i 3 Kazalo

Driska po uživanju snega – kaj storiti s psom?

m
pes
}
09. 10. 2025
driska psa po zaužitju snega pozimi

i 3 Kazalo

Zima prinese idilične trenutke, ko pes veselo lovi snežinke. Vendar smeh hitro zamenja skrb, ko se pojavi mehko blato. Driska po zaužitju snega povzroči, da se vprašamo, če smo prezrli kaj pomembnega. Hitro se namreč zgodi, da veselje preide v strah.

Sneg skriva nevarnosti: sol, glikole, bakterije in celo plesni se skrivajo v njem. Mraz lahko draži pasje prebavila, kar vodi v težave. Ko opazimo, da naš pes zaradi snega trpi zaradi prebavnih težav, želimo hitro ukrepati.

V nadaljevanju bomo obravnavali, kako pristopiti k problemu. Razložili bomo, zakaj psi pozimi doživljajo drisko in kako prepoznati simptome. Nato bomo pokazali, kako lahko doma takoj ukrepamo. Obravnavali bomo ustrezno prehrano in hidracijo, da pomagamo psu. Prav tako bomo izpostavili, kdaj je obisk veterinarja nujen.

Ključne ugotovitve

  • Sneg lahko vsebuje sol, glikole, bakterije in plesni, zato hitro sproži akutno drisko.
  • Mraz dodatno draži prebavila, kar okrepi pes in sneg prebavne težave.
  • Začnemo z opazovanjem simptomov, kratkim postom, nežno prehrano in hidracijo.
  • Vemo, kdaj takoj do veterinarja: kri v blatu, apatija, dehidracija ali dolgotrajni znaki.
  • Hipoalergene izbire in probiotiki podprejo črevesno ravnovesje med okrevanjem.
  • Preventiva na sprehodih in nadzor vnosa snega zmanjšata tveganje pozimi.

Kaj povzroča drisko po uživanju snega pri psih

Ko pes poje sneg, se zgodi nekaj zapletenih procesov v njegovem prebavilu. Mrzli sneg povzroči šok za črevesje. To pospeši gibanje črevesja, kar lahko privede do osmotske driske. Če je pes občutljiv, se lahko težave pojavijo že po nekaj urah.

Prisotni so tudi kemični dejavniki. V urbanih območjih se uporablja sol proti zmrzovanju. Soli, kot so natrijev, kalcijev in magnezijev klorid, dražijo črevesno sluznico in vlečejo vodo vanjo. Zimske težave s prebavili so lahko posledica antifrizov ali detergentov.

Sneg ni sterilno okolje. Vsebuje lahko bakterije, kot sta Escherichia coli in Campylobacter, in druge patogene. Strupene snovi iz snega se lahko prek drobnih delcev peska ali mikroplastike prenesejo v črevesje.

Mehanska draženja so še en problem. Led, pesek in mikroplastika lahko praskajo po sluznici. Zimski priboljški ali hitra menjava hrane samo še poslabšajo težave z gastrointestinalnim stresom pri psih.

Stres in vzburjenost na sprehodih prispevata k slabšemu stanju. Igranje in lovljenje kep zvišuje črevesni tonus. Tako se vzroki za zimsko drisko pri psih kopičijo: mraz, kemikalije, mikrobi in vedenjski dejavniki.

Nevarno je predvsem na pločnikih, kjer je večja verjetnost za prisotnost škodljivih snovi. Ob uporabi soli proti ledu je več de-icerjev in toksinov, še posebej med taljenjem in zmrzovanjem.

  • Termični učinek snega: hitra peristaltika in osmotski učinek.
  • Kemična kontaminacija: soli, antifrizi, detergenti.
  • Mikrobi in paraziti: E. coli, Campylobacter, Giardia.
  • Tujki: led, pesek, mikroplastika, hrana.
  • Vedenjski dejavniki: vznemirjenje, hitro hranjenje med igro.

driska psa po zaužitju snega pozimi

Zaznavanje akutne driske pri psih po zimskem igranju je pogosto. Ponavadi se stanje izboljša v enem do treh dneh. Mehko ali včasih celo vodeno in svetlejše blato je prvi opozorilni znak.

