i 3 Kazalo

Razvoj mladička – kaj opazovati tedensko?

m
pes
}
02. 10. 2025
mladiček razvoj po tednih

i 3 Kazalo

Prva noč ob naši postelji je bila polna tihih vzdihov. Občutili smo mešanico sreče in skrbi. Takrat se prične zanimivo potovanje razvoja mladička. Uči nas potrpežljivosti, nežnosti in vzpostavljanja ritma življenja z njim.

Razvoj mladička po tednih ne zahteva iskanja popolnosti. Pomembno je prepoznavanje napredka. To so mirnejši spanci, bolj zanesljive potrebe opravljene zunaj, nežnejši ugrizi in radovednost na sprehodu. Vsak teden prinaša nove majhne zmage, ki jih opazimo le s pozornim opazovanjem.

Obravnavamo čustva in praktične aspekte skrbi za mladiče. Govorimo o negi, vzgoji in prehrani z merljivimi cilji. Predstavljene bodo metode in blagovne znamke kot je CricksyDog. Določeni so jasni koraki za varno in dosledno skrb za našega mladička in nas.

Ključni poudarki

  • Vsak teden prinese nove mejnike mladička, ki jih lahko opazujemo in merimo.
  • Tedenski razvoj psa najbolje spremljamo z dnevnikom spanja, prehrane in izločanja.
  • Nega mladička vključuje toplino, rutino in varnost v domu ter na sprehodu.
  • Vzgoja mladička temelji na kratkih, doslednih treningih z nagradami.
  • Prehrana mladička naj bo nežna in hipoalergena, brez pšenice in piščanca, ko je to potrebno.
  • Pri odstopanjih ukrepamo hitro: prilagodimo urnik, posvetujemo se z veterinarjem.
  • Celosten pristop olajša mladiček razvoj po tednih in utrdi našo vez.

Uvod v tedenski razvoj: kaj pričakovati in kako spremljati

Psi se razvijajo zelo hitro. V začetnih tednih pri vzreditelju se dogaja zgodnji senzorni razvoj. Sledi mu prehodno obdobje. Socializacija traja od 3. do 14. tedna, s poudarkom do 12. tedna. V tem času se pojavijo prva strahovita obdobja, ki jim sledi menjava zob in puberteta.

Da bomo lahko spremljali napredek, uporabljamo dnevnik razvoja mladička in dosleden urnik. Zapisi in fotografije nam pomagajo ohranjati pregled nad hitrimi spremembami. Redno ocenjujemo napredek naših mladičkov.

  • Spanec: beležimo trajanje nočnega spanca in dremeže.
  • Prehrana: beležimo vrsto hrane, količino in odziv mladiča.
  • Izločanje: pomembne so informacije o urniku, lokaciji in blatu.
  • Trening: zabeležimo ukaze, trajanje in uspešnost treninga.
  • Socialne izkušnje: zajemajo srečanja z ljudmi in živalmi.
  • Zdravje: spremljamo težo, cepljenja in stanje zdravja.

Urnik mladička vključuje jutranji izhod, sledijo obroki in igre. Strukturiran počitek zmanjšuje stres. Ko opazimo znake preobremenitve, zmanjšamo dražljaje in povečamo počitek.

Jasni mejniki pasjih mladičev vključujejo utrjevanje imena in odpoklica. Do 12. tedna uvajamo čistočo in mirno rokovanje. Gradimo temelje socializacije in uvajamo sprehode na ohlapnem povodcu. Tedensko tehtanje in fotografije nam omogočajo oceniti napredek.

  • 1× na teden: tehtamo mladiča in posodobimo fotografije.
  • 2–3× na teden: testiramo odpoklic in sprostitvene vaje.
  • Vsak dan: mladiča vodimo na sprehode v mirno okolje.

Prvi dnevi po prihodu domov: varnost, toplina in vez

Na prvi dan poskrbimo, da je dom varno zavetje za mladička. Ustvarimo mu ograjen prostor, odstranimo nevarnosti kot so kable in strupene rastline. Na tla položimo nedrsečo podlago in dodamo varna žvečila. Mladičkova oprema naj bo enostavna in vključuje samo osnovne potrebščine.

Toplino zagotovimo z odejo in termoforjem, boks pa postavimo na mesto brez prepiha. Prve tri dni vzdržujemo rutino umirjena in predvidljiva. Prilagajanje poteka brez nepotrebnih dražljajev.

Gradimo vez s mladičkom s hranjenjem iz roke in nežnim dotikom. Naučimo ga imena s kratkimi vajami in nagradami. Boks postane prostor pozitivnih izkušenj, kjer čakajo priboljški in pohvale.

