Zakaj pes liže posodo tudi po jedi?

Po končanem obroku običajno prevlada tišina. Nato pa sledi zvok, ki ga vsem dobro poznamo: pes liže svojo posodo. To počne tako zavzeto, kot bi bilo v posodi še kaj precej pomembnega. To lahko v nas vzbudi skrb ali smeh, a resnica je, da takšno obnašanje nosi globlji pomen.

Opažanje pasjega vedenja po zaužitju obroka razkriva, da gre redko za ‘slabo navado’. Lizanje posode je pri psih pogosto kombinacija nagona, vzorcev obnašanja, okusnih preferenc in njihovega splošnega počutja. Včasih je to zgolj uživanje v zadnjih okusih hrane, spet drugič pa to lahko nakazuje, da nekaj ni kot bi moralo biti.

Analizirali bomo glavne razloge, zakaj psi ližejo posodo, celo ko se zdi, da je popolnoma prazna. Raziskali bomo, kdaj je ta pojav popolnoma običajen in kdaj lahko nakazuje na prekomerno lakoto, stres ali možne zdravstvene težave.

Zaključili bomo s praktičnimi nasveti: kako doma ugotoviti vzrok takšnega obnašanja, prilagoditi prehranjevalni režim in okolico ter kdaj je primerno poiskati nasvet veterinarja. Cilj je bolje razumeti, kaj nam hoče naš ljubljenček povedati s svojim vztrajnim lizanjem.

Ključne ugotovitve

• pes liže posodo po jedi najpogosteje zaradi vonja, okusa ali navade.
• pasje vedenje po obroku je lahko normalno, dokler ni pretirano ali obsesivno.
• razlogi za lizanje posode segajo od nagona do dolgčasa in stresa.
• zakaj pes liže skledo je včasih povezano z občutkom lakote ali premajhno porcijo.
• lizanje posode pri psih je lahko tudi znak, da nekaj ni v redu s prebavo ali zdravjem.
• opazovanje rutine in sprememb v vedenju nam pomaga pravočasno ukrepati.

Kaj pomeni, ko naš pes liže posodo po obroku

Ko opazimo, da naš pes liže skledo po jedi, se sprašujemo, kaj to pomeni. Pogosto želi le pobrati zadnje drobtine ali okusiti ostanki. V nekaterih primerih pa je to del širše slike. Pomen lahko razumemo le, če upoštevamo celoten kontekst.

Pasji signali po jedi in telesna govorica so nam v veliko pomoč. Če pes liže le kratko in nato mirno odide, je to znak zadovoljstva. Če pa je nemiren ali išče več hrane, opazimo drugačne vzorce. Pomembno je slediti, kako se obnaša po jedi in ali “patruljira” po kuhinji.

• Zaključevanje okusa: kratko lizanje kot zadnja točka obroka.

• Iskanje ostankov in vonjav: pes vztrajno liže robove, posebej pri mokri hrani.

• Samopomirjanje: enakomerno lizanje kot del rutine.

• Premalo sitosti: pes išče več hrane ali vonja okolico po obroku.

Povezovanje vedenja psa po jedi in naše rutine je pomembno. Če naše ravnanje po njegovem lizanju vključuje nagrade, se pes tega hitro nauči. Tako lizanje postane pričakovanje nečesa več kot le hrane.

Ni univerzalne razlage vedenja, saj je pomen individualen. Pri enem psu lahko določena vedenja pomenijo zadovoljstvo, pri drugem pa nemir ali lakoto. Starost, aktivnost, temperament, vrsta hrane in splošno počutje psa prav tako vplivajo na interpretacijo. Zato je pomembno, da telesno govorico psa beremo v kontekstu.

