je odlična kot dodatek. Pri izbirčnih psih deluje kot nagrada. Menjavanje okusov, kot so jagnjetina in govedina, obrokom doda raznolikost.

MeatLover priboljški so 100% mesni, idealni za trening. Drobne koščke uporabimo za iskalne igre. Spodbujajo motivacijo, ne da bi preobremenili prebavo.

Twinky vitamini zagotavljajo celostno vitalnost. Po nasvetu izberemo sklepe ali multivitamin. Chloé šampon zaščiti kožo pri kopanju.

Mr. Easy preliv izboljša apetit. Veganska formula naredi obrok bolj okusen. Denty zobne palčke skrbijo za oralno higieno in počutje.

Vadba vključuje CricksyDog in Ely mokro hrano kot nagrade. Postopno uvajanje in prilagajanje količine hrane preprečuje stres.

Pri prehodu med okusi napredujemo počasi. Obroke razdelimo, vodo damo pred in po vadbi. Twinky vitamini ostanejo stalnica v prehrani.

Kako izbrati in uporabljati priboljške pri treningu

Za plašne mladičke sta pomembni preprostost in kakovost. Prednost dajemo majhnim, mehkim koščkom, ki jih lahko pes hitro zaužije. To nam omogoča, da ne izgubljamo ritma pri treningu. S tem ohranjamo visoko motivacijo psa in nemoteno izvajamo vaje.

Za zapletenejše naloge uporabljamo visoko cenjene priboljške, imenovane »jackpot«. Najbolje se obnese Ely mokra hrana ali koščki MeatLover z različnimi okusi. Pri manj zahtevnih nalogah želimo zmanjšati kalorični vnos, a ohraniti zadovoljstvo psa.

Da motivacijo psa ohranjamo na visoki ravni, redno menjamo okuse priboljškov. Pri psih z občutljivimi prebavili izbiramo hipoalergene sestavine. Tako se izognemo neprijetnim stranskim učinkom, kot so srbečica in mehak blato.

Pravočasno nagrajevanje je izjemno pomembno: signal in priboljšek morata biti podana hitro. Ko pes obvlada določeno vedenje, preidemo na variabilno nagrajevanje. Na ta način vzpostavimo trajno navado.

Priboljške uporabljamo kot odziv na določene dražljaje. Na primer, pogled na kolesarja psu signalizira priboljšek. Tako zmanjšamo stres in krepiramo zaupanje med vodnikom in psom. Učenje na ta način lahko preobrazi strah v pozitivno pričakovanje.

Zavedati se moramo dnevnega kaloričnega vnosa psa. Delček dnevnega obroka lahko namenimo za trening. Tako se izognemo prekomerni telesni teži psa. Priboljški za trening ostanejo tako privlačni kot tudi koristni.

• Za učenje novih veščin: visoko vredni priboljški oziroma “jackpot”.
• Za ponavljanje: manj kalorični, mehki koščki, hitro zaužiti.
• Za stabilna vedenja: variabilna shema in natančen timing nagrade.

Nasvet za prakso: Pripravimo si tri stopnje nagrad in vnaprej določimo uporabo glede na situacijo. S tem ohranjamo psa motiviranega, medtem ko smo mi natančni in dosledni.

Vloga vodnika: naš mir kot sidro

Psi zaznavajo naša čustva in se na njih odzivajo. Zato moramo biti mirni vodniki. Naša govorica telesa, ton glasu in dihanje vplivajo na čustveno stanje psa. Mirnost vodnika je temelj za vzpostavitev močnega odnosa s psom, kar prispeva k večjemu občutku varnosti.

Učenje začnemo v domačem okolju: dihamo počasi in smo sproščeni. Naredimo načrt, preden se odpravimo na sprehod. Tako kot vodnik, tako pes predvidita situacije, v katerih se je bolje umakniti ali pa je primeren čas za nagrado.

Med sprehodom ne smemo vleči za povodec. Regulacijo čustev psa ohranjamo stabilno s pomočjo usmerjanja z nagradami. Mirni vodnik tako ohranja primeren tempo.

Ne uporabljamo prisile ali kaznovanja. Namesto tega dajemo zgled mirnosti in predvidljivosti. To poglobi vez med psom in vodnikom ter zmanjšuje strah.

Z uvajanjem jasnih ritualov pozdravljanja zmanjšujemo napetost. Pes nas najprej povoha, potem sledi božanje. S tem ustvarimo okvir za vodnika in psa, ki zmanjšuje stres.

Pomembni sta doslednost in pravičnost. Spoštujemo potrebo psa po osebnem prostoru in dajemo jasne ukaze. S tem se čustva psa lažje uravnavajo, vodnik pa ostaja zanesljiv oporišče.

• Pred izpostavitvijo sprožilcem preverimo prostor in izhod.
• Nagrado ponudimo takoj, ko nas pes pogleda.
• Ob povečani napetosti naredimo lok in povečamo razdaljo med nami.