Driska lahko hitro preraste v resnejše stanje, če psa muči dehidracija ali če zaužije toksine. V snegu mest in na gorskih cestah najdemo soli in kemikalije kot je etilen glikol. Onesnažen sneg lahko povzroči draženje in drisko.

V prvih 24 urah ponavadi zadošča nega doma z rehidracijo in lahkim obrokom. Obisk veterinarja postane nujen, če se pojavijo bruhanje, kri v blatu ali trebušne bolečine. Hitro ukrepanje je bistveno, saj lahko te simptome povzročajo tudi druge bolezni.

Lažje primere spremlja 2–4 krat dnevno mehkejše blato. Barva se spreminja od svetlo rjave do rumene, običajno z več sluzi. Če se stanje v 24 urah ne izboljša, je treba ukrepati hitreje.

Pravilna ocena situacije je ključna za hitro ukrepanje. Pomembno je spremljati psa, zabeležiti pomembne informacije. Tako lahko veterinar hitreje ugotovi, ali gre za prehodno težavo ali kaj resnejšega.

  • Blag potek: 12–24 ur nežne diete in tekočine, skrbno spremljanje.
  • Opozorilni znaki: kri, pogosta vodena driska, bruhanje, apatija, vročina.
  • Tveganja: posipne soli, antifriz, urbani sneg s pločnikov in parkirišč v Sloveniji.
  • Diagnostika: ob sumu na parvovirus, pankreatitis ali giardiozo je potreben veterinar.

Za obravnavo driske pri psu, začnemo z izogibanjem snegu, nudenjem sveže vode in lahko prehrano. Če se stanje poslabša, poiščemo veterinarsko pomoč.

Za varno zimsko zabavo izberimo čiste površine in se izogibajmo onesnaženim območjem. Tako zmanjšamo možnost za zapletene zdravstvene težave zaradi zimske driske.

Najpogostejši simptomi, ki spremljajo drisko po snegu

Če pes pojeste sneg, se simptomi driske lahko kmalu prikažejo. Začetni znaki vključujejo pogostejše odvajanje in blato, ki je mehko ali celo vodeno. Pogosto se v blatu opazi tudi sluz, ki jo spremlja nenavaden, oster vonj.

Simptomi vključujejo še pline, kruljenje v trebuhu in napenjanje. Ob tem lahko pes izkazuje manjši apetit in povečano željo po pitju, včasih tudi bruhanje. Občutljivejše živali lahko postanejo letargične, kar lahko pomotoma pripisujemo običajni utrujenosti.

  • Mehko ali vodeno blato, pogostejše odvajanje
  • Sluz v blatu psa in izrazit vonj
  • Plini, kruljenje, napenjanje
  • Slab apetit, žeja, občasno bruhanje
  • Blaga šibkost ali tresenje zaradi mraza

Pri blažjem poteku simptomov pes še zmore piti in se počuti bolje po počitku. Vendar pri težjih primerih se pri psih pojavijo znaki, ki zahtevajo takojšnjo pozornost, kot so: krvava driska, črno smolnato blato, močne bolečine v trebuhu in neprestano bruhanje.

  • Znaki dehidracije pri psu: suhe dlesni, vdrte oči, slaba elastičnost kože
  • Huda letargija, šibkost, težave pri vstajanju
  • Možno zvišanje temperature in tresenje od bolečine
  • Neurološki znaki, na primer ataksija, pri sumu na zastrupitev z etilen glikolom

Posebno hitro je potrebno ukrepati pri mladih psih, starejših in tistih z obstoječimi kroničnimi boleznimi. Pri teh je izguba tekočin in elektrolitov hitrejša. Krvava driska je lahko zgodnji pokazatelj hujših zdravstvenih problemov.