Nagon po čiščenju hrane in vonjav

Naši psi po zaužitju obroka pogosto izkazujejo naravni nagon, ko ližejo posodo. Njihovo dojemanje sveta temelji predvsem na vonju in okusu. Tudi ko se nam zdi, da je posoda povsem čista, lahko v njej ostanejo drobni delci maščobe in vonjav. Ti so za naš nos nezaznavni, pes pa jih zlahka opazi.

Lizanje posode lahko razumemo kot njihov način čiščenja. Z lizanjem pes odstranjuje vonjave hrane, ki ga še vedno privlačijo k posodi. Za mnoge pse je to proces, ki vključuje dokončanje obroka, temeljito preverjanje robov sklede in še zadnji obhod.

To vedenje navadno ne traja dolgo po obroku. Kasneje pes poišče miren kotiček za počitek ali se posveti drugim aktivnostim. Njegovo vedenje potem ni več povezano z iskanjem hrane, temveč zgolj z raziskovanjem.

• Lizanje posode po vseh vrstah obrokov lahko kaže na vzorec obnašanja, ki se je razvil iz nagona.
• A če se to dogaja predvsem pri bolj mastnih ali intenzivno dišečih obrokih, ga bolj kot karkoli privlači vonj hrane.

Razumevanje vzorcev nam omogoča vpogled v sporočila, ki nam jih posreduje naš pes. Njegov voh je izredno občutljiv in vztrajen, kar mu omogoča, da skledo temeljito “preuči”. Iskanje ostankov hrane ob tem predstavlja del njihove naravne potrebe, povezane z obrokom.

Apatičnost, dolgčas in iskanje stimulacije

Ko se po obroku doma vse utiša, naš pes ostane brez zadolžitev. Domača posoda zanj postane privlačna. Zazna nekaj vonjav in okusov, kar ga spodbudi k iskanju nove zabave.

Opazimo to, kadar smo dlje odsotni ali sprehodi tednujo monotoni. Manjko vohalnih izzivov in interakcij s pesom, pripelje do iskanja samozaposlitve. V tistih dneh je mentalna stimulacija psa nezadostna. Zaradi tega se obrne nazaj k posodi, še ure po jedi.

Vztrajno lizanje se lahko razvije v repetitivno vedenje, ki psu prinese mir in zapolni prosti čas. Prekomerno lizanje tačk ali iskanje drobtin sta podobni pojavi. Če to postane vsakodnevna rutina, lizanje hitro postane navada.

• Za več vonjanja: organiziramo krajši “iskalni” sprehod ali skrivamo brikete doma.

• Za počasnejše hranjenje uporabimo posebne igrače, ki podaljšajo čas obroka.

• Motimo z rotiranjem igrač in vnašamo kratek, a reden ritem aktivnosti po prehranjevanju.

razlogi za lizanje posode

Ko opazimo, da pes liže svojo posodo po hranjenju, nas zanima vzrok. Razlogi za to vedenje so pogosto preprosti, a se lahko prepletajo. Ustvarimo si “zemljevid”, da lažje razumemo, zakaj pes nadaljuje z lizanjem tudi prazne posode.

• Ostanki hrane močno privlačijo psa zaradi okusa in maščobe, zato pes pogosto poskuša počistiti vsak delec.

• Lakota je pogosto razlog; premajhne porcije ali povečana aktivnost lahko psa pustijo lačnega, četudi je posoda prazna.

• Okus in tekstura: Psi so še posebej vztrajni pri lizanju, če so jedli mokro ali mastno hrano ter omake.

• Navada: Pes lahko razvije pričakovanje, da “še nekaj sledi” obroku, kar povezuje z dodatno pozornostjo lastnika.

• Dolgčas lahko vodi psa do sklede kot sredstva za zabavo ali samostimulacijo pri pomanjkanju drugih aktivnosti.

• Stres in tesnoba: Za nekatere pse je ritmično lizanje način samopomirjanja po zaužitju hrane.

• Zdravstvene težave, kot so prebavne motnje, paraziti ali bolečine v ustih, lahko pri psih sprožijo lizanje posode.