Naš pristop je nežen, a jasen. Krepi odnos med psom in vodnikom. Zagotavlja tudi strukturo, potrebno za varno raziskovanje sveta.

Interakcije z ljudmi in psi

Plašnega mladička pri socializaciji vodimo previdno. Uvedemo taktiko “nežnega spoznavanja”, pri kateri naj ljudje psa najprej ne opazijo. Ko se približa, mu ponudimo roko ob telesu, ne nad glavo. Otroci naj bodo pri miru in na roki ponudijo priboljšek.

Počasno uvajanje je temelj uspeha. Vsako srečanje naj bo kratko in pozitivno. Če mladiček odvrne pogled ali se umakne, mu dajmo čas. Za umirjenost in kratke kontakte ga pohvalimo.

Izberemo stabilnega in mirnega psa za srečevanje. S hojo vzporedno in brez pritiska se mu približujemo. Izogibamo se siljenju v neposreden stik. Jasnimi signal telesne sproščenosti gradimo varne interakcije.

V parkih za pse je nadzor omejen, zato raje izbiramo organizirane skupine. Skrbnikom prijazno svetujemo, da ljudem rečejo: “Prosim, ne božajte ga,” če ni pripravljen. S tem ščitimo komunikacijo mladička in gradimo zaupanje.

• Ignorirajmo mladička, dokler ne pristopi sam.
• Paralelna hoja in postopno približevanje brez pritiska.
• Odmiki, ko se pokaže napetost, ter nagrada za »poglej in nazaj«.
• Prednost imajo varne pasje interakcije pred kaotičnimi parki.

Če upoštevamo mladičkov tempo, so njegovi socialni stiki mirni. Tako njegovo komunikacijo krepimo in zgradimo trdno osnovo za prihod.

Kdaj po pomoč k strokovnjaku

Ko opazimo, da se plašnost našega mladička stopnjuje, je čas za strokovno pomoč. To je ključno, če na sprehodih zavrača hrano, pogosto izbruhne, izvaja samopoškodbojoče vedenje ali ne opažamo napredka kljub trudu. Najprej obiščemo veterinarja, da izključimo bolezenske vzroke za takšno vedenje.

Ko je zdravje psa potrjeno, potrebujemo vedenjskega strokovnjaka za nadaljnji načrt. Pomembno je, da izberemo nekoga, ki deluje v skladu s pozitivno okrepitvijo in ima ustrezne kvalifikacije, kot so IAABC ali članstvo v FABC.

Strokovnjak bo oblikoval individualen načrt terapije. Ta bo vključeval določanje mej, organizacijo kratkih učnih seans in usmeritve, kako brati telesno govorico psa. Namen je pravočasno zaznati znake stresa in ustrezno ukrepati.

V zapletenih primerih je morda potrebna tudi veterinarska pomoč v obliki nutracevtikov ali zdravil. To vedno poteka v tesnem sodelovanju z vedenjskim strokovnjakom in skladno z načrtom za zagotovitev postopnega učenja.

Uporabimo lahko kontrolni seznam za prepoznavanje težav:

• mladiček vztrajno odklanja hrano zunaj doma;
• ponavljajoči izbruhi, tresenje ali zakrčena drža;
• samopoškodovalna vedenja (grizenje, praskanje do ran);
• ni napredka kljub tedenski vadbi in počitku;
• dvomi nas spremljajo na vsakem sprehodu.

Ko se odločimo za strokovno pomoč, v sodelovanju z IAABC svetovalcem in veterinarjem postavimo dosegljive cilje. Te razbijemo na upravljive dele, sledimo odzivom mladička in prilagajamo okolje za varno učenje.

Zaključek

Zaključimo, da je soočanje s pasjo plašnostjo proces in ne le enostaven korak. Učinkovito se spopademo s tem z uporabo različnih tehnik. Upravljanje sprožilcev, počasna desenzitizacija in pozitivna motivacija so ključni. Skupaj z zanesljivo rutino in ustrezno skrbjo za zdravje, gradimo temelje za srečnega psa.

Drobnih zmag, kot so daljši očesni stik in večja radovednost na sprehodu, ne smemo zanemariti. Ti nam pokažejo napredek. Uporaba načrta za plašnega psa in dnevnika za beleženje uspehov je koristna. Naše mirno, dosledno in sočutno ravnanje krepi medsebojno zaupanje in psičku nudi podporo.

Pomembna je tudi premišljena prehrana. Mladičem lahko pomagajo hipoalergene rešitve, kot so Chucky, Juliet, Ted, Ely in druge iz CricksyDog ponudbe. Uravnotežena prehrana psa pripravi na učenje in mu pomaga ohranjati umirjenost.

Vključiti strokovno pomoč, ko se soočimo s težavami preko naših izkušenj, je del realističnega pristopa. Končni rezultat je srečen pes in miren dom, kjer podpora psu postane del naše dnevne rutine.