Izhodi zunaj so omejeni na varne površine. Do zaključka cepljenj se izogibamo obremenjenim pasjim območjem. V tuji okolici mladička po potrebi nosimo, kar zagotavlja njegovo varnost.

Uvedemo reden urnik izločanja: ven gremo po spanju, igri in obroku. Za pravilno vedenje mladička mirno pohvalimo. Neželeno grizenje odpravljamo z zamenjavo za primerne igrače.

Boks za prve noči postavimo ob posteljo, to zmanjšuje tesnobo. Preverimo mladičkov mikročip in registracijo, poskrbimo za naslednji dan. Gradimo trdno vez in postopoma navajamo mladička na dom.

mladiček razvoj po tednih

Skrb za mladička je lažja, ko sledimo njegovemu razvoju po tednih. Takšno načrtovanje nam omogoča, da pravilno prilagajamo rutino, igro in čas počitka. Z našim pristopom olajšamo proces učenja in zmanjšamo možnost za stres pri mladičku.

V starosti 8.–9. tednov mladiček doživi obdobje povečane občutljivosti na strah. V tem času je pomembno, da gradimo zaupanje s kratkimi, a pozitivnimi izkušnjami. Učimo ga osnovnih ukazov in poskrbimo, da ima dovolj hrane ter počitka.

Med 10. in 12. tednom mladič postane bolj radoveden. Začnemo ga navajati na kratke sprehode. Vedno večjo pozornost posvečamo tudi vzpostavljanju redne rutine hranjenja in čistoče.

V obdobju od 12. do 16. tedna začne mladič z menjavo zob. V tem času je ključno, da ima na voljo primerna žvečila. Prav tako nadaljujemo s kratkimi treningi. Socializacijo razširimo na nove površine in zvoke.

Od 4. do 5. meseca mladičev razvoj zaznamuje večja energija in preizkušanje meja. Osredotočamo se na vadbo hoje na povodcu. Razmisliti začnemo tudi o vpisu v pasjo šolo za nadaljnje utrjevanje veščin.

Ko mladič doseže 5.–6. mesec starosti, se njegovo grizenje običajno zmanjša. Kljub temu se pojavijo nove oblike kljubovanja. Intenziviramo mentalno stimulacijo s pomočjo različnih iger.

Med 7. in 12. mesecem mladič vstopi v puberteto, kar lahko prinese novo obdobje strahu. Nadaljujemo z utrjevanjem znanja v različnih okoljih. Pri velikih pasmah posebno pozornost namenjamo zaščiti sklepov.

Hitrost razvoja je odvisna od velikosti pasme. Manjše pasme običajno dozorijo hitreje kot večji psi. Skrbimo, da je rast mladiča enakomerna, s prilagoditvijo prehrane.

Za optimalen razvoj natančno spremljamo starost mladička. To nam omogoča, da pravočasno prilagajamo aktivnosti. Prav tako smo tako bolje pripravljeni na obdobje pubertete.

Upoštevanje razvojnih mejnikov nam omogoča, da mladička postopoma soočamo z novimi izzivi. Naš končni cilj je vzgojiti samozavestnega in zdravega psa, ki bo tesno povezan z nami.

Prehrana po tednih: kako izbrati in prilagajati obroke

Za mladiče je izbira popolne in uravnotežene hrane po standardih AAFCO ali FEDIAF ključna. V prvih 12 tednih jim ponudimo štiri manjše obroke na dan. Med 12. in 24. tednom preidemo na tri obroke, po šestem mesecu pa zadoščata dva. Pomembno je, da vodo menjamo večkrat dnevno in zagotovimo, da je vedno sveža.

Postopen prehod na novo hrano naj se razteza čez 7–10 dni. Pri tem gradimo deleže nove hrane od 25 do 75 odstotkov. Vedno opazujemo psa za morebitne znake draženja, kot so slabo blato, praskanje ali vetrovi. Če opazimo težave, prehod upočasnimo ali se začasno vrnemo na prejšnjo hrano.

Za pse z občutljivimi želodci priporočamo hipoalergeno pasjo hrano. Najboljše so formule brez piščanca in pšenice. Izberimo takšne z beljakovinskim virom kot jagnjetino, losos, kunca, insektne beljakovine ali govedino. Prav tako je pomembno, da so priboljški izbrani skrbno, z enakim vodilom.

Osnovna skrb pri hitro rastočih pasmah mora biti zagotovilo pravilnega vnosa mineralov. Osredotočamo se na vsebnost kalcija med 1,0 in 1,6 odstotka ter optimalno razmerje Ca:P, ki naj znaša približno 1,2 do 1,4:1. To bo zagotovilo zdrav razvoj kosti in sklepov.

Težo psa redno preverjamo in obroke prilagajamo ukpno z rastjo. Občutiti moramo rebra, ne da bi bila takoj vidna, in opaziti pas psa z zgornje strani. Pri izbirčnih psih lahko uporabimo mokro hrano ali posebne dodatke kot preliv, a moramo paziti na energijsko bilanco.

  • 0–12 tednov: 4 manjši obroki na dan.
  • 12–24 tednov: 3 obroki, hranilna vrednost ostane visoka.
  • Po 24. tednu: 2 obroka, pojdi do aktivnost in apetit.

Za spodbuditev zdravega žvečenja ponudimo kakovostna žvečila. Ta podpirajo dlesni in ne posegajo v dnevni kalorični vnos. Vedno preverimo etiketo, izberemo jasne vire beljakovin in, če mladič ima alergije, hipoalergene opcije.

Ko menjavamo znamko hrane ali vir beljakovin, sledimo urniku in prilagajamo količino. Ob mehkem blatu zmanjšamo delež nove hrane. Pri vztrajnih težavah se posvetujemo z veterinarjem.

  1. Izberimo mladičkov hrano z jasnimi standardi kakovosti.
  2. Spremembe uvajamo postopoma čez 7 do 10 dni.
  3. Pozorno spremljajmo spremembe na koži, dlaki, energiji in blatu.
  4. V primeru alergij preidemo na hipoalergeno pasjo hrano.
  5. Težo spremljamo tedensko in obroke prilagodimo glede na rast in aktivnost.

CricksyDog: nežna, hipoalergena izbira za vsakega mladička

Ob rasti mladiča je pomembno, da izberemo hrano, ki je nežna do njihove prebave in bogata z nujnimi hranili. CricksyDog ponuja hipoalergeno hrano brez piščanca in pšenice. To znatno zmanjša možnost za srbenje, mehko blato ali napihnjenost.

CricksyDog razume pomembnost uravnotežene prehrane že od začetka. Specifične linije hrane, kot so Chucky za mladiče, Juliet za manjše pasme in Ted za večje, ponujajo različne vire beljakovin. Izberemo lahko med jagnjetino, lososom, kuncom, insekti ali govedino. Tako zagotovimo, da mladič prejme beljakovine, ki mu najbolj ustrezajo.

Za vzpodbujanje dobrega sprejemanja hrane, vključimo linijo mokre hrane Ely. Ponuja jagnjetino, govedino in kunca. To ne le pospeši hidracijo, temveč je tudi blago za občutljiv želodec. Za učenje osnovnih vaj uporabljamo priboljške MeatLover, ki so brez nepotrebnih žit.

Za podporo mladičkove gibanja in vitalnosti dodajamo Twinky vitamine. Njihova različica za sklepe vsebuje ključne sestavine kot so glukozamin, hondroitin in MSM. Multivitaminska različica pa zadosti dnevne potrebe po mikrohranilih.

Če mladič ni navdušen nad suho hrano, uporabimo Mr. Easy. Veganski dodatki izboljšajo okus brez tveganja alergenov. Ne pozabimo na Denty veganske dentalne palčke za zdrave zobe.

Za nego kože in dlake priporočamo šampon Chloé in balzam za nos ter blazinice. Novosti uvajamo postopoma. Spremljamo mladičkovo prebavo in dlako, ter uravnavamo kalorični vnos za zdravo rast.

Spanje in regeneracija: koliko je dovolj v posameznem tednu

V zgodnjih tednih je spanje mladička bistveno za njegov razvoj. Običajno potrebujejo med 18 in 20 ur počitka na dan. Za oceno spanca psa opazujemo njegove cikle aktivnosti in počitka. Uvedemo nežen način uspavanja.

Kratke igre ali sprehodi naj sledijo za 30 do 60 minut, nato naj mladič počiva med 45 in 90 minutami do 12. tedna starosti. Ko pes doseže starost med 3 in 6 meseci, se njegove potrebe po spancu spremenijo na 16 do 18 ur. Med 6. in 12. mesecem potrebujejo 14 do 16 ur počitka, z daljšimi nočnimi spanci.

Preden pes zaspi, izvedemo mirno nočno rutino. Ta vključuje zadnji sprehod in vohalne igre, nato pa si pes najde mesto za spanje. Za spodbujanje mirnega počitka poskrbimo za tiho in temno okolje.

Prilagodimo tudi nočno lulanje glede na starost mladiča. Na začetku ven hodimo vsake 3 do 4 ure. Do 12. tedna lahko mladič zdrži 5 do 6 ur, do 16. tedna pa 6 do 8 ur, odvisno od velikosti. Pomembno je, da vztrajamo pri mirnem vstajanju.

Kadar mladič ne dobi dovolj spanja, postane hiperaktiven ali preveč živčen. V takem primeru zmanjšamo zunanje dražljaje in mu omogočimo dodaten dremež. S tem zagotovimo, da je spanje mladička kvalitetno in da se učinkovito regenerira.

Postopno učimo mladiča, da sam zaspi. Začnemo s kratkimi dremeži in postopoma preidemo na daljše. Pohvalimo ga z nežnim glasom ali priboljškom. Tako lažje spremljamo, koliko časa pes prespi brez prebujanja.

  • 0–12 tednov: 18–20 ur dnevno, pogosti dremeži mladiča.
  • 3–6 mesecev: 16–18 ur, več nočnega spanca.
  • 6–12 mesecev: 14–16 ur, konsistentna rutina spanja psa.

Za uspešno vzdrževanje spanja si pomagamo z jasnim urnikom. Ta vključuje hranjenje, sprehode, mirno igro in počitek. S pravilnim ritmom se spanje mladička regulira, lažje spremljamo njegov počitek, in psa vsakodnevno stabilno regeneriramo.

Učenje čistoče: tedenski napredek in reševanje nazadovanj

Učenje čistoče se začne s sledenjem preprostemu pravilu: ven peljemo psa po spanju, igri, obroku ali vznemirjenosti. Vztrajamo pri rednih izhodih vsake 1–2 ure čez dan, ponoči pa se trudimo, da časovni razmaki postopoma naraščajo. Ne smemo domnevati, da bo mladič dolgo zdržal brez izhoda; ključno je preprečiti nezgode.

Za mladička določimo stalno mesto za opravljanje potrebe in pripravimo priboljšek. Nagrado zunaj damo v 3 sekundah po uspešno opravljeni potrebi, to storimo mirno, a dosledno. Ta pristop pomaga mladiču, da vzpostavi urnik izločanja in se izogne zmedi.

Omejimo prostor v domu, uporabimo boks in po potrebi nadzorujemo psa z vrvico. Plenične podloge so sicer začasna rešitev, ampak jih postavimo stran od psa ležišča in hrane. Ko opazimo napredek v čistoči, podloge počasi umaknemo, premikamo bližje izhodu.

  • Urnik izločanja prilagodimo obrokom in počitkom mladiča.
  • Uporabljamo enak ukaz in sledimo isti poti do točke zunaj.
  • Vedno nagrajujemo zunaj bolj izdatno kot v stanovanju.

Za čiščenje nezgod uporabimo encimska čistila, ki ne vsebujejo amonijaka, da popolnoma odstranimo vonj. Ne kaznujemo psa za napake. Raje situacijo preusmerimo in ponudimo možnost zunaj. Če opazimo, da je blato mehkejše, ponovno ocenimo hrano, količino priboljškov in pogostnost hranjenja.

V obdobju med 12. in 16. tednom starosti ter v času pubertete lahko pričakujemo nazadovanje. Takrat povečamo izhode, zmanjšamo moteče dejavnike in skrajšamo čas igre. Če zaznamo znake težav z uriniranjem, kot so pogosto kapljanje ali kri, nemudoma poiščemo veterinarsko pomoč.

  1. Izhodi: ciljamo na 1–2 urne intervale podnevi, in takoj po pomembnih dogodkih.
  2. Preprečevanje: boks, nadzorovanje, premišljena raba pleničnih podlog.
  3. Nagrada zunaj: dosledno v treh sekundah, brez izjem.

Ta rutina omogoča, da učenje čistoče postopoma napreduje. Ko se vzorec utrdi, se število nezgod zmanjšuje. Z lahkoto prepoznavamo psa signale in pravočasno ukrepamo.

Socializacija: izpostavljanje novim ljudem, živalim in okoljem

Okno socializacije je odprto do približno 12.–14. tedna, zato je nujno načrtovati 2–3 kratke, prijetne izkušnje vsak dan. Poskrbimo, da so te izkušnje varne in pod nadzorom, s priložnostjo za umik mladiča. Nagrade v obliki hrane in igre so ključne, prav tako pozorno opazovanje znakov stresa pri mladiču.

Začeti je pametno z enim elementom naenkrat: bodisi nova površina, zvok ali nov človek. Ta pristop omogoča psu, da se sprosti po dodajanju novih dražljajev, ki jim sledi nagrada. Tako postane socializacija proces z merljivimi pozitivnimi rezultati.

  • Različne površine: trava, asfalt, tlakovci, kovina, lesene mostnice.
  • Zvoki: sesalnik, sušilnik, promet; pokov pa začnemo z nizko glasnostjo.
  • Ljudje različnih videzov: s klobuki, kapami, bradami, očali, dežniki.
  • Vozila in okolja, kot so avtobusi, kolesa in veterinarske ambulante za kratek “pozitivni obisk”.

Spoznavanje drugih psov naj bo pod nadzorom in umirjeno. Izberimo stabilne, cepljene pse, ki kažejo jasno govorico telesa. Ob začetku se izogibajmo pasjim parkom. Priporočeni sta srečanji na varni razdalji in vzporedni sprehodi, pred vohanjem.

Pasja šola, ki temelji na uporabi klikera in nagrad, je idealna po osnovnem cepljenju. Tam poteka strukturirano spoznavanje psov, ki krepi samozavest in samokontrolo mladiča. Vaje ostajajo kratke in pogoste, končajo pa se pred utrujenostjo mladiča.

Vadimo vsakodnevne veščine: dotikanje tačk, ušes, gobca, krtačenje in nežno privezovanje oprsnice. Po vsakem dotiku mladiča čaka nagrada. S tem postanejo negovalne izkušnje predvidljive in mirne, kar se pozitivno odraža tudi pri veterinarskih obiskih.

Če mladič pokaže, da je napet, zazeha, se umakne ali išče izhod, je modro povečati razdaljo in zmanjšati intenzivnost. Socializacija ni hitenje s časom. Napredek dosežemo z ritmom, ki ga mladič lahko sledi.

Po 16. tednu razširimo okolje mladička: obiskujmo mesta, gozdove, podeželje, kavarne in trgovine, kjer so dovoljeni psi. Menjajmo tempoe in tipe premikanja: od mirnih sprehodov do gneče, vključno s stopnicami in dvigali. Spoznavanje novih psov in ljudi naj ostane kratko in načrtovano, da ohranimo mladičkovo radovednost in sproščenost.

  1. En dražljaj naenkrat z možnostjo umika.
  2. Kratke vaje in obilo nagrad.
  3. Pozorno spremljanje psihološkega stanja psa.
  4. Strukturirano in varno spoznavanje okolja.

Trening osnov: sede, prostor, odpoklic in hoja na povodcu

Za napredek v treningu psa so ključne mikro seje. Te trajajo 3–5 minut, izvajamo jih večkrat dnevno. Uporabljamo kliker ali kratek marker “ja” za označitev pravilnega dejanja. Dodamo marker “prosto” za signalizacijo konca vaje. Pri gradnji poslušnosti je pomembno, da ne hitimo.

Učenje sedenja začnemo s prepoznavanjem in nagrajevanjem spontanega sede. Ob ponavljanju dodamo ukaz “sedi”. Za boljši fokus pričnemo v mirnem prostoru. Kasneje vadimo v bolj stimulativnih okoljih, kot sta dnevna soba in vrt.

Za naučen prostor (down), psa vodimo proti tlom ali uporabimo tarčo. Ko pes zasede položaj, nagradimo njegov mir. Pri žvečenju rok psu damo igračo, nato pa zamenjamo za miren dotik in nagrado.

Za odpoklic psa uporabljamo zaporedje: ime, stik oči, prihod in “jackpot” nagrado. Začnemo na kratki razdalji doma, nadaljujemo na dvorišču, nato uporabimo dolgo vrv. Nikoli ne kaznujemo psa po prihodu. Vsak prihod naj prinese nekaj pozitivnega.

Hoja na povodcu zahteva nagrade za biti ob nogi in kratke korake. Dodajamo spremembe smeri in kratek čas za vohanje, da pomirimo psa. Za boljše počutje uporabljamo mehko oprsnico. Izogibamo se pripomočkom, ki zatezajo.

  • Načelo 3D: povečujemo razdaljo, trajanje in distrakcije ločeno, korak za korakom.
  • Mikro seje: 3–5 minut, več ponovitev čez dan, s premori za igro in počitek.
  • Marker “prosto”: jasen signal, da je vaja končana in pes lahko sprosti napetost.

Do stabilnih osnov poslušnosti pridemo z vajo v različnih okoljih. Opravljamo kratke, uspešne ponovitve. Kliker trening omogoča natančno povratno informacijo. Pes tako hitreje razume, katere akcije so nagrajene.

Zdravje: cepljenja, razglistenje in preventivna nega

Za učinkovit začetek zdravstvene oskrbe sledimo evropskemu cepljenju. Pri 8. tednu psa cepimo prvič (DHPP), pri 12. tednu je na vrsti booster, pri 16. tednu pa dodamo cepljenja glede na specifična tveganja. Cepljenje proti steklini začnemo od 12. tedna starosti, v skladu z zakonodajo okolja, kjer psiček živi. Vse termine skrbno načrtujemo in dosledno upoštevamo, da ne pride do zamud.

Razglistenje psa izvajamo v rednih intervalih: do 12. meseca na 2 do 4 tedne, kasneje se interval podaljša. Do polovice prvega leta ga razglistimo mesečno, nato pa po priporočilu veterinarja vsake tri mesece. Ko obstaja sum na prisotnost parazitov, analiziramo blato. Tak pristop nam pomaga preprečevati zmanjšan apetit in inhibirano rast mladiča.

Pravo sredstvo proti bolham in klopom izberemo ob upoštevanju starosti in teže psa. Lahko so to spot-on kapljice, žvečljive tablete ali preventivne ovratnice. Pomembno je, da sredstva ne kombiniramo brez strokovnega nasveta veterinarja. Po vsakem sprehodu temeljito pregledamo psa, posebno pozornost namenimo predelem okoli ušes, vratu in v dimljah.

Vgradnja mikročipa je obvezna in ključna pri identifikaciji psa v primeru izgube. Po vstavitvi preverimo, ali so podatki psa vpisani v centralni register. Hkrati poskrbimo za urejanje potnega lista za hišne živali, predvsem če načrtujemo potovanja znotraj Evropske unije.

Redni veterinarski pregledi so esencialni za oceno zdravstvenega stanja psa, vključno s srcem, zobmi, kožo in telesno rastjo. Pri pasmah večjih velikosti posebno pozornost namenjamo hitrosti pridobivanja telesne teže, saj želimo preprečiti dodatno obremenitev sklepov. Fizična aktivnost mora biti prilagojena, da se izognemo poškodbam zaradi prevelike obremenitve.

V okviru osnovne nege redno čistimo ušesa, psu kopel nudimo z blagim šamponom, ga ščetkamo in skrbimo za krajšanje krempljev. Zobe ščetkamo trikrat do štirikrat tedensko in po potrebi vključujemo dentalne priboljške. Če opazimo znake srbenja ali driske, razmislimo o možnosti alergij.

  • 8., 12. in 16. teden: cepljenje psa po protokolu; steklina od 12. tedna naprej.
  • Razglistenje mladiča redno, z nadzorom blata ob sumu na parazite.
  • Zaščita za bolhe in klopi: prilagodimo starosti, teži in sezoni.
  • Mikročip in vpis v register uredimo čim prej.
  • Vsak veterinarski pregled izkoristimo za tehtanje, pregled zob in kože.

Vse načrte dosledno zabeležimo v koledar. Tako zagotovimo, da smo dosledni in da mladič varno raste iz tedna v teden.

Rast in teža: sledenje krivulji razvoja

Tehtamo tedensko ob istem času, pred hranjenjem in po iztrebljanju. To nam omogoča natančno sledenje spremembam v teži psa. Preverjamo, ali se rast odvija kot pričakovano. Informacije zabeležimo v aplikacijo ali tabelo ter primerjamo z referenčnimi grafi rasti za pasmo.

BCS ocena, merjena po lestvici od 1 do 9, omogoča hitro vizualno oceno stanja. Pri mladičih je ciljna vrednost med 4 in 5/9. Pomembno je, da lahko tipamo rebra brez prevelike količine maščobe. Pas naj bo videti od zgoraj, trebušna linija pa naj bo rahlo dvignjena. Ko BCS ocena preseže naš cilj, prilagodimo količino in energijsko gostoto prehrane.

  • Velike in gigant pasme: posebej pazimo na hitrost rasti, da ne škoduje sklepom.
  • Obroke razdelimo na več manjših porcij na dan, za bolj enakomerno rast.
  • Izogibamo se težkim telesnim naporom, kot so dolgi teki ali skoki, saj kosti še rastejo.

Rastni čas psa se razlikuje od pasme do pasme. Manjše pasme dosežejo odraslo težo že pri 9 do 12 mesecih, medtem ko večje potrebujejo do 24 mesecev. Izbrati moramo ustrezno grafo rasti, nato pa redno preverjamo, ali se teža mladiča razvija v skladu z njo.

  1. Zabeležimo težo mladiča vsak teden in ocenimo trende, ne le posamezne vrednosti.
  2. Ob nenadni izgubi apetita, stagnaciji teže ali napihnjenosti se posvetujemo z veterinarjem.
  3. Po potrebi analiziramo prehrano, morebitno prisotnost parazitov ali druga zdravstvena vprašanja.

Združevanje tehtanja, BCS ocene in grafikonov rasti ustvari preprost, a učinkovit sistem. Tako zagotovimo varno rast psa. Mladič razvija stabilno težo, brez nepotrebnih zdravstvenih tveganj.

Vedenjski izzivi: grizenje, skakanje, ločitvena tesnoba

V procesu vzgoje psov se kmalu srečamo z izzivom grizenja mladičev. To je obdobje menjave zob, zato je nujno, da jim ponudimo primerne žvečilke. Ko se igra preveč razvname, je pomembno, da jo pravočasno prekinemo. Da bi mladiča naučili zmernosti, ob premočnem ugrizu igro ustavimo in usmerimo pozornost na igračo. Za mirno vedenje sledi nagrada.

Skakanje ob našem prihodu domov ni znak vljudnosti pri psih, ampak prej razvada, ki jo nehote spodbujamo. Pomembno je, da take navade dosledno ignoriramo in pohvalimo, ko so vse štiri tačke na tleh. Od gostov prav tako zahtevamo, da se držijo tega pravila. Tako vzpostavimo enoten pristop k odpravljanju te težave.

Ločitveno tesnobo pri psih začnemo blažiti z kratkotrajnim puščanjem samega. Pričnemo z minuto ali dvema, nato čas postopoma podaljšujemo. Koristi lahko posebno zatočišče, na primer boks, polnjen KONG ter vohalne igre. Ob vrnitvi domov ohranimo mirnost, ne da bi pri tem pretiravali s pozdravi.

  • Mladiču ponudimo hladna žvečila in gumijaste igrače, da razbremeni potrebo po grizenju.
  • Za skakanje psa utrjujemo vaje “sedi” ali “na mesto” kot alternativo.
  • Pred odhodom vključimo iskanje hrane in “snuffle mat” za mentalno zaposlitev.

Za uspešno preprečevanje vedenjskih težav je ključna doslednost in postavljanje jasnih meja. Ob znakih kot so tuljenje, destrukcija ali pretirano slinjenje, je smiselno poiskati nasvet pasjega vedenjskega svetovalca. Ta mora biti usmerjen v pozitivne pristope. Na ta način pasja vzgoja postane mirnejša in učinkovitejša za vse vpletene.

Zaključek

Uspeh pri vzgoji mladička zahteva preudaren načrt, doslednost in spoštljivo opazovanje. Zapisovanje podatkov o spancu, hranjenju, druženju in vadbi nam pokaže napredek. Tedenski vodnik nam omogoča, da se prilagajamo na novih stopnjah mladičkovega razvoja.

Izbira prave prehrane je ključna. CricksyDog hipoalergena hrana brez piščanca in pšenice podpira prebavo, zdravje kože in dlako. Uporaba raznolikih izdelkov, kot so Chucky, Juliet in MeatLover, olajša motivacijo, skrb za zobe in uravnotežene obroke.

Socializacija mladička poteka postopno. Zabavni, kratki treningi krepijo zaupanje med psom in lastnikom. Z rednimi cepljenji in preventivnimi ukrepi zagotavljamo njihovo zdravje. Dnevnik tedenskih mejnikov služi kot vodič za ugotavljanje, kaj najbolje deluje.

Vzpostavitev rutine in zabeleženje majhnih uspehov obogatita izkušnjo vzgoje. Z empatijo do svojega psa napredujemo počasi, a zanesljivo. CricksyDog hipoalergena hrana in dosledna skrb omogočata, da mladič zraste v mirnega, zdravega člana družine.

FAQ

Kako tedensko spremljamo razvoj mladička in katere mejnike opazujemo?

Beležimo do 8. tedna utrjujemo ime in odpoklic. Do 12. tedna začnemo s čistočo in temeljno socializacijo. Do 16. tedna nadaljujemo. Do 20. tedna uvajamo hojo na ohlapnem povodcu. Tedensko tehtamo, fotografiramo in primerjamo rast.

Katere znake stresa ali preobremenitve pri mladičku moramo prepoznati?

Prepoznati moramo znake kot so zehanje, oblizovanje in izogibanje. Prav tako upad apetita in mehko blato. Za umiritev uporabimo vohalne igre in zmanjšamo dražljaje. Treninge skrajšamo na 3–5 minut.

Kako varno uredimo dom za prve dni po prihodu?

Pripravimo boks ali ograjen prostor, odstranimo kable in strupene rastline. Dodamo odejo, termofor z zaščito in varna žvečila. Boks postavimo ob posteljo in vzpostavimo mirno rutino.

Kdaj začnemo z učenjem čistoče in kakšen je urnik izhodov?

Začnemo takoj po spanju, igri, obroku ali vznemirjenju. Podnevi izhajamo na 1–2 uri. Nesreče čistimo z encimskimi čistili, brez amonijaka. Nazadovanja so običajna med 12. in 16. tednom.

Kako pogosto naj mladiček je in kako naredimo varen prehod na novo hrano?

Do 12. tedna hranimo 4x dnevno, nato do 24. tedna 3x, kasneje 2x. Prehod na novo hrano traja 7–10 dni. Pri občutljivih izbiramo hipoalergene formule.

Katere CricksyDog izdelke priporočamo za občutljive mladičke?

Priporočamo Chucky za rast, Juliet za majhne pse in Ted za srednje ter velike. V hipoalergenih različicah izbiramo med jagnjetino in lososom. Kot dodatek izberemo mokro hrano Ely, priboljške MeatLover in vitamine Twinky.

Kako načrtujemo socializacijo v občutljivem obdobju?

Do 14. tedna vključimo pozitivne izkušnje: podlage, zvoke, ljudi. Spoznavamo stabilne pse in se izogibamo pasjim parkom. Uporabimo kliker za nagrade in omogočimo umik.

Kakšen je priporočeni urnik spanja po tednih?

Prve tedne potrebujejo 18–20 ur spanja. Do 12. tedna dremeži trajajo od 45 do 90 minut. Postopoma se spanec skrajša na 14 ur. Uvajamo pred-spančno umiritev in temno okolje.

Kdaj in kako uvedemo hojo na povodcu ter osnovne ukaze?

S kratkimi sprehodi v tišjih okoljih začnemo od 10. tedna. Trening temelji na kratkih sejah. Sede in prostor krepitev z markerjem. Odpoklic in hoja ob nogi prinaša nagrade.

Kako obvladamo grizenje, skakanje in prve znake ločitvene tesnobe?

Ponujamo žvečila in preusmerimo pozornost. Ignoriramo skakanje in nagradimo, ko so štiri tačke na tleh. Samostojnost razvijamo s kratkimi odhodi in nudimo varnost. Ob znakih tesnobe poiščemo pomoč.

Kateri so ključni zdravstveni protokoli v prvih mesecih?

Cepljenje proti DHPP in steklini je ključno. Razglistenje poteka vsake 2 do 4 tedne. Zaščita proti bolham, nega ušes in zob sta prav tako pomembni. Izvajamo tudi redno krtačenje dlake.

Kako prilagodimo prehrano hitro rastočim velikim pasmam?

Upoštevamo standarde in nadziramo vnos kalcija. Delimo obroke in izogibamo se pretirani aktivnosti. Spremljamo BCS in se izogibamo skokom do konca rasti.

Kako ravnamo s strahovitimi obdobji pri 8.–10. tednu in v puberteti?

Znižujemo dražljaje in gradimo kratke pozitivne izkušnje. Ne silimo mladička in ohranimo trening igriv. V puberteti ponavljamo vaje v različnih okoljih.

Kdaj je mladiček pripravljen na pasjo šolo in kaj izbrati?

Po osnovnem cepljenju lahko začnemo. Izberemo šolo s klikerjem in pozitivno motivacijo. Fokus je na kratkih vajah in socializaciji.

Kako spremljamo težo in rast ter kdaj ukrepamo?

Tehtamo tedensko in beležimo. Fotografije služijo kot vizualni dnevnik. Ob neobičajnih znakih, kot so stagnacija teže ali napihnjenost, se posvetujemo z veterinarjem.

Ali je nositi mladička zunaj varno pred zaključenimi cepljenji?

Je varno, če se izogibamo obremenjenim območjem. Kratki stiki v naročju podpirajo socializacijo. Po obisku zunaj očistimo tačke.

Katere znake uroinfekcije ali prebavnih težav moramo poznati?

Pri sečilih pazimo na pogosto uriniranje in kri. Pri prebavi na mehko blato in izgubo apetita. Pri teh znakih obiščemo veterinarja.

[]