Zamrznjena trava in psi – kaj lahko povzroči v želodcu?

Ko nastopi jutro, prekrito s srebrnim sijajem ledu, je sprehod s psom neizogiben. Naslednji trenutek: pes zavoha travo, takoj zagrizne in postane nemiren. Zima prinaša vprašanje: ali je to zgolj navada ali razlog za skrb? Zamrznjena trava lahko psom povzroči težave veliko hitreje, kot predvidevamo.

Kar nekaj razlogov je, da psi jedo travo: za uravnoteženje kisline, zaradi vlaknin ali preprosto iz navade. Vendar mraz prinese spremembe. Led na travnih vlaknih povzroči, da so ostrejša, medtem ko travi dodajo nevarnost zimski mikrobi, sol in kemikalije. Pogoste zimske prebavne motnje vključujejo refluks, gastritis, draženje prebavil, redko blato, akutno drisko in napenjanje. V ekstremnih primerih se lahko razvije dehidracija in vnetje črevesja.

Domači nemir zaradi bruhanja psa pozimi, nemirnega spanja in bolečin v želodcu po sprehodu poznamo vsi. V tej seriji bomo podrobno razložili, kako prepoznati težave, ukrepati takoj, kdaj obiskati veterinarja in kako zmanjšati tveganje z dobrimi navadami in prehrano.

Naš cilj je jasen in praktičen. Pokazali bomo, kako prepoznati znake težav, nuditi prvo pomoč, se varno obnašati na sprehodih in izbrati hrano, ki podpira občutljiv želodec v hladnih mesecih. Tako bodo sprehodi s psi spet brezskrbni in prijetni.

Ključne ugotovitve

• Zima spremeni teksturo in mikrobiologijo trave, kar poveča draženje želodca.
• Pogosti znaki so refluks, gastritis, mehkejše blato, driska in napenjanje.
• Bruhanje pes pozimi je lahko posledica ledenih vlaken in kemičnih ostankov.
• Prebavne težave psa zaradi zmrznjene trave pozimi lahko vodijo v dehidracijo.
• Hitro ukrepanje doma in pravočasen obisk veterinarja zmanjšata zaplete.
• Dosledna rutina, nadzor na sprehodu in prilagojena prehrana ščitijo želodec.
• Prepoznava bolečine v želodcu pri psu je ključna za hitro pomoč.

Zakaj psi jedo travo pozimi in kako mraz spremeni tveganja

Razlogi, zakaj psi posegajo po travi, so mnogoteri: iskanje vlaknin, ublažitev slabosti, potreba po raziskovanju. Nekateri to počnejo iz dolgčasa ali za senzorično stimulacijo. Zimske razmere pa temu dodajo še drugačno dimezijo. Zaradi mraza in sprememb v okolju se namreč vsak grižljaj travne bilke drugače vpliva na psa.

Pozimi trava postane trša in ostra zaradi zmrzali. Te trde bilke lahko dražijo mehka tkiva v ustih, požiralniku in želodcu. Mraz vpliva tudi na prebavo, saj upočasnjuje želodčne procese. Zaradi tega se dražeči delci trave zadržijo dlje časa v prebavnem sistemu in povzročijo težave.

Zimski pogoji prinašajo še dodatne izzive. Trava je lahko prekrita z mikroorganizmi in spori plesni. Ob cestah se znajdejo ostanki soli in antifriza, kar dodatno obremenjuje prebavila psa. Zmrzal lahko spremeni kako se rastlinske snovi raztopijo, povečuje tveganje za prebavne težave.

Manj vlage v zraku in zmanjšano pitje vode zmanjšata zaščitno sluz v želodcu. To pomeni, da zimska paša poveča trenje in draženje v prebavilih. Zato razlogi, zakaj psi jedo travo pozimi, niso samo navada, temveč tudi specifične zimske razmere in možna tveganja, povezana z zmrznjeno travo.