Ločimo lahko blago obliko driske, pri kateri pes še vedno kaže zanimanje za igro in pije, od hujše, kjer prevladujeta bolečina in apatija. V takih primerih je ključno dokumentirati kako pogosto se odvajanje zgodi, kakšen je videz blata in ali je prisotna sluz ali kri.

Takojšen ukrep doma: prvi koraki

Ko pes po snegu dobi drisko, začnemo z umirjeno atmosfero in strogim nadzorom. Za odrasle pse predlagamo 6–12 ur prekinitve hranjenja. Mladiči, starejši psi in diabetiki te prekinitve ne smejo imeti. Osredotočimo se na dajanje črevesju priložnost za regeneracijo.

Po odmoru nudimo majhne in pogoste obroke lahke hrane: kuhani piščanec brez kože, beli riž ali kuhani krompir brez dodane soli. Ko razmišljamo, kaj dati psu za drisko, se osredotočimo na enostavne sestavine. Serviramo majhne količine vsake 3–4 ure.

Zagotovimo psu zadostno hidracijo. Naj ima vedno dostop do sveže, mlačne vode. Po potrebi dodamo oralno elektrolitsko raztopino namenjeno živalim. S tem nadomeščamo izgubljene tekočine in elektrolite.

Izogibamo se dajanju mleka, mastne ali začinjene hrane ter hrane, ki je pes prej ni jedel. Antidiaroike namenjene ljudem uporabljamo le po nasvetu veterinarja. Pri psih na stalni terapiji se glede morebitnih sprememb posvetujmo z veterinarjem.

Med sprehodom preprečujmo psu, da bi jedel sneg. Uporabljajmo kratek povodec in košarasti nagobčnik. Psu zaščitimo trebuh s suho brisačo in toplim plaščem, saj mraz draži črevesje.

  • Opazujmo frekvenco odvajanj, videz blata in vedenje.
  • Redno preverjajmo hidracijo (dlesen, kožni turgor) in temperaturo.
  • Shranimo vzorec blata za primer laboratorijske analize.

Če se stanje slabša ali ne izboljšuje, prenehajmo z domačim zdravljenjem. Takoj poiščimo veterinarsko pomoč. Do takrat sta ključna previdna prehrana in vzdrževanje hidracije. Izbira prehrane za psa z drisko mora biti osredotočena na preproste, lahko prebavljive obroke.

Kdaj nujno do veterinarja

Ob podoživljanju vprašanj glede časa za obisk veterinarja pri psu z drisko, je treba poznati nekatere meje. Za odrasle pse je ključnega pomena, da se obrne na veterinarja, če driska vztraja dlje kot 24 do 36 ur. V primeru mladičev je kritično obdobje krajše, saj že več kot 12 ur driske lahko hitro privede do dehidracije.

Ob prisotnosti krvi ali zelo temnega, skoraj katranastega blata, je obisk veterinarja nujen zaradi krvave driske. Nevarnost predstavljajo tudi neprestano bruhanje, nezmožnost pitja ali zadrževanja tekočine. Ti simptomi psa postavljajo v kritično stanje, ki zahteva takojšnjo veterinarsko pozornost.

Alarmantni so tudi simptomi, kot so hude bolečine v trebuhu, nenavadna napihnjenost in telesna temperatura, ki presega 39,4°C ali pade pod 37,5°C. Med nevarne znake spadajo tudi simptomi, ki kažejo na možno zastrupitev, na primer nenadna šibkost, kolaps, nevrološke težave ali pretirano slinjenje. Dodatna previdnost je potrebna, če je pes prišel v stik s škodljivimi snovmi, kot so soli za posipanje, antifriz ali pokvarjena hrana.

Psi z določenimi zdravstvenimi težavami, kot so diabetes, Cushingova bolezen, ledvične bolezni ali pa so preprosto starejši, so še bolj izpostavljeni tveganju. Pri teh psih je potreben še hitrejši odziv na prve znake driske, saj je tveganje za hitro napredovanje dehidracije večje.