• Včasih sproži neobičajno vedenje material posode, vonj detergenta ali drsenje posode po tleh.

Ko iščemo razlog za lizanje posode, opazujemo trajanje in intenzivnost vedenja. Vzeti moramo v obzir tudi druge spremembe, kot so iskanje hrane, nemir, bruhanje ali hujšanje. To nam pomaga ločiti navadno radovednost od resničnih težav.

Naš cilj ni takojšnje prenehanje s tem vedenjem, ampak razumevanje njegovih sprožilcev. Ko razumemo vzrok, lahko ukrepamo tako, da psu olajšamo situacijo in izboljšamo njegovo počutje.

Kako okus in tekstura hrane vplivata na lizanje

Opazimo lahko, da psi po jedi ostajajo ob posodi. To je pogosto zaradi okusa pasje hrane in moči vonja, ki se ohranja na posodi. Nekatere vrste hrane psu dajejo občutek, da nekaj še ostaja, kar jih spodbudi k dodatnemu raziskovanju.

V primeru mokre hrane je ta pojav še bolj izrazit. Omaka in pašteta pustita tanko plast, ki privlači psa k nadaljnjemu lizanju posode. Ta tanek sloj ohranja vonj in okus hrane, tudi ko je psu že pojedel svojo porcijo. Posebno močno aromatizirana hrana lahko še podaljša zanimanje za posodo.

Suha hrana navadno za sabo pusti manj sledi, zato jo psi manj lizajo. Pomembna je tudi tekstura briketov: drobni se zataknejo, večji so lažje odstranljivi. Prah iz briketov ustvari vonj, ki lahko psa pritegne nazaj k posodi.

Maščobe igrajo pomembno vlogo, ker prenašajo in zadržujejo vonj. Tako psi še dolgo čutijo, da je nekaj okusnega ostalo, kar krepi navado lizanja.

Včasih pa se lizanje zgodi ne zaradi vonja, ampak ker se pes ne počuti siti. Če hrana ni dobro prebavljiva ali ne ustreza psu, lahko znova kaže znake lakote in nadaljuje z lizanjem posode.

• Primerjamo, ali se lizanje pojavi pri različnih okusih hrane za pse in pri različnih proizvajalcih.
• Opazujemo razliko, ko menjamo med mokra hrana in suha hrana, brez drugih sprememb v rutini.
• Preverimo, ali prelivi ali omaka povečajo zanimanje, še posebej pri aromatična hrana.
• Pogledamo, ali se lizanje posode po konzervi pojavlja le pri določenih recepturah ali vedno.

Velikost porcije, urnik hranjenja in občutek lakote

Ko naš pes poje, a še vedno liže posodo, je sporočilo jasno. Velikost porcije mu morda ni ustrezna ali pa je navajen na večjo količino hrane. Nekateri psi čutijo sitost počasneje, kar pomeni, da prazna posoda ni zagotovilo, da je pes dejansko sit.

Na občutek lakote vpliva več dejavnikov: starost, dnevna aktivnost, hitrost presnove in temperaturne razlike. Sterilizacija ali kastracija lahko prav tako vplivata. Energijska gostota hrane igra ključno vlogo, saj različni briketi in mokra hrana nudijo različne količine energije. Tako lahko psa po hranjenju še vedno muči občutek lakote, kljub zaužitju “standardne” porcije.

Urnik hranjenja lahko zagotovi boljši nadzor. Dnevno količino hrane je smiselno razdeliti na več manjših obrokov. To uravnava apetit in preprečuje nenehno preverjanje posode. Redno dodajanje prigrizkov z mize pa lahko povzroči zmedo v signalih lakote.

• Razdelitev dnevnega obroka na 2–3 manjše delčke pomaga vzpostaviti rutino.
• Omejitev prigrizkov omogoča psu, da razlikuje med rednimi obroki in dodatki.
• Odstranitev posode po jedi preprečuje navajanje na nepotrebno lizanje.