• Iskanje vlaknin: dodatna masa v črevesju, a pozimi bolj groba struktura.
• Samopomoč pri slabosti: sprožitev bruhanja, vendar z večjim draženjem zaradi zmrzali.
• Senzorična stimulacija in dolgčas: okrepljena želja po »paši« na sprehodu.
• Možno pomanjkanje hranil: psi iščejo okus mineralov v tleh pod travo.

prebavne težave psa zaradi zmrznjene trave pozimi

Ko psi jedo zamrznjeno travo, lahko to hitro privede do prebavnih težav. Zmrzal naredi robove trave ostre. Ti ostrimi robovi lahko dražijo želodčno sluznico in povzročijo vnetje. Pes potem bruhajo, pretirano slinijo in zavračajo hrano. Lahko so tudi nemirni in ližejo ustnice.

Mrzla vlaknina iz trave draži tudi požiralnik. To vodi do izbruhovanja in ponavljajočega požiranja. Pri občutljivih psih lahko pride do refluksa želodčne kisline, saj mraz stimulira ta proces.

V črevesju težave postanejo očitne zelo hitro. Driska pri psih pozimi se lahko kaže kot vodena ali z sluzjo. Sluz v blatu je znak vnetja debelega črevesa. Pes ima vetrove, napihnjen trebuh in bolečine.

Ostra zmrznjena bilka trav e povzroči drobne poškodbe v črevesju. To omogoči pretirano razmnoževanje bakterij. Posledično je bruhanje hujše in okrevanje traja dlje. Dehidracija je večje tveganje pri mladih in starejših psih, zato pozorno spremljajmo njihovo pitje in uriniranje.

Če je na travi sol ali odtaljevalne kemikalije, se tveganja povečajo. Psi lahko doživijo elektrolitsko neravnovesje, boleče razjede in zastrupitve. To še poslabša vnetje želodca in prebavne simptome. V hladnih dneh je bolje omejiti čas paše na travniku. Prav tako ponudimo psom mlačno vodo in lahko prebavljive obroke.

• Akutni znaki: bruhanje, slinjenje, zavračanje hrane, zmrznjena trava bruhanje psa.
• Draženje požiralnika: regurgitacija, “suho” požiranje, refluks pri hladnem in praznem želodcu.
• Črevesni odziv: driska pes pozimi, sluz v blatu, vetrovi, napet trebuh.
• Tveganja: mikroabrazije, sekundarna bakterijska rast, dehidracija pri mladičih in starostnikih, kemikalije ter sol z možnostjo neravnovesja elektrolitov in ulceracij.

Kadar se simptomi ponavljajo ali zaostrujejo, je mogoče govoriti o vnetju želodca zaradi mraza. Zmanjšamo lahko s previdnim nadzorom nad žvečenjem trave. Topli obroki v manjših količinah in sveža voda po sprehodu lahko pomagajo.

Kdaj je zmrznjena trava posebej nevarna

Največje nevarnosti zmrznjene trave se pojavljajo ob cestah, pa tudi na parkiriščih in dvoriščih, kjer uporabljajo posipno sol. Kristali ledu in ostri listi lahko poškodujejo sluznico. Poleg tega zimska kontaminacija trave prinese kemične ostanke, kar draži želodec.

Ob prisotnosti soli in antifriza se tveganje za pse poveča. Natrijev in kalcijev klorid lahko poškodujeta jezik in želodec. Hkrati so kapljice etilen glikola s vozil za pse smrtonosne, četudi v majhnih količinah. Pesticidi in herbicidi v mrazu ostanejo aktivni.

• Obcestne zelenice in robovi pločnikov z ostanki soli in kemikalij.
• Parkirišča in garažni dovozi, kjer pogosto kaplja antifriz.
• Vrtovi po jesenskem škropljenju, kjer kontaminacija trave ostane prisotna.

Na mrtvih delih rastlin se razvije plesen in druge glive. Te spore lahko pri psih povzročijo bruhanje, drisko ali srbeč nos in gobec. Hkrati ostra ledena rezila poškodujejo ustno votlino in žrelo.

Psi z občutljivim želodcem, tisti s gastritisom, pankreatitisom ali IBD so še posebej občutljivi. Mladiči, majhne pasme in starejši hitreje izgubljajo toploto, zato se lažje dehidrirajo. Posledice so zato hitrejše in hujše.

Psi z dolgimi brki hitro dobijo led na dlako okoli gobca. Med čiščenjem nato zaužijejo ledene kristale in delce trave. To povečuje nevarnost zmrznjene trave in poslabša vpliv soli ter antifriza.

Kako prepoznamo, da je psu slabo zaradi zmrznjene trave

Ko mraz pritisne, hitro lahko zaznamo zgodnje znake težav pri psu. Med njimi so pospešeno lizanje ustnic, kompulzivno trganje bilk, in hitro požiranje sline. Kruljenje v trebuhu, nemir, in iskanje sveže trave na ledu so značilni simptomi.

Akutni znaki vključujejo bruhanje trave z zelenimi vlakni in penasto rumenkasto bruhanje, kar je pokazatelj žolča. Pojavijo se lahko tudi driska, sluz v blatu, napenjanje ter občutljiv in boleč trebuh. Psi ob tem včasih zavrnejo hrano in pretirano pijejo vodo po bruhanju.

Pri prepoznavanju gastritisa je ključno prepoznavanje zaporedja simptomov in njihovo trajanje. Opazimo lahko upočasnjenost pri sprehodih, izgubo zanimanja za igro in zaležanost, kar kaže na želodčne težave po zaužitju zmrznjene trave.

• Pospešeno lizanje, požiranje in kompulzivno grizljanje bilk
• Bruhanje z zelenimi vlakni ali penastim žolčem
• Driska, sluz v blatu psa, napenjanje
• Boleč trebuh, zavrnitev hrane, povečana žeja

Za takojšnji obisk veterinarja so opozorilni znaki kri v bruhanju ali blatu, visoka temperatura in bruhanje, ki traja več kot 12 ur. Poleg tega so nevarni nevrološki simptomi, kot so omotica po morebitni izpostavitvi antifrizu, in znaki hude dehidracije, vključno z lepljivimi dlesnimi in vdrte oči.

Pri ponavljajočem bruhanju trave pazimo na količino, barvo in frekvenco epizod. To nam pomaga razlikovati med običajnim draženjem in resnejšimi stanji, potrebnimi strokovne pomoči, in bolje razumemo, kako prepoznati gastritis pri psu v zimskem obdobju.

Prva pomoč doma: koraki, ki jih lahko varno naredimo

Ko nas skrbi zaradi bruhanja psa po zmrznjeni travi, pomembno je ohraniti mir. Odraslim psom omogočimo 6–12 ur počitka za želodec, izjema so mladiči in diabetiki. Med tem časom jim preprečimo dostop do trave in snega.

Hidracija psa mora biti počasna in stalna. Sprva naj pes pije le majhne količine vode ali elektrolite, ki jih predpiše veterinar. Opazujemo, če pes vodo lahko zadrži in bodimo pozorni na morebitne znake dehidracije.

Začnemo s previdno prehransko podporo po tem, ko je želodec nekaj časa miroval. Šele po miru želodca uvedemo hrano v zelo majhnih količinah, postopoma.

• Začetna prehrana vključuje kuhan riž z kuhanim pustim mesom (puranje ali teletina) ali posebne diete za prebavila.
• Ob driski izberemo dieto, ki temelji na lahko prebavljivih beljakovinah.
• Po nasvetu veterinarja lahko dodamo fermentirana prebiotika ali probiotika.

Zdravila uporabljamo le po posvetu z veterinarjem. Izogibamo se ibuprofenu in paracetamolu. Ob sumu na zastrupitev s soljo cest ali antifrizom, takoj poiščemo veterinarsko pomoč in ne izzivamo bruhanja doma.

Beležimo uriniranje in defekacijo, spremljamo barvo dlesni in energijo psa. Če se bruhanje nadaljuje ali poslabša, potreben je obisk pri veterinarju. Zdravljenje temelji na počasni reintegraciji vode in hrane.

Ko je pes sposoben sprejemati vodo in hrano brez poslabšanja, nadaljujemo z enako rutino še 24 ur. Po tem obdobju postopoma vrnemo na normalno prehrano. Pravilna domača nega in ustrezna dieta zmanjšata možnost ponovitev težav.

Diagnostika pri veterinarju in možni zapleti

Ko pes poje zmrznjeno travo in bruha ali ima drisko, je čas za obisk veterinarja. Tu se začne temeljita diagnostika, vključno z natančnim kliničnim pregledom, oceno hidracije in bolečin v trebuhu. Že prvi koraki nam dajo vpogled, ali je težava blaga ali resnejša.

Vzorec blata se preveri za parazite in Giardia. Hkrati se vzame kri za analize, ki nam razkrijejo možno dehidracijo ali druge težave. Elektroliti, urea/kreatinin in jetrni encimi so pomembni za ocenjevanje stanja psa.

Ob sumu zastrupitve, so nujni hitri testi in infuzijska terapija za preprečevanje nadaljnje škode.

Ultrazvok in RTG so ključni za ugotavljanje tujkov v prebavilih. Slikovna diagnostika nam omogoča, da hitro ugotovimo vzrok težav.

S pravilno diagnostiko lahko ločimo med prehodnimi težavami in stanji, ki potrebujejo hitro ukrepanje.

• Zdravljenje običajno vključuje uporabo maropitanta in gastroprotektivov, kot sta sukralfat in omeprazol.
• Infuzije in dietna podpora z lahko prebavljivo hrano igrajo ključno vlogo pri obnovi.
• Probiotiki so pomembni za stabilizacijo mikrobiote, še posebej v zimskem obdobju.

Zapleti lahko vključujejo erozije sluznice, krvavitve in sekundarne bakterijske okužbe. Psi s kroničnimi boleznimi, kot sta IBD ali pankreatitis, so še posebej občutljivi. Dehidracija je resna skrb, ki zahteva hitro ukrepanje.

Z dolgotrajnimi simptomi širimo diagnostiko in prilagajamo terapijo. S tem zagotovimo, da se sluznica umiri in tveganje za resne zaplete izniči.

Preventiva na zimskih sprehodih: nadzor, oprema in rutina

Za varne zimske sprehode s psom moramo biti pozorni in ohraniti mir. Priporočljiv je zimski povodec, ki zagotavlja dober oprijem in omogoča nadzor tudi na spolzkih površinah. Pomembno je tudi učenje ukazov “pusti” in “pusti travo”. Tako se izognemo morebitnim težavam zaradi zmrznjene trave in snega.

Nakup nagobčnika košarice pripomore k varnosti. Omogoča psu dihanje in zehanje, preprečuje pa pobiranje nezaželenih predmetov. Pri izbiri opreme priporočamo oprsnico, na primer Ruffwear Front Range. Ta oprsnica dobro porazdeli pritisk na telesu in tako lajša vodenje, še posebej v gneči.

Naša izbira poti naj se izogiba cestam, parkiriščem in pločnikom posutim s soljo. Krajše, a pogostejše sprehode zmanjšajo utrujenost in stres zaradi nizkih temperatur. Čim manj obremenjujemo želodec psa in zmanjšamo morebitne nevarnosti.

Ob vrnitvi domov je pomembno psom umiti tačke in dlako okoli gobca z mlačno vodo. Ne pozabimo obrisati tudi področje prsi in trebuščka. Za kratkodlake pasme dodatno uporabimo topel plašč. Tako ohranimo psa na toplem.

Ustalitev rutine igra ključno vlogo. Sprehodi ob določenih urah in kratek prigrizek pred odhodom prav tako prispevajo k boljšemu počutju. Delo z nosom ali nositev igrače med sprehodom pomaga psu ostati osredotočen. Na ta način lažje dosežemo naš cilj: varne zimske sprehode brez zdravstvenih težav.

• Vedno povodec: zimski povodec z nedrsečim ročajem.
• Nadzor hranjenja z ukazi “pusti” in “pusti travo”.
• Ko je potrebno: nagobčnik košarica pes za varno raziskovanje.
• Izogib poti s soljo; raje gozdne steze in travniki brez posipa.
• Krajši, pogostejši izhodi ter dosledni termini – preventiva pes pozimi.

Prehranske strategije za občutljive želodce pozimi

Ob prihodu hladnejših dni se lahko prebava psa občuti spremembe. Začnemo z dodajanjem več vlage k briketom, morda s toplo vodo. Alternativno lahko del suhe hrane zamenjamo z mokro hrano. Tako zagotovimo dovolj tekočine za psa in zmanjšamo možnosti za zaprtje v zimskem času.

Izberimo lahko prebavljive beljakovine, kot so jagnjetina, losos in zajec. Pri psih z alergijami je primerna hipoalergena hrana, ki ne vsebuje piščanca ali pšenice. Pazimo tudi na zmerno vsebnost maščob, da preprečimo pankreatitis, še posebej pri manj aktivnih psih.

Topne vlaknine, kot je psyllium, prispevajo k stabilnemu blatu. Prav tako pomembno vlogo igrajo prebiotiki FOS in MOS. Ti hranijo koristne črevesne bakterije in zagotavljajo redno izločanje.

Omega-3 maščobne kisline iz ribjega olja nudijo protivnetno podporo. V hladnejših mesecih so še posebej koristni za pesje prebavne sluznice. Poleg tega lahko z nežno toplotno obdelavo hrane in preprostimi recepti zagotovimo, da je prehrana primerna za občutljiv želodec.

Obroke razdelimo na manjše dele in jih ponudimo po telesni aktivnosti. To pomaga zmanjšati prebavne nevšečnosti. Poskrbimo tudi za zadostno hidracijo: mlačna voda in mokri obroki so ključ do zdravja psa v zimi.

• Topne vlaknine za psa: psyllium po nasvetu veterinarja.
• Prebiotiki FOS/MOS za stabilno mikrobioto.
• Lahke beljakovine in hipoalergena hrana za pse brez piščanca in brez pšenice.
• Zmerne maščobe, več vlage v obroku in topla voda.
• Omega-3 (EPA/DHA) za pomiritev vnetja.
• Manjši obroki po sprehodu; stalna hidracija psa pozimi.

CricksyDog prehrana in nega: hipoalergene rešitve brez piščanca in brez pšenice

Pozimi se pogosto soočamo z občutljivimi želodci naših štirinožnih prijateljev. Zato se zanašamo na CricksyDog in njihovo hipoalergeno ponudbo. Pri tem izbiramo hrano brez piščanca in pšenice. CricksyDog Slovenia nam tako olajša izbiro in skrbi za mirno prebavo naših ljubljenčkov.

Za mladiče izberemo Chucky, ki je posebej prilagojen za rast in nežne želodčke. Juliet in Ted suha hrana sta namenjena manjšim oziroma večjim pasmam. Opremljeni so z različnimi hipoalergenimi proteini kot so jagnjetina in losos. To zmanjšuje možnost za razvoj gastritisa v zimskem obdobju.

Ely mokra hrana dodaja pomembno vlago v prehrano in je na voljo z okusi jagnjetine, govedine in zajca. To pomaga pri hidraciji in prebavi. MeatLover priboljški zadovoljijo potrebe po mesu, ne da bi vsebovali žita, kar ustreza hipoalergenim zahtevam.

Za celosten pristop ne smemo pozabiti na Twinky vitamine za sklepe in kot multivitamin. Za nego uporabljamo šampon Chloé, ki je prijazen do kože in blazinic. Mr. Easy veganski preliv je odlična izbira za bolj izbirčne, brez obremenjevanja želodca.

Denty veganske dentalne palčke poskrbijo za ustno higieno in sledijo načelu brez piščanca in pšenice. Tako se lažje izognemo prebavnim težavam, ki jih prinaša hladno vreme. CricksyDog Slovenia ponuja celovite rešitve, ki nam pomagajo ohranjati zdravo prebavo.

Vloga dosledne rutine hranjenja in manjših obrokov

Uveljavljanje redne rutine hranjenja stabilizira prebavo in obnašanje psa. Ustaljeni časovni razpored obrokov namreč pomaga temu, da se telo pričakuje hrano in tako zmanjša izločanje želodčne kisline. To pripomore k zmanjšanju tveganja, da bi pasji “pašni” instinkt postal prevladujoč.

Manjši, razporejeni obroki čez cel dan so še posebej koristni za pse z občutljivim prebavilom. Zmanjšanje količine hrane v želodcu uravnava nivo kisline, zmanjšuje draženje želodca in s tem tveganje za refluks.

Zavedati se moramo pomena časa hranjenja – psa hranimo po telesni aktivnosti. Ko je njegovo telo toplo in sproščeno, je prebava učinkovitejša, preprečimo krčenje želodca, ki bi lahko sprožilo refluks.

Tudi večerno hranjenje ima svoje pravilo – obrok naj bo ustrezno zgoden pred spanjem. Pri izrazito občutljivih psih lahko večerjo razdelimo na dve manjši, lažje prebavljivi porciji.

Čista, sveža voda mora biti vedno dostopna, pri tem pa se izogibajmo prehladni vodi. Za dodatno hidracijo lahko ponudimo mlačno vodo, ki jo dodamo v suho hrano ali pa izberemo vlažno hrano, ki pomaga prebavi v hladnejših dneh.

Zimski režim hranjenja naj vključuje redne čase za sprehode in obroke. Zanesljiv urnik zmanjšuje stres in pomaga preprečevati, da bi pes med sprehodi impulzivno jedel travo, kar je še posebej pomembno v mrzlih in vetrovnih dneh.

Izbira hrane, ki ne draži občutljivega prebavila, in pravilna razporeditev obrokov glede na psa, sta ključna. Kratek počitek po jedi pomaga kontrolirati želodčno kislino.

• Vzpostavimo jasen urnik hranjenja pozimi in ga držimo vsak dan.
• Razdelimo dnevno količino na manjši obroki pes po 3–4 porcijah.
• Hranimo po sprehodu, ne tik pred odhodom na mraz.
• Pazimo na mlačno vodo in dodatno vlago v obrokih.

Ko je rutina hranjenja jasno določena, se pes navadi na rednost, kar stabilizira njegovo presnovo. To vodi do manjšega kopljenja po snegu in grizljanja trave ter pomaga, da ostane fokusiran na sprehodu.

Kombiniranje treninga in hrane za zmanjšanje želje po “paši”

Začnimo s specifičnim ciljem. Pes naj se na ukaz odpove travi. Osnova je sistematičen pristop k učenju ukaza “pusti”. Vaja začne v dnevni sobi, nadaljuje se na vrtu, konča pa na ulici. Temu načinu vadbe sledimo, da psa naučimo doslednosti brez motenj.

Ob uspehu takoj sledi nagrada. Uporabimo najokusnejše priboljške, na primer CricksyDog MeatLover. Pes tako spozna, da je opustitev trave prava odločitev. Za tiste bolj izbirčne dodajamo Mr. Easy veganski preliv na glavni obrok in s tem povečamo zanimanje za domačo hrano.

Doslednost je ključ do uspeha. “Pusti travo” ukažemo, ko je osnovni ukaz že dobro usvojen. Na nevarnih mestih povodec skrajšamo, govorimo mirno. To strategijo uporabimo za preprečitev pobiranja na sprehodih. S tem pes razume svoje meje.

Da psu ni dolgčas in ne išče razvedrila v travi, mu ponudimo zanimive aktivnosti. Aromatične igre, interaktivne igrače, in miselne posode ga mentalno zaposlijo. Psi, ki so doma zadovoljni in mentalno stimulirani, se lažje uprejo travi zunaj.

Na sprehodih se posvetimo kratkim vajam osredotočenja. Te vključujejo vzpostavljanje očesnega kontakta, zavoje in korakanje ob nogi. Vaje kombiniramo z nagradami, da ohranjamo pozitivno vzdušje. S tem krepimo vedenje, ki preprečuje pobiranje s tal med sprehodom.

Napredek merimo po času, ki ga pes preživi brez “paše”. Če zanimanje upade, povečamo vrednost nagrade ali skrajšamo vajo. Tako zagotovimo zanesljivost psa celo na zasneženih ali ledenih površinah.

• Trening “pusti” pes v treh okoljih: dom, vrt, ulica.
• Nagrajevanje s priboljški visokega ranga: CricksyDog MeatLover.
• Obogatitev okolja pes z vohalnimi igrami in miselnimi posodami.
• Kratek povodec, vaja hoje ob nogi in jasen signal za preprečevanje pobiranja na sprehodu.
• Po potrebi večja okusnost domačega obroka z Mr. Easy za višjo motivacijo.

Kaj pa snežna brozga, sol in antifriz: dodatna zimska tveganja

Snežna brozga hitro pritegne pse, saj vsebuje vonje hrane in cest. Ta mešanica soli, peska in umazanije lahko draži njihove sluznice. Pogosti znaki zaužitja so slinjenje, bruhanje in driska. Pri občutljivih psih lahko povzroči bolečine v trebuhu.

Sol za ceste lahko psi zaužijejo med lizanjem tačk ali obrob pločnikov. To lahko privede do hipernatriemije, ki jo spremljajo žeja, letargija in dezorientiranost. Pri tem so možni tudi tremorji. Hiter odziv je ključen za preprečitev resnejših zapletov.

Zastrupitev s sredstvom proti zmrzovanju je ena izmed najbolj nevarnih zimskih nevarnosti za pse. Etilen glikol, ki ga vsebuje antifriz, je sladkega okusa, zato ga psi radi lizajo. Že majhna količina je lahko smrtonosna, povzroči odpoved ledvic. Ob sumu na zaužitje je nujno takoj poklicati veterinarja.

Skrb za zaščito pasjih tačk v zimskem obdobju je bistvena. Tačke po sprehodu umivamo z mlačno vodo in nato dobro osušimo. Uporabljamo Chloé balzam za tačke, ki omogoča dodatno zaščito in skrbi za razpoke.

Izogibanje lužam pod vozili in obcestni umazaniji je pomembno. V nevarnih območjih je priporočljivo uporabljati košarasti nagobčnik. Ta onemogoča pobiranje nevarnih snovi, a dovoljuje normalno dihanje in pitje.

• Po vsakem izhodu: spiranje tačk, pregled blazinic, nanos balzama.
• V mestu: izogibanje temnim lužam in kupom snega ob cesti.
• Oprema: košarasti nagobčnik, svetlobna ovratnica, brisača v torbi.
• Opazovanje znakov: bruhanje, žeja, zmedenost, boleč trebuh.

Ob skrbi zaradi snežne brozge ali suma zaužitja sredstva proti zmrzovanju, je ključno hitro ukrepanje. Zabeležimo čas in količino ter poiščemo veterinarsko pomoč.

Sezonski načrt: kako čez zimo ohranimo zdravo prebavo

Ustvarimo zimski načrt za psa, ki podpira njegovo zdravje. Osredotočimo se na hidracijo, pravilno prehrano in uvedbo rutine, ki jo vzdržujemo dnevno.

V prvih dveh tednih začnemo z izbiro hipoalergene hrane: CricksyDog Juliet, Ted ali Chucky. Nato postopoma vključimo Ely mokro hrano, za dodatno vlago, in ukrepamo proti pobiranju zmrznjene trave.

Delimo dnevne obroke in pazljivo sledimo odzivom. Po hranjenju zagotovimo čas za miren počitek. Osnova ostaja hidracija in kakovostna prehrana s svežo vodo.

V naslednjih dveh tednih pričnemo z ocenjevanjem blata. Dodamo psyllium in omega-3 maščobe, razdelimo obroke. To pomaga ohranjati prebavo tudi v hladnejših mesecih.

• V ekstremnem mrazu zmanjšamo dolžino sprehodov.
• Dom pretvorimo v prostor za mentalno stimulacijo: vonjalne igre in počasne hranilnike.
• Skrbimo za čistočo tačk, odstranjujemo škodljive ostanke.

Tedensko preverjamo morebitne znake težav: bruhanje, sluz v blatu, apatijo. Ob ponavljanju znakov se posvetujemo z veterinarjem. Tako zagotavljamo varno zimsko skrb.

Enotne priboljške uporabljamo za preprostejše spremljanje prehrane. Vključimo izdelke za dentalno higieno in, če je potrebno, dodatke za aktivne pse.

Za kožo uporabimo šampon, ki odstrani soli in umazanijo. V ospredju ostaja hidracija in uravnotežena prehrana, primerne temperature za našega psa.

Končno, tedensko spremljamo težo in vnos tekočine. Beležimo reakcije na hrano. S tem zapremo krog skrbi za psa v zimskem času.

Zaključek

V zimskih mesecih kombinirajo trije dejavniki višjo stopnjo tveganja za pse: ozebline od zmrznjene trave, počasnejšo prebavo in povečano izpostavljenost soli in kemikalijam. Ti dejavniki lahko povzročijo bruhanje, drisko ali napenjanje. Zato je pomembno, da opazujemo živali, skrajšamo čas sprehodov po varnih poteh in sledimo redni rutini. Tako bomo pripomogli k ohranjanju želodčnega ravnovesja.

Prepoznavanje prvi znakov neugodja je bistveno: slinjenje, cmokanje, nenadno zanimanje za travo, nemir, napet trebuh ali krvavkaste sledi v blatu. Domača pomoč zajema počitek, svežo vodo, začasno spremenjeno prehrano in spremljanje apetita. Ob poslabšanju, kot so nekontrolirano bruhanje, letargija ali bolečina, je nujen obisk pri veterinarju. S tem lahko preprečimo hujše prebavne težave.

Začne se z odgovornim vodenjem psa: neprestani nadzor, uporaba košarastega nagobčnika po potrebi, hoja po čistih poteh, umivanje tačk po stiku s soljo in ohranjanje hidracije. Pravilna prehrana, ki vključuje manjše obroke in hipoalergeno hrano brez piščanca in pšenice, prav tako pripomore. Predstavili smo linije CricksyDog hrane, ki podpirajo zdravo črevesno floro.

Z upoštevanjem teh nasvetov kombiniramo teoretično znanje in praktične izkušnje. Pravilna izbira poti, skrbno čiščenje tačk po sprehodu, izogibanje alergenom v hrani ter dosledno sledenje dnevni rutini zagotavljajo zimsko dobro počutje naših štirinožnih prijateljev. Doslednost in pravilne odločitve nam pomagajo, da zimo preživimo brez prebavnih težav.