Veterinar lahko izvede preiskave, kot so hematologija, biokemija in testiranje blata, da odkrije morebitne vzroke težav. Na primer, izvede se test na giardio ali parvovirus. Včasih je potrebna tudi uporaba rentgenskih ali ultrazvočnih slik. Zdravljenje lahko obsega infuzije, zdravila proti bruhanju, zaščito želodca, probiotike in v primeru posebnih diagnoz, kot so krvava driska ali zastrupitev, tudi specifična zdravljenja.

  • Driska >24–36 ur pri odraslem ali >12 ur pri mladiču.
  • Kri ali črno blato; neprestano bruhanje; nezmožnost pitja.
  • Hude bolečine, napihnjenost, temperatura izven 37,5–39,4°C.
  • Znaki zastrupitve, stik z antifrizom ali solmi; kronične bolezni.
  • Vsak sum na dehidracija pri mladiču in drugi nevarni simptomi pri psu.

Kadar smo v dilemi, ali opazovati dogajanje doma ali se odpraviti na pregled, naj nas k hitri decision vodi zavedanje o resnosti situacije. Odločitev za hiter klic in dogovor za pregled pri veterinarju je vedno varnejša opcija.

Možni vzroki v ozadju: od mraza do patogenov

Ko pes poliže sneg, ga že sam mraz lahko razdraži. Hlad lahko spremeni peristaltiko, pospeši prehod blata. To je pogost vzrok za mehkejše blato.

V snegu so raztopljene soli in umazanija. Ti elementi privabijo vodo v črevo, kar redči blato. Pri občutljivih psih to lahko privede do hitre in vodene driske.

Zimski čas prinaša realno nevarnost patogenov v snegu. Okužbe, kot so giardia, povzročajo vodeno drisko in hujšanje pri psih. Posebej pri mladičih lahko parvovirus povzroči hud akutni enteritis.

Bakterije kot sta Campylobacter in Salmonella, sta pomembni zoonozi. Riziko se poveča pri surovi prehrani. Prisotni so tudi pasji koronavirusi in kokcidije.

Med sprehodom pes včasih zaužije led, pesek, kamenčke. Mikroplastika, ki se prilepi na sneg, lahko draži sluznico. To lahko mehansko poškoduje črevesje.

Kemični dražljaji, kot je sol za ceste, povzročajo bruhanje, drisko in motnje elektrolitov pri psih. Posebej nevaren je etilen glikol zaradi akutne nefrotoksičnosti. Propilen glikol je običajno blažji dražilec.

Maščobni priboljški po hladnem sprehodu lahko sprožijo pankreatitis. To se izraža kot boleč trebuh, letargija in driska. Previdno s maščobnimi ostanki.

Zimski stres vpliva na mikrobioto. Spremembe v rutini, manj gibanja in hlad lahko porušijo črevesno ravnovesje. Takšne spremembe lahko povečajo občutljivost na patogene in toksine.

  • Hladen sneg: refleksno pospešena peristaltika.
  • Raztopljene soli: osmotska driska in elektrolitske motnje.
  • Toksini: sol za ceste zastrupitev pes, etilen glikol pes, propilen glikol.
  • Patogeni: giardia pri psu, parvovirus zima, Campylobacter, Salmonella, koronavirosi, kokcidije.
  • Tujki: led, pesek, kamenčki, mikroplastika.
  • Presnova: pankreatitis po mastnih prigrizkih v mrazu.

Prehranska podpora in hidracija med okrevanjem

Ko počiva prebavni sistem psa, so majhni in pogosti obroki ključni. Izbrati moramo lahko prebavljivo hrano: pusta beljakovina in preprosti škrob. Primeren je bel riž ali kuhan krompir zmešan s kuhanim piščancem; za alergike je bolje izbrati jagnjetino ali ribe.

Razdelimo obroke na 3 do 6 na dan. Vsak obrok naj vsebuje nekaj vode, da se poveča vnos tekočine. Pri zelo vodenem blatu svetujemo elektrolite za pse, da nadomestimo izgubljene minerale, kot priporočajo veterinarji.