Če psu ob lizanju posode vedno dodamo več hrane, lahko nehote spodbujamo prosjačenje. To dolgoročno vpliva na težo psa, kljub njegovemu lačnemu obnašanju. Upoštevanje teže psa in natančno poznavanje potrebnih kalorij za pse je ključno.

Praktično se lahko zanesemo na tehtnico in opazovanje telesne kondicije psa. Rebra morajo biti otipljiva, pas viden od zgoraj. To omogoča prilagoditev obroka pred vidnimi spremembami na psu. Če smo v dvomih, zabeležimo količine hrane in več dni spremljamo psa.

Zdravstveni razlogi, ki jih ne smemo spregledati

Ko lizanje posode preseže običajno trajanje obroka ali se pojavi nenadoma, ni več zgolj navada. Za takšno lizanje so lahko zdravstveni razlogi, zlasti če opazimo spremembe v apetitu ali splošnem počutju psa. Dolgotrajna lakota pri psu zahteva podrobnejši pregled njegovega zdravstvenega stanja, ne samo pregled jedilnika.

Prebavne težave so pogosto vzrok, da hrana psu ne zadostuje kot bi morala. Slaba absorpcija hranil lahko privede do tega, da pes išče dodatne drobtinice, tudi če je porcija zadostna. Morebiti bomo opazili tudi napenjanje, mehkejši stolček ali občutljivost trebuha.

• Paraziti so lahko razlog za povečan apetit, medtem ko psa izgublja težo ali ima neugledno dlako.

• Diabetes in Cushingov sindrom pri psih se pogosto kažeta s povečano žejo ter potrebo po pogostem uriniranju, hkrati pa s pretirano lakoto.

• Težave z zobmi ali dlesnimi lahko prisilijo psa k lizanju posode in drugih površin zaradi iskanja občutka olajšanja ali mehkejše hrane.

Opazujemo nenavadne znake, kot so bruhanje, driska, kri v blatu, neobičajna izguba teže, pretirana želja po pitju, spremenjen apetit ali letargija. V takih situacijah obiščemo veterinarja brez odlašanja.

1. Vodimo evidenco hranjenja: zapisujemo ure, količino in vrsto hrane ter priboljškov.

2. Beležimo trajanje lizanja in če je pes nenehno lačen tudi med rednimi obroki.

3. Če je mogoče, posnamemo vedenje psa kot dokaz, kar olajša opis dogajanja.

Stres, tesnoba in vedenjski vzorci po obroku

Včasih psi ližejo posodo ne zaradi lakote, ampak zaradi stresa. Občutek napetosti pri psu sproži ponavljajoče gibe po zaužitem obroku, ki umirjajo njihov živčni sistem. Tako je kompulzivno lizanje posode bolj videti kot navada, ne kot iskanje hrane.

Samopomirjanje s pomočjo lizanja je za psa pomirjujoča dejavnost, zlasti v domovih polnih dražljajev. Hrup in stalna naglica lahko povečata anksioznost psa, zato ta po obroku morda ostane ob posodi ali liže druge ravne površine.

Obstajajo dejavniki v domačem okolju, ki jih je lahko spregledati:

• tekmovalnost za hrano ob skupnem hranjenju večih živali
• preterano hitro hranjenje v stresnih situacijah ali prekinitev obroka
• kaznovanje psa pri posodi, kar vodi do nelagodja
• nemirno okolje z otroki, glasnim hrupom in stalnim gibanjem
• tesnoba zaradi ločitve, ko se lastnik po obroku oddalji

Kako prepoznemo razliko med prosjačenjem hrane in stresom? Vedenje, kot so sopihanje, nemir, kroženje, lizanje ustnic in požiranje sline ali iskanje objektov za lizanje, nakazujejo na stres. Lakota je običajno tišja in usmerjena izključno v iskanje hrane.

Za zmanjšanje te težave so učinkoviti preprosti ukrepi brez dodanega pritiska:

1. psi naj jedo v miru in ohranjajmo dnevni ritual
2. uporabimo taktike za upočasnitev hranjenja, kot so manjše porcije
3. zmanjšajmo motnje v okolju in preprečimo rivalstvo za hrano
4. ob pojavu kompulzivnega lizanja ali anksioznosti pri psu poiščimo pomoč strokovnjaka za pasje vedenje

Posoda, materiali in higiena: tudi to je lahko sprožilec

Včasih problem ni le v apetitu, ampak v tem, kaj postavimo pred psa. Material posode lahko skriva drobne ostanke. Ti ostanki so nevidni za nas, vendar jih pes zavoha in se odloči počistiti.

Plastična posoda pogosto prinaša težave zaradi mikroprask, ki se enostavno naberejo. Te praske zadržujejo maščobe in vonjave, še posebej od mokre hrane. Tako pes občuti potrebo, da posodo temeljito olizne.

Tudi vonj detergenta lahko vpliva na psa. Če posodo operemo z močno dišečim čistilom ali jo damo v pomivalni stroj. To lahko povzroči povečano lizanje posode. Pri nekaterih psih vonj detergenta deluje odbojno, pri drugih pa spodbudno.

Zato je temeljita higiena posode zelo pomembna. Poskrbeti moramo za natančno izpiranje, da ne ostane drsečih ali dišečih sledi. Ob znakih obrabe ali hrapavosti je najbolje posodo zamenjati.

• Izberimo posode iz nerjavečega jekla ali visokokakovostne keramike, saj se lažje očistijo in manj zadržujejo vonjave.
• V primeru uporabe mokre hrane posodo operimo takoj po jedi, da preprečimo nastanek oblog.
• Premišljeno ocenimo, ali je drseča posoda vir nemira, saj jo pes lahko odriva po tleh.

Ko ustvarimo stabilno in čisto okolje za hranjenje, se lahko spremenijo tudi psa navade po obroku. Tako ugotovimo, ali liže zaradi navade, privlačnih vonjav ali motenj, ki jih povzroča sama posoda.

Kako prepoznamo, ali naš pes z lizanjem “prosi za več”

Če naš ljubljenček liže svojo posodo, velikokrat razmišljamo, ali je to znak lakote. Pomembno je, da opazujemo njegove nadaljnje akcije in koliko časa liže. Njegovo obnašanje v kuhinji nam lahko razkrije, če se je to vedenje razvilo v navado.

• Po lizanju posode ostane v kuhinji in se ne umakne na svoje mesto.
• Strmi v nas, sledi nam do shrambe ali do pulta, kjer hranimo hrano.
• Išče drobtine po tleh, voha okrog mize in preverja kotičke.
• Prinese posodo nazaj ali jo potiska, kot da želi dodatna porcija.
• Vokalizira, cvili ali dela kroge okoli mesta hranjenja, kar pogosto spremlja prosjačenje po obroku.

Če smo psu kdaj popustili med prosjačenjem, se vedenje hitro ponovi, saj je bilo nagrajeno. Takrat je pes bolj osredotočen na našo reakcijo kot na samo hrano. Prosjačenje se tako ustali tudi, ko je količina hrane normalna.

Resnična lakota se kaže drugače, zato je treba opazovati tudi druge znake. Hitro požiranje, iskanje hrane med obroki in postopna izguba teže so bolj zaskrbljujoči pojavi. V teh primerih dodajanje hrane ni rešitev, temveč znak, da moramo ponovno oceniti rutino prehranjevanja.

1. Prosjačenje moramo mirno ignorirati, ne pa ukloniti se prošnjam.
2. Moramo dosledno meriti porcije, da preprečimo občutkovno hranjenje.
3. Nagradimo umik od posode in čakanje, ne potiskanja ali sledenja.
4. Uvedemo signalni zaključek: posodo po nekaj minutah pospravimo in preidemo v kratek, umirjen ritual.

Signalni zaključek naj bo enostaven, kot je počitek ali žvečenje igrače. Pes tako ve, da je obrok končan. Sčasoma se vedenje psa umiri, saj postane meje jasne.

Prehranske rešitve, ki pomagajo: CricksyDog kot pametna izbira

Kadar pes še dolgo po hrani liže svojo posodo, je to lahko znak, da mu hrana ne nudi zadostne sitosti. Z izbiranjem prebavljivih obrokov, ki so nežni do želodca, lahko to vedenje zmanjšamo. CricksyDog hrana je posebej oblikovana za pse z občutljivim prebavilom in zagotavlja dolgotrajen občutek sitosti.

Kadar naš ljubljenček kaže znake, kot so srbež, rdečina kože ali mehkejše blato, je primerno poseči po hipoalergeni pasji hrani. Izogibanje piščancu in pšenici je ključno, saj sta to pogosti alergeni. Tako lahko ublažimo poobedno nejevoljo in manjše zanimanje za posodo po jedi.

• Chucky je naša izbira za mladiče, saj jim nudi zdrav začetek brez nepotrebnih dodatkov.

• Juliet je idealna suha hrana za male pse, ki ceni okus in pravilno velikost briketov.

• Za srednje in velike pse izberemo Ted, ki podpira njihovo dnevno potrebo po energiji in sitosti.

Pri izbiri beljakovin se odločamo glede na preferenco in toleranco našega psa. Izbiramo lahko med jagnjetino, lososom, zajcem, insekti ali govedino, kar nam olajša iskanje idealne prehrane. Prava izbira prehrane pogosto pripomore k zmanjšanju iskanja hrane po obroku.

Ely mokra hrana je odlična za pse, ki imajo raje sočne obroke. Na voljo v hipoalergenih različicah z okusi kot so jagnjetina, govedina in zajec, spodbuja tudi boljši vnos tekočine. To je prednost, ko želimo psu nuditi privlačnejši obrok brez veliko dodatkov.

1. Menjava hrane naj poteka postopoma, v obdobju 7–10 dni, da se izognemo prebavnemu šoku.

2. Natančno spremljamo blato, kožo, srbečico in napihnjenost, saj to hitro razkrije, če izbira hrane ustreza našemu psu.

3. Opaziti moramo tudi, kako je pes po obroku zadovoljen; če izkazuje mirnosti, smo verjetno našli pravo ravnovesje.

Priboljški, dodatki in nega, ki podpirajo dobro počutje (in manj obsesij)

Ko pes po obroku še vedno liže svojo posodo, je to znak, da nekaj išče. Morda želi vonjati, okušati ali nadaljevati s svojo rutino. V ta namen uporabimo specifične korake po hranjenju. Vključujemo prehranske dodatke, ki skrbijo za sitost, ustno higieno in telesno udobje.

Za nagrajevanje psa po obroku izberemo MeatLover priboljške namesto dodajanja hrane v posodo. Ti priboljški, ki so čisto meso, so odlični za trening. Omogočajo nam nagrajevanje pravilnega vedenja. Na voljo so različni okusi, vključno z jagnjetino in lososom.

Če je pes izbirčen, privlačnost obroka povečamo z Mr. Easy veganskim prelivom za suho hrano. Tako se izognemo dodajanju hrane, ki ni primerna. Obrok postane bolj zanimiv in manj je iskanja v prazni posodi.

Za naravno preusmeritev po jedi uporabimo Denty veganske dentalne palčke. Žvečenje sprosti napetost in krepi dlesni ter zobe. To lahko postane del dnevne rutine.

Gibanje brez bolečine in stabilna energija sta ključna za počutje psa. Twinky vitamini so odlična izbira. Zagotavljajo podporo sklepom in splošno moč. Tako je pes po obroku bolj miren.

• MeatLover priboljški so za trening mirnosti po obroku, ne za dodatno polnjenje posode.

• Mr. Easy veganski preliv uporabimo za enakomerno hranjenje brez dodatkov.

• Denty veganske palčke vključimo kot mirno, kratkotrajno zaposlitev po obroku.

• Twinky vitamine dodamo glede na potrebe psa, ki so odvisne od starosti ali aktivnosti.

Koža postane pomemben dejavnik miru, zlasti po obroku. Srbeči občutki lahko povzročijo nemir. Chloé šampon in balzam pomagata, še posebej pri občutljivi koži. Tako psu olajšamo ohranjanje miru in zmanjšamo potrebo po lizanju.

Praktični koraki, kako zmanjšamo lizanje posode doma

Začnemo s temelji, ko preprečujemo lizanje posode: količina, tempo, mir so ključni. Porcije tehtamo ali uporabimo merilno skodelico. Nato uvedemo stabilen urnik hranjenja. Tako lažje nadziramo telesno kondicijo in apetit.

Posodo pospravimo tiho in dosledno po nekaj minutah po jedi. Vsakokratno pospravljanje brez dodatnih grižljajev psu pokaže, da je obrok končan.

Za pse, ki hitro pojedo svojo hrano, je rešitev počasnejše hranjenje. Počasna posoda ali deljenje obroka na manjše dele pomaga. Tako pes občuti manj stresa in se počuti bolj sit.

1. Ureditev prostora za hranjenje je pomembna. Izberemo mirno mesto, uporabimo nedrsečo posodo in vedno zagotovimo svežo vodo.

2. Posodo umaknemo takoj po jedi. To pomaga preprečevati nadaljnje lizanje in zmanjšuje kompulzivno vedenje.

3. Umirjeno vedenje po jedi nagrajujemo s pohvalo. Ko pes odide od posode, mu to pokazemo kot pravilno vedenje.

Za odvračanje od lizanja posode ponudimo varno zaposlitev po jedi. To lahko vključuje mirno žvečenje ali počitek. Kasneje dodamo igre, ki spodbujajo razmišljanje in gibanje, kot je iskanje hrane.

• Spremljamo, kako dolgo in kako pogosto pes liže posodo. Prav tako opažamo, kako hitro se umika.

• Pozorni smo tudi na spremembe v teži, koži in kvaliteti iztrebkov. Te spremembe nam lahko namigujejo na globlje zdravstvene težave.

Če lizanje postane bolj intenzivno ali ga spremljajo zdravstvene težave, ne oklevajmo. V tem primeru se čim prej obrnimo na veterinarja za nasvet in pomoč.

Zaključek

Pes, ki liže posodo, je pogosto naraven pojav. S tem dejanjem zaznava vonjave in okuse, ki so ostali. Včasih pa to početje nakazuje na več: lahko je znak lakote, dolgčasa ali stresa. Možno je tudi, da pes s tem prosjači.

Da bi razumeli, zakaj to počnejo, moramo biti pozorni na okoliščine. Uvesti moramo urnik, ki vključuje sprehode in igre. Inteligenčne igre so še posebej koristne za zmanjšanje napetosti po obroku. Tako najdemo preprosto, a učinkovito rešitev za naše ljubljenčke.

Za kakovostno prehrano pa je bistvena izbira prave hrane. Včasih se moramo izogniti določenim sestavinam, kot je piščančje meso ali pšenica. CricksyDog je lahko del te rešitve. Poleg tega so zaželeni kvalitetni priboljški in redno čiščenje zob, kar prispeva k boljšem počutju živali.

Ko opazimo nenadno povečanje lizanja, hujšanje, povečano pitje vode, bruhanje ali drisko, ne odlašamo. Nujen obisk pri veterinarju je ključen. Le s tem lahko izključimo morebitne zdravstvene probleme in ustrezno ukrepamo.