Težave z vidom pri psu – Vse, kar moraš vedeti o tem!

Leonardo da Vinci je rekel, da so oči okna v dušo. Pri naših štirinožnih prijateljih oči niso le to; so ključ do njihove varnosti in sreče ter našega odnosa z njimi. Znaki, kot so omahovanje na stopnicah ali izogibanje temi, nas globoko prizadenejo. V tem vodniku bomo razpravljali o težavah z vidom pri psih, da bomo lahko pravočasno ukrepali.

Razložimo najpogostejše očesne bolezni pri psih in kako prepoznati znake slabega vida. Zelo pomemben je tudi hiter obisk pri veterinarju oftalmologu, če sumimo na težave z vidom pri našem psu. Ta korak je ključen za ohranjanje vida in kakovosti življenja našega psa.

Bomo tudi govorili o vplivu prehrane, alergij in imunskega sistema na zdravje oči ter o domači negi in varnosti. Delili bomo nasvete za izbiro hipoalergenih živil in dodatkov, ki podpirajo zdravje oči. Naš cilj je pooblastiti lastnike psov po Sloveniji z razumljivimi in praktičnimi informacijami.

Ključni poudarki

• Hitro prepoznavanje sprememb v očeh in vedenju psa rešuje vid in zmanjšuje bolečino.
• Pregled pri veterinar oftalmolog pes je nujen ob sumu na očesne bolezni pri psih.
• Prehrana, alergije in imunski sistem močno vplivajo na potek očesnih težav.
• Domača nega in čistoča oči zmanjšujeta tveganje za zaplete.
• Varnostne prilagoditve doma in zunaj pomagajo psu s slabšim vidom.
• Uravnotežena izbira dodatkov podpira regeneracijo in zaščito roženice ter mrežnice.
• Jasni koraki ukrepanja olajšajo pomoč psu z očesnimi težavami že danes.

Znaki, da ima pes težave z vidom

Ko opazujemo vsakdan našega psa, lahko hitro spregledamo zgodnje znake očesnih bolezni. Prvi opazni znaki so mežikanje, izogibanje svetlobi in modrikast ali belkast sijaj oči. Ti simptomi običajno spremljajo motnost očesa, solzenje in rdečina, kar pomeni, da nekaj ni v redu.

V napredovali fazi opazimo razširjene ali neenake zenice, ter izcedek iz oči. Pes začne s šapo ali ob pohištvo drgniti oči. Lahko je bolečina tako huda, da pes cvili ali se izogiba dotikom na glavo. Takrat opazimo tudi vedenjske spremembe zaradi izgube vida; pes hodi počasneje in več počiva.

Ko pes začne bolj zaupati svojemu nosu kot očem, so namigi očitni. Ostane bližje lastniku, okleva pri vstopu v temne prostore in izogiba se stopnicam. To so znaki, ki jih nikakor ne smemo prezreti.

• Spotikanje ob pohištvo ali robnike in negotovost v neznanih prostorih.
• Težave pri igri z žogico ali sledenju roki in priboljšku.
• Večje mežikanje, pretirano solzenje in fotofobija.
• Motnost očesa, rdečina očesne veznice in zlepljene trepalnice po prebujanju.
• Več spanca, apatija in iskanje bližine lastnika kot spremembe v vedenju pri slepoti.

1. Zgodnji znaki vključujejo rahlo motnost, blag izcedek in občutljivost na svetlobo.
2. Vmesni znaki obsegajo neenake zenice, pogosto spotikanje in previdnost pri hoji po stopnicah.
3. Pozni znaki zajemajo izrazito motnost očesa, gnojni izcedek, močno bolečino in dezorientacijo.

Ob nenadni izgubi vida ali intenzivni bolečini je potrebno hitro ukrepati. Psu moramo zagotoviti takojšnjo veterinarsko pomoč. Simptomi se lahko hitro poslabšajo, zato je čas bistvenega pomena.