V prvih 24 do 48 urah lahko doma pripravimo kuhano dieto. Kjer to ustreza, dodamo žličko topnih vlaknin (npr. psilium), saj vlaknine pomagajo vezati vodo v črevesju. Če pride do napenjanja ali vetrov, zmanjšamo količino vlaknin.

Za pse, ki so občutljivi, izberemo hipoalergene komercialne formule brez piščanca in pšenice. Ob izboljšanju stanja blata, postopoma uvajamo njihovo običajno prehrano. Vsak dan povečamo delež običajne hrane in opazujemo njihovo reakcijo.

Pri mladičih in drobnih pasmah je potrebno biti previden glede nizke ravni sladkorja v krvi. Obroke redno dajemo, ob potrebi dodamo več tekočine. Tako zagotovimo, da sta prehrana in hidracija uravnoteženi, kar prebavnemu sistemu omogoči okrevanje.

  • Majhni, pogosti obroki: 3–6 na dan
  • Osnova: bel riž ali kuhan krompir + pusta beljakovina
  • Dodatna voda pri obrokih in elektroliti za pse po potrebi
  • Kratka kuhana dieta pes driska, nato postopno vračanje hrane
  • Topne vlaknine (psilium) po meri tolerance

CricksyDog prehrana kot nežna, hipoalergena izbira

Po težavah z drisko iščemo hrano, ki je blaga za prebavni sistem. CricksyDog hipoalergena hrana je oblikovana brez dveh ključnih alergenov: piščanca in pšenice. To pomaga zmanjšati obremenitev za občutljiv želodec in črevesje. S tem prispevamo k preprečevanju ponovitev težav in ohranjamo energijo našega psa.

Pri suhi hrani upoštevamo velikost in starost psa. Juliet ponuja manjše brikete in lahko prebavljive proteine za majhne pse. Ted zagotavlja uravnotežena vlakna in pravo maščobno razmerje za srednje ter velike pse, kar pomaga po prebavnih težavah. Chucky podpira rast mladičev, obenem pa ščiti njihov občutljivi trebuh.

Prilagajanje beljakovin občutljivostim je ključno. Na voljo so formule z jagnjetino, lososom, zajcem, govedino ali beljakovinami iz žuželk. To omogoča izbor hrane, ki jo pes že dobro prenaša. Za dodatno vlago in okus ponujamo Ely mokro hrano z jagnjetino, govedino ali zajcem.

Med okrevanjem omejimo priboljške. Ko blato postane stabilno, so MeatLover priboljški idealna izbira. So 100% mesni in imajo kratek seznam sestavin, kot so jagnjetina in losos. Za podporo imunosti in sklepov uvajamo Twinky vitamine, po posvetovanju z veterinarjem.

Zima lahko prizadene kožo, zato je nega ključna. Chloé šampon nežno čisti in pomirja kožo. Poleg tega balzam za smrček in tačke ščiti pred zimskimi vplivi. Za izbirčne pse je tu Mr. Easy preliv. To je veganska omaka, ki spodbudi apetit, ne da bi obremenila prebavo.

Za ustno zdravje so Denty zobne palčke odlična izbira. Pri uvajanju novosti gremo počasi, z majhnimi obroki, ko je blato psi stabilno. Spremljamo reakcijo psa in prilagajamo prehrano po potrebi, za ohranjanje zdrave prebave.

  • Osnova: CricksyDog hipoalergena hrana, strukturirana brez piščanca brez pšenice.
  • Velikostno prilagojeno: Juliet za majhne pse; Ted za srednje in velike pse; Chucky za mladiče.
  • Hidracija in okus: Ely mokra hrana kot dopolnilo obrokov.
  • Nagrajevanje: MeatLover priboljški po stabilizaciji blata.
  • Podpora: Twinky vitamini po nasvetu veterinarja.
  • Nega in apetit: Chloé šampon ter Mr. Easy preliv pri izbirčnih jedcih.
  • Ustna higiena: Denty zobne palčke ob nadzorovanem žvečenju.