Najpogostejši vzroki za očesne bolezni pri psih

Vzroki za očesne bolezni pri psih so raznoliki. Dedne bolezni, kot so katarakta, progresivna atrofija mrežnice in napake veke, so pogoste. Med temi napakami so entropij in ektropij. Pri določenih pasmah, kot sta mops in francoski buldog, povečuje anatomija tveganje.

Degenerativne spremembe postanejo pogostejše z leti. Katarakte so običajno posledica staranja ali presnovnih motenj. Diabetes lahko povzroči hitro poslabšanje vida. Suhe oči so pogosto rezultat vnetja solznih žlez.

Za glavkom je značilen povišan očesni tlak. Če glavkoma ne zdravimo, lahko poškoduje vidni živec in povzroči izgubo vida. Hipertenzija in endokrine motnje lahko dodatno poškodujejo mrežnico.

Akutna tveganja vključujejo poškodbe oči. Te poškodbe lahko povzročijo praske na roženici in tujki iz narave. Tudi kemikalije lahko povzročijo draženje. Bakterijske in virusne okužbe oči hitro slabšajo, če jih ne zdravimo.

Alergije in intoleranca na hrano lahko dražijo oči. Pri suhih očeh solzni film odpove, kar povzroča pekoč občutek in drgnjenje oči. To lahko pospeši potek bolezni, kot sta katarakta in glavkom.

Tudi tumorji v očesu ali orbiti predstavljajo nevarnost. Lahko mehansko pritiskajo na očesne strukture. Ko se starost združi z diabetesom, se tveganje poveča, podobno kot pri dednih boleznih.

• Genetika: dedne očesne bolezni psov, PRA, entropij/ektropij.
• Presnova in staranje: katarakta vzroki, diabetes, degeneracija.
• Tlak in žilje: glavkom vzroki, hipertenzija.
• Vnetje: konjunktivitis, keratitis, suhe oči pes.
• Trauma in toksini: poškodbe oči pri psu, tujki, kemikalije.
• Anatomija in neoplazije: brahicefalične oči, tumorji orbite.

Zgodnje opazovanje je ključno. Le tako lahko prepoznamo vzroke za očesne težave pri psih in ukrepamo pravočasno.

težave z vidom pri psih

Težave z vidom pri psih lahko vključujejo zmerno draženje ali resne življenjsko ogrožajoče bolezni. Slab vid pri psu se lahko razvije postopoma ali nenadoma, kar močno vpliva na njegovo zmožnost gibanja, igre in orientacije v prostoru.

Te motnje izvirajo iz različnih delov očesa. Med pogostimi vzroki so motnje, ki prizadanejo roženico, kot so ulkusi in edem. V leči se lahko razvije katarakta, v sprednji očesni komori pa uveitis, medtem ko zenica in šarenica lahko trpita zaradi anisokorije. Glavkom prizadene komorni kot, mrežnica pa je občutljiva na odstopanje in degeneracijo.

Vid pri psih ni le vprašanje ostrine. Zmanjša se lahko zaznava kontrasta ali periferni vid. Oslabitve nočnega vida povzročijo, da psi ponoči težje najdejo pot in lahko trčijo ob ovire.

Spremembe pogosto spremljajo simptomi kot bolečina ali vnetje. Pomembno je, da smo pozorni na znake kot so solzenje, fotofobija in izcedek iz oči. Ti namreč kažejo, da so težave kompleksne in zahtevajo celostni pristop.

• Roženica: motnje roženice povzročijo solzenje, motno lise in občutljivost na svetlobo.
• Leča in komorni kot: katarakta in glavkom prineseta zamegljen pogled ter pritisk v očesu.
• Mrežnica in živec: degeneracije ter okvare vidnega živca pri psu vodijo v slab vid pri psu ali napredujočo slepota pri psu.

Za razumevanje, kako težave vplivajo na psa, si zastavimo vprašanja o njegovem vedenju. Pomembno je na primer, če pes težko razločuje obrise ali spregleda objekte, ter kako reagira na nočne svetlobne pogoje. S temi opažanji lahko bolje razumemo, kje je težava in kako prilagoditi psu okolje.

Kako razlikovati med akutnimi in kroničnimi težavami

Pri psu se razlikuje med akutnimi in kroničnimi težavami. Akutne težave se pojavijo hitro, vključujejo močno bolečino, rdečino in oteklino. Takšne situacije zahtevajo takojšnjo pozornost.

Na drugi strani kronične težave napredujejo počasi, skozi tedne ali mesece. Spremljajo jih blažji simptomi, na katere se pes pogosto sam prilagodi.

• Akutno: huda bolečina, zapiranje očesa, modro-siva motnost, krvavitev, travma, nenadna slepota pes.
• Kronično: dolgotrajno solzenje pes, blaga motnost, pigmentacija robov roženice, ponavljajoče se vnetje vek.

Znaki, ki kažejo na akutno težavo, zahtevajo nujni pregled pri veterinarju. Ob nenadni slepoti je hitro ukrepanje ključno za preprečevanje trajnih posledic.

Pri kroničnih težavah je pravočasna diagnostika bistvena. Simptomi kot so dolgotrajno solzenje ali postopna pigmentacija lahko signalizirajo kronične bolezni, ki brez ustrezne obravnave napredujejo.

Ustvarjanje dnevnika simptomov je koristno. V njem beležimo čas pojava simptomov, njihovo trajanje in intenziteto. Dodajanje fotografij očesa pomaga veterinarju pri oceni stanja.

1. Označimo datum in uro vsake epizode.
2. Opišimo barvo izcedka, stopnjo rdečine in morebitno bolečino.
3. Zabeležimo okoljske dejavnike: sprehod v vetru, kopanje, novo čistilo doma.
4. Dodajmo, kako hitro se je pes prilagodil ali ali je izgubil orientacijo.

Razlikovanje med akutnimi in kroničnimi stanji omogoča pravočasno ukrepanje. Vodenje natančnega dnevnika težav lahko pospeši diagnozo in pripomore k učinkovitejšemu zdravljenju.

Ključne očesne bolezni: katarakta, glavkom, konjunktivitis, suh keratokonjunktivitis

Če opazimo motno, mlečno zenico, je pogosto vzrok katarakta pri psu. Ta se lahko pojavi zaradi starosti ali diabetesa. Poslabšan vid in možno vnetje sprednjega dela očesa sta tipična znaka. Diagnoza običajno poteka z uporabo svetilke in oftalmoskopije.

Za zdravljenje katarakte pri psih je potrebna operacija, imenovana fakoemulzifikacija, ki vključuje vstavitev intraokularne leče. Čeprav kapljice ne morejo raztopiti motnosti, pomagajo obvladovati vnetje. Pravilen časovni okvir zmanjšuje riziko za zaplete.

Glavkom predstavlja nujno stanje. Simptomi vključujejo močno bolečino, rdečico, povečanje velikosti očesa in zenico, ki slabo reagira na svetlobo. Naš cilj je hitro zmanjšanje očesnega tlaka in zaščita vidnega živca.

Za terapijo se pogosto uporabljajo kapljice, kot sta dorzolamid in timolol, ter analgetiki. V zapletenih primerih so možni kirurški posegi. Zgodnje ukrepanje močno vpliva na izid zdravljenja.

Konjunktivitis se pri psu kaže z rdečico veznic, izcedkom in srbenjem. Vzroki so različni, od alergij do tujkov. Pravilna diagnoza je ključna za izbor zdravljenja.

Zdravljenje je prilagojeno vzroku: od izpiranja do uporabe antibiotičnih kapljic. Vzdrževanje higiene veznih robov lahko zmanjša simptome in tveganje za ponovitev.

Suhe oči ali KCS pri psih pomeni pomanjkanje solz. Znaki vključujejo gost izcedek, lepljive veke in večjo nagnjenost k okužbam. Diagnozo potrjuje Schirmerjev test.

Za nego se uporabljajo kapljice, kot sta ciklosporin in takrolimus, dopolnjene z umetnimi solzami. Redno čiščenje in stalna nega pomagata pri obvladovanju kroničnega stanja.

Kaj naj naredimo doma

• Opazujmo spremembe: motnina, rdečica, bolečina ali povečano mežikanje.
• Ne odlašajmo z obiskom veterinarja pri sumu na glavkom pri psu.
• Pri katarakta pri psu povprašajmo o možnostih za zdravljenje katarakte pes.
• Pri konjunktivitis pes upoštevajmo navodila glede čiščenja in kapljic.
• Za suhe oči KCS pri psu vzpostavimo dosleden urnik kapljic in kontrol.

Kdaj nujno ukrepamo

1. Ob nenadni bolečini, solzenju ali neodzivni zenici.
2. Če opazimo hitro rastočo motnino ali povečano oko.
3. Ko se izcedek zgosti, veke lepijo in vidno peša.

Redni obiski veterinarskega oftalmologa pomagajo pri zgodnjem odkrivanju težav. S tem načrtujemo terapijo, ki varuje udobje in vid naših psov.

Diagnostika: kaj pričakovati pri veterinarju oftalmologu

Ob prvem obisku veterinar ofta desk pridobi podrobno zgodovino našega ljubljenčka. Zanima ga, kdaj so se pojavile težave, tempo njihovega napredovanja, morebitne travme in prisotne sistemske bolezni. Nato izvede temeljit pregled oči s svetilko, pri čemer preuči veke, veznico, roženico in sprednjo očesno sobico.

Ocenimo ključne reflekse, kot sta menace in PLR, ter preverimo vid v temi. Sledi Schirmerjev test, ki nam razkrije, kakšna je proizvodnja solz, kar je ključno pri diagnozi suhega keratokonjunktivitisa.

Fluoresceinski test uporabimo za odkrivanje površinskih okvar na roženici. Merjenje očesnega tlaka preko tonometra pa razkriva možne diagnoze kot so glavkom ali uveitis, omogoča pa tudi nadzor nad nihanji tlaka.

Z dilatacijo zenic lahko natančno pregledamo notranjost očesa, vključno z lečo, steklovino in mrežnico. V primerjavi s sumom na glavkom, izvedemo gonioskopijo, ki nam pove več o stanju očesa.

Izvajamo tudi teste, ki odražajo splošno zdravje, kot so merjenje krvnega tlaka in specifične laboratorijske preiskave. Pomembni so tudi ultrazvok očesa in elektroretinogram, posebno pri diagnozi PRA ali pred operacijo katarakte.

Večina tehnik je hitra in ne povzroča bolečin. Morda se pojavi rahlo pekoč občutek ali meglenje vida, zato potek pregleda prilagodimo, da je za psa čim manj stresen.

• Koraki obiska: anamneza, osnovni očesni pregled pes, testiranje vida pri psu, Schirmerjev test, fluoresceinski test.
• Nadaljnje preiskave: merjenje očesnega tlaka pes, dilatirana oftalmoskopija, gonioskopija, ultrazvok, elektroretinografija.
• Podpora diagnozi: merjenje krvnega tlaka in laboratorij po presoji veterinarja.

Zdravljenje in terapije za različne očesne težave

Tretmaje za vsakega psa prilagajamo po treh osnovah: odpravimo osnovni vzrok, zmanjšamo bolečino in vnetje, ter roženico zaščitimo, da ohranimo psičkov vid. Zdravljenje je specifično za posameznika in ga predpiše veterinar. To je ključno, saj lahko samozdravljenje z domačimi sredstvi naredi več škode.

Kapljice in mazila se uporabljajo kot prva obramba. Za zdravljenje bakterijskih okužb se predpisujejo antibiotične kapljice, za vnetja pa protivnetna zdravila ali njihove kombinacije. Pri suhem očesu se uporabljajo imunomodulatorji kot je ciklosporin in lubrikanti. Uveitis zdravimo s cikloplegiki, ki šarenici omogočijo sprostitev in ublažijo bolečino.

Za obvladovanje nakopičenega tlaka v očeh pri glavkomu so nujni posebni ukrepi. Zdravimo ga z zaviralci karboanhidraze, beta blokatorji in, kjer je to primerno, z analogi prostaglandinov. Pri draženju oči je zelo pomembno redno čiščenje vek in dlake okoli oči, hkrati pa moramo kapljice za oči aplicirati natančno po navodilih.

Kirurški posegi pridejo v poštev, ko druge metode niso dovolj. Najpogostejša je operacija katarakte s tehnologijo fakoemulzifikacije, ki izboljša prehodnost optične osi. Pri težavah z roženico so rešitve roženični šivi ali presaditev. Popravki vek pri entropiju in ektropiju ter laserski posegi so opcije pri določenih oblikah glavkoma.

Po operacijah je osrednja pozornost na udobju in varnosti. Zaščitni ovratnik ščiti pred praskanjem, skrb za higieno zmanjšuje možnost infekcije, redne preglede in meritve tlaka v očeh pa z namenom spremljanja uspešnosti terapije. Tesno sodelovanje s veterinarjem zagotavlja, da so vse predpisane terapije usklajene in pravilno izvajane.

• Kapljice in mazila: antibiotične kapljice pes, protivnetna terapija, imunomodulatorji, lubrikanti, cikloplegiki.
• Glavkom: terapija glavkoma pes z zaviralci karboanhidraze, beta blokatorji, prostaglandini po presoji veterinarja.
• Kirurgija: operacija katarakte pes s fakoemulzifikacijo, korekcije vek, roženični presadki, laserski postopki.
• Podpora: analgetiki, zaščitni ovratnik, higiena, načrt rednih kontrol in meritev tlaka.

Za uspešno zdravljenje očesnih bolezni je ključna pravilna uporaba terapije. Dosledno upoštevanje navodil, pravilno nanašanje kapljic in redne kontrole zmanjšujejo tveganje za zaplete in pomagajo ohranjati dober vid.

Prehrana, alergije in vloga imunskega sistema

Občutljive oči so direktno povezane z našim prehranjevanjem, kar vpliva na jasnost in udobje vida. Uravnotežena prehrana bogata z beljakovinami, kakovostnimi maščobami ter vitaminom A, E, C in cinkom podpira zdravje roženice in mrežnice. Pri obravnavi alergij je ključno prepoznati vpliv hrane in hranilnih rutin.

Omega-3 maščobne kisline, pridobljene iz lososa, umirjajo površinsko vnetje ter krepijo solzni film. Uživanje omega-3 maščob je pomembno za ohranjanje zdravja oči pri psih. Pomembno je dodati še lutein in zeaksantin, ki pomagata zaščititi oči pred modro svetlobo.

Ob sumu na alergijski konjunktivitis izberemo prehrano brez pogostih alergenov. Piščanec in pšenica sta lahko pogosta vzroka za težave, zato hipoalergena hrana lahko olajša simptome. Pri stalnih izcedkih iz oči je priporočljiva eliminacijska dieta pod veterinarskim nadzorom, da identificiramo alergene.

Zdravljenje suhih oči zahteva medicinski pristop, a pravilna prehrana je ključnega pomena. KCS obravnavamo z imunomodulacijo, kar vključuje skrb za črevesje, stabilen solzni film in umirjanje vnetja. Pri tem nam utegnejo koristiti kakovostni probiotiki in zadostna količina cinka ter vitaminov A in E.

Praktično se držimo nekaj jasnih pravil:

• Omega-3 maščobne kisline so ključne za zdravje oči, naj bodo iz hladnovodnih rib ali kakovostnih dodatkov.
• Za pse z alergijami izbirajmo hipoalergeno hrano z omejenim številom sestavin.
• Za podporo zdravja roženice in mrežnice je pomembno zadostno uživanje mikrohranil.
• Eliminacijska dieta naj poteka pod strokovnim veterinarskim vodstvom.

Za dolgoročno zdravje oči je pomembno redno spremljanje, dobra hidracija in ohranjanje primerne telesne teže. Tako lahko zmanjšamo vnetja in okrepimo naravno obrambo oči pred okoljskimi dražljaji.

Rutinirano hranjenje omogoča lažje spremljanje reakcij živali. Ob opaženih simptomih, kot so pordelost, pogosto mežikanje ali drgnjenje, preverimo hrano in okoljske spremembe. Tako se osredotočimo na vzroke težav, ne samo na simptome.

CricksyDog: prehranska podpora za pse z občutljivimi očmi

Občutljive oči pri psih pogosto spremlja tudi občutljiva koža in prebava. Zato CricksyDog ponuja hipoalergeno hrano, ki ne vsebuje piščanca in pšenice. Tako zmanjšujemo stik s sprožilci, ki bi lahko poslabšali srbenje in rdečico oči.

V naši liniji suhe hrane ponujamo tri posebno zasnovane izbire: Chucky za mladiče, Juliet za majhne pse in Ted za srednje do velike pasme. Vsaka ima le en vir beljakovin, kar pomaga pri izločitveni dieti in odkrivanju najboljše hrane za vašega psa.

Ely mokra hrana ponuja nežno, a okusno možnost ali dopolnilo vašemu psu. Z njo povečamo vnos tekočine, ne da bi pri tem zakomplicirali seznam sestavin. Spremembe v prehrani uvajamo postopoma ter opazujemo morebitne spremembe na očeh.

MeatLover priboljški zagotavljajo 100 % mesno poslastico brez polnil. Tako sledimo načelu, da hrana psa ne sme dražiti. Za dodatno podporo priporočamo Twinky vitamine za sklepe in multivitamin, ki pomagata pri regeneraciji tkiv, vključno z očmi.

Pri vzdrževanju kože okoli oči se izkaže nežna rutina. Chloé šampon in balzam za nos ter tačke olajšata suhost in preprečujeta praskanje. Mr. Easy preliv, naraven in lahek, je idealen za izbirčne pse ter spodbuja prehod na hipoalergeno prehrano.

Dogaja se, da se ustna higiena spregleda, a težave z dlesnimi lahko povzročijo večje težave. Denty veganski priboljški so naravnana rešitev za občutljive pse, podpirajo zdravje dlesni in osvežijo zadah.

Uvajanje nove hrane naj bo postopno, razporejeno čez 7 do 10 dni. Dnevno preverjamo stanje kože, dlake in oči, prilagajamo količino hrane. V primeru dvomov se je smiselno posvetovati z veterinarj, da najdemo pravo prehrano za vašega psa in določimo trajanje diete.

Domača nega oči: varno čiščenje in preventiva

Za vsakodnevno nežno rutino uporabimo sterilne gazice in fiziološko raztopino. Tako odstranimo izcedke od zunanje proti notranji strani očesa. Za vsako oko uporabimo nov kos gaze, preprečujemo prenos bakterij med očmi.

Vatirane palčke lahko poškodujejo roženico, zato jih ne uporabljamo. Izogibajmo se agresivnim čistilom, alkoholu in parfumiranim robčkom. Pri alergijah povečamo pogostost čiščenja, to olajša simptome draženja med sezono cvetnega prahu.

Kadar so pasje oči presuhe, dodajmo umetne solze po navodilu veterinarja. Nikoli ne uporabljamo človeških kapljic brez njihovega soglasja. Za izpiranje tujkov uporabimo sterilno fiziološko tekočino sobne temperature.

Za preprečevanje draženja skrbimo za čisto okolje in urejeno dlako. Okoli oči redno skrajšujemo dlako, da ta ne draži roženice. Med vožnjo ne dovolimo, da bi pes tiščal glavo skozi okno, saj to povzroča draženje.

Izogibamo se izpostavljenosti dimu, aerosolom in agresivnim čistilom. Po poškodbah ali operacijah uporabimo zaščitni ovratnik, preprečimo, da bi pes drgnil oči. Redni veterinarski pregledi zgodaj odkrijejo težave in ohranjajo varnost dnevne rutine čiščenja oči.

Varnost doma in na prostem za pse s slabšim vidom

Začnemo s stalno postavitvijo pohištva, kar olajša orientacijo psa. Ne premikamo kavčev in miz. Na ostre robove namestimo zaščitne obrobe. Za varnost stopnic in balkonov poskrbimo z ograjami. Nedrseče podloge in nočne lučke ponoči zagotavljajo zanesljivost gibanja.

Uvajamo vonjalne in taktilne poti, da psu olajšamo gibanje. Preproge različnih tekstur mu pomagajo najti pomembne točke, kot so vrata in ležišče. Uporabimo lahko tudi blage vonjave, na primer sivko, ob njegovem počivališču. Zvočni signali, kot je zvonček pri vhodu, mu pomagajo pri orientaciji.

Ko naš dom prilagodimo za slepega psa, zagotovimo stalnost. Poskrbimo, da so posode vedno na enakem mestu. Kable skrivamo in omarne vrata držimo zaprta. V naš vsakdan vključimo glasovne namige in dotike za njegovo vodenje.

Za varnost slepega psa zunaj so primerni kratki sprehodi na povodcu, stran od gneče. Uporaba odsevnikov in svetlih oprsnic poveča njegovo vidnost. Lahko dodamo tudi oznako “slep pes”, kar prispeva k varnosti in razumevanju s strani drugih.

• Igra: izberimo igrače z zvončki ali z močnim naravnim vonjem.
• Komunikacija: enotni glasovni ukazi in nežni dotiki kot jasna vodila za psa doma.
• Podlaga: mehke preproge usmerjajo korake in krepijo orientacija psa.
• Spremstvo: na novih lokacijah gremo počasi, s postanki za vohanje.

Za slepe pse skrbimo z ustvarjanjem rutine. Vsak premik napovedujemo s signalom, kot je beseda “pazi”, ali rahlim dotikom. Aktivnosti za duševno stimulacijo, kot so vonjalne igre, pomirjajo in krepijo medsebojno zaupanje.

Po uvedbi prilagoditev za slepega psa opazimo izboljšanje. Manj je trčenj, gibanje je bolj gladko in spanec mirnejši. Z rednimi smernicami in skrbno izbranimi izhodi bo orientacija psa izboljšana, njihov vsakdan pa bo samostojnejši in varnejši.

Pasme z večjim tveganjem in preventivni pregledi

Nekatere pasme imajo izjemno občutljive oči. To velja za mopse, francoske buldoge, shih tzuje in pekinezarje. So brahicefalične pasme, kar pomeni, da so njihove oči izbočene z manj učinkovitim solznim filmom. To lahko vodi v pogoste očesne težave.

Labradorci, pudlji, border colliji in angleški koker španjeli se spopadajo s katarakto in PRA. Zato so dedne očesne bolezni pri teh pasmah ključnega pomena pri izbiri in vzreji.

Entropij pesti šarpeje in buldoge, ektropij pa je značilen za basete in krvavce. Pri teh pasmah je pomembno, da jih že zgodaj vključimo v program rednih veterinarskih pregledov oči. Odločitev za CERF/ECVO preglede pri vzrejnih živalih je modra, saj lahko zgodnje odkritje težav prepreči trajne poškodbe.

Starejšim psom koristi letni pregled, za pse s kroničnimi boleznimi, kot sta suh keratokonjunktivitis in glavkom, pa so potrebni pogostejši nadzori. Lastniki bi morali biti pozorni na družinsko zgodovino bolezni, zahtevati rezultate genetskih testiranj in izbirati odgovorne rejce. Ti naj izvajajo CERF/ECVO preglede in o rezultatih poročajo transparentno.

Naš korak naprej: Ustvarimo načrt rednih pregledov, vzdržujmo čistočo oči in pravočasno ukrepajmo ob znakih, kot so rdečina, mežikanje ali motnost. Z dosledno izvajanjem veterinarskih in domačih pregledov lahko zmanjšamo tveganja, povezana z dednimi očesnimi boleznimi in težavami brahicefaličnih pasem.

• Pri brahicefalične pasme očesne težave načrtujmo pogostejše kontrole in zaščito roženice.
• Za pasme z znano katarakto ali PRA zahtevajmo CERF/ECVO pregledi in genetsko testiranje.
• Ob entropiju ali ektropiju pravočasno razmislimo o kirurški korekciji po posvetu z oftalmologom.
• Vsako leto rezervirajmo veterinarski preventivni pregled oči, pri kroničnih težavah pa tudi vmesne preglede.

Kdaj in kako spremeniti prehrano ter življenjski slog

Ko opazimo izcedke iz oči, srbenje ali kožne reakcije, je čas za spremembo pasje prehrane. Alergije zahtevajo premišljeno spremembo in natančno opazovanje odzivov.

Na začetku izberemo hipoalergene formule, ki ne vsebujejo piščanca in pšenice. Jagnjetina, losos, zajec, žuželke in govedina so odlične alternativne beljakovine. Uvajanje nove hrane naj traja 7 do 10 dni, z mešanjem stare in nove hrane.

Med šest do osem tednov trajajočim opazovalnim obdobjem spremljamo pasje blato, kožo, srbenje in svetlost oči. Pri eliminacijskih dietah priboljške dodajamo le po dogovoru z veterinarjem. Po potrebi dodajamo omega-3 maščobe, kot priporoča veterinar.

Za diabetične pse vzdržujemo strogo prehransko rutino in dosleden urnik. To pomaga stabilizirati krvni sladkor in zmanjšati riziko nastanka katarakte. Pri iskanju prehrane, ki podpira zdravje oči, iščemo obroke bogate z antioksidanti in kakovostnimi maščobnimi kislinami.

Prilagajanje življenjskega sloga vključuje ohranjanje zdrave telesne teže, redno in varno gibanje ter mentalno stimulacijo. Pri slepih psih posebno pozornost posvečamo vodenju po znanih poteh, uporabi zvoka in vonja ter vzdrževanju stalnih rutin, ki zmanjšujejo stres.

Redno sodelujemo z veterinarjem in oftalmologom. Nujni so dogovori o rednih pregledih in doslednem upoštevanju terapij. Vsako večjo spremembo uvajamo postopoma, s skrbnim beleženjem odzivov, da lahko prilagodimo način zdravljenja.

• Uvajanje 7–10 dni, brez preskokov obrokov.
• Opazovanje 6–8 tednov, brez novih priboljškov.
• Stalna rutina gibanja in umirjanja pred spanjem.
• Sodelovanje z veterinarjem pri izbiri beljakovin in dodatkov.

Zaključek

Ko opazimo spremembe pri psu, mu moramo hitro pomagati. Rdeče oči, mežikanje, solzenje ali spotikanje niso le “faza”. So resen klic po pomoči. Hiter obisk pri veterinarju oftalmologu in razvit načrt zdravljenja sta ključna, da preprečimo trajno škodo na vidu.

Katarakta, glavkom, konjunktivitis in KCS so pogoste bolezni, ki jih lahko obvladamo, če ukrepamo pravočasno. Z natančno diagnostiko, rednimi pregledi in sodelovanjem s strokovnjakom zagotovimo stabilnost. To je način, kako pomagamo psom s težavami v očeh. Prav tako zmanjšujemo možnost zapletov.

Ključen del zdravljenja je tudi pravilna prehrana. Izberemo hipoalergene formule, ki ne vsebujejo piščanca in pšenice. Prav tako naj prehrana vsebuje uravnotežene vire beljakovin ter omega-3 maščobe iz ribjega olja. Te sestavine pomagajo zmanjšati vnetje in izboljšujejo stanje očesne površine.

Doma poskrbimo za nežno čiščenje oči, dobro osvetlitev in varne poti. Ustvarimo rutine, ki psu s slabšim vidom dajejo zanesljivost in varnost. Naš cilj je psom zagotoviti dolgotrajno udobje in najboljšo možno kakovost vida.

Z rednimi preventivnimi pregledi, pozornostjo do najmanjših sprememb in prilagajanjem navad lahko dolgoročno rešujemo težave z vidom. S tem ne samo, da pomagamo psu z očesnimi težavami, ampak tudi gradimo kulturo, kjer je skrb za preprečevanje očesnih bolezni del naše vsakdanje rutine.