Kako varno upravljati z obroki po epizodi driske

Po koncu bruhanja pričnemo z uvajanjem hrane v majhnih korakih. Prvi dan psu nudimo 4–6 lahkih obrokov. Vodo ima na voljo neprestano. Izogibamo se prekomernemu pitju naenkrat.

Od drugega do tretjega dne postopoma večamo količino hrane. Zmanjšujemo število obrokov. Obrok ostane manjši, dokler se blato ne normalizira. Pes mora ohranjati apetit in biti živahen.

  • 1. dan: 4–6 manjših obrokov lahke hrane.
  • 2.–3. dan: večja količina, manj obrokov.
  • Po stabilizaciji 48 ur: priboljški šele nato, in to skromno.

Postopoma prehajamo na redno prehrano, upoštevajoč razmerje 25–50–75–100% do petega dne. Če pes ima posebne prehranske potrebe, izberemo posebno hrano. Na primer, meni, kot je CricksyDog Juliet, Ted, Chucky ali Ely, zmanjša možnost težav.

Pri načrtovanju prehrane upoštevamo prebavo in pasmo psa. Dodatek topnih vlaknin iz buče ali psyllium se uporablja v omejenih količinah. Pes z anamnezo pankreatitisa potrebuje dieto z nizko vsebnostjo maščob.

  1. Stanje blata, apetita in energije spremljamo dnevno.
  2. Pri poslabšanju se vrnejo na prejšnji korak.
  3. V primeru, da se stanje ne izboljša, kontaktiramo veterinarja.

Stabilno rutino gradimo z mirnim tempom, urejenim obrokom in disciplino. Ta pristop uspešno vodi skozi obdobje okrevanja po driski.

Probiotiki, prebiotiki in dodatki za črevesno ravnovesje

Ko se pes sooči s prebavnimi težavami po zimskih radostih, je ključna premišljena črevesna podpora. Veterinarski sevi, kot sta Lactobacillus in Enterococcus faecium, skrajšajo čas trajanja težav. Prav tako okrepijo črevesno mikrofloro. Izbor pravega probiotika za pse z drisko lahko prinese hitro olajšanje. To še posebej velja, če ga dodamo ob prvih znakih težav.

Obogatitev prehrane s prebiotičnim inulinom in oligosaharidi, kot sta FOS in MOS, je koristna. Ti prehranjujejo koristne bakterije, kar pomaga pri vzpostavitvi ravnotežja. To blaži nihanja v konsistenci blata in krepi obrambo sluznice.

Psilium vlaknine so učinkovite pri regulaciji blata. Voda se veže na psilium, kar tvori gelasto strukturo. Ta proces olajša formacijo blata in umiri črevo. Pomembno je dodajati vlaknine postopoma in skrbeti za hidracijo psa.

V akutni fazi so koristni praški z elektroliti in cinkom. Cink lahko pospeši okrevanje, medtem ko elektroliti nadomeščajo izgubljene minerale. Izberimo izdelke namenjene živalim, kot so Royal Canin ali Purina Pro Plan Veterinary Diets.

Upoštevajmo navodila proizvajalca in se posvetujmo z veterinarjem, predvsem pri občutljivejših skupinah. Izogibajmo se uporabi pripravkov za ljudi, ker niso primerni za pse.

Rutinska uporaba izbranega probiotika v kombinaciji s prebiotikom inulin in psilium vlakninami je temelj vzdrževanja. Redna uporaba v majhnih odmerkih stabilizira črevesno floro. To zmanjša tveganje za ponovitev težav.

  • Probiotiki: Lactobacillus, Enterococcus faecium za stabilizacijo.
  • Prebiotiki: inulin, FOS in MOS podpirajo koristne bakterije.
  • Vlaknine: psilium vlaknine za regulacijo blata.
  • Podpora: elektroliti in cink po nasvetu veterinarja.

V primeru, da ni izboljšanja ali če opazimo simptome dehidracije, je nujen obisk pri veterinarju. Hitra in pravilna kombinacija ukrepov omogoči varno vrnitev psa k običajnim navadam.

Varna zimska rutina na sprehodih

Na zimski sprehodi s psom uporabljamo povodec in vadimo ukaz “pusti”. To nam omogoča, da se izognemo skušnjavam in preprečimo, da bi pes jedel sneg. Košarasti nagobčnik lahko pripomore pri psih, ki radi pobirajo sneg, hkrati pa jim omogoča, da normalno dihajo in pijejo.

Izogibamo se potem blizu sveže posipanih območij z soljo in kupčkov ob cestah. S tem zmanjšamo možnost stika s soljo in zastrupljenim snegom. Vedno s seboj nosimo stekleničko vode, da lahko psi pijejo čisto vodo namesto snega.

Po prihodu domov tačke speremo z mlačno vodo, osušimo in namažemo z balzamom, kot je Chloé nose & paw balm. Ta postopek učinkovito ščiti tačke pred soljo, preprečuje razpoke in vnetje kože.

Za kratkodlake in manjše pasme psov nadenejo plaščke za pse, da zmanjšamo mrazni stres. V zelo mrzlih dneh se odločimo za krajše, pogostejše sprehode, da zagotovimo varnost in zadostno gibanje.

  • Vadimo “pusti” in nadzorujemo okolje: s tem preprečimo, da bi pes jedel sneg.
  • Izogibamo se sveže posipanim površinam; zaščita tačk sol začne z omejevanjem stika in pazljivo nego.
  • Nosimo vodo s seboj; zimski sprehodi s psom naj vključujejo pogoste postanke za hidracijo.
  • Uporabljamo plašček za psa in po potrebi nagobčnik za varno raziskovanje okolice.

Ko opazimo, da pes liže tačke ali kaže znake draženja, upočasnimo tempo in ponovimo nego. Dosledna skrb za psa zagotavlja mirne sprehode in boljše počutje v mrazu.

Posebnosti pri občutljivih in alergičnih psih

Psi z IBD ali alergijami so občutljivi na drobne dražljaje, kot je zaužitje snega ali sprememba priboljška. Ključno je ohranjati doslednost in miren ritem hranjenja ter pozorno opazovati psa. Ob znakih srbečice, vetrov ali mehkega blata se je potrebno hitro posvetovati z veterinarjem.

Hipoalergena dieta predstavlja varno okolje za pse z občutljivim želodcem. Izogibamo se piščancu in pšenici, saj pogosto sprožata intoleranco. Raje izberemo preverjene beljakovine, ki manj obremenjujejo prebavni sistem.

Jagnjetina, zajec, losos ali žuželčji proteini so odlična izbira. Blagovne znamke kot CricksyDog nudijo posebne linije hrane, kot so Juliet, Ted, Chucky, Ely. Te linije se osredotočajo na en vir beljakovin in imajo kratek seznam sestavin. Tako lažje obvladujemo alergije in ščitimo občutljiv želodec našega psa.

  • Nov beljakovinski vir uvajamo postopoma: 25% nove hrane na vsaka dva dni, dokler ni doseženih 100%.
  • Sledimo odzivu psa: spremljamo konsistenco blata, stanje kože, srbenje in raven energije.
  • Izogibamo se priboljškom z več sestavinami. Prednost dajemo enoproteinskim prigrizkom, na primer MeatLover s pojedino iz enega vira mesa.

Če obstaja intoleranca na piščanca, izbiramo recepte brez piščančje maščobe ali skritih hidrolizatov. Pri surovih in kuhanih dietah skrbno ločimo beljakovinske vire in uvajamo samo eno novost naenkrat. To nam omogoča, da natančno določimo, kaj psu ustreza.

Ob problemih s kožo ali sluznicami lahko po posvetu z veterinarjem uporabimo Twinky multivitamin. Med drisko pazimo na elektrolitsko ravnovesje in zadostno hidracijo. Pri psih, ki so še posebej občutljivi, začasno zmanjšamo obroke in povečamo frekvenco hranjenja.

Pri mladičih, brahicefaličnih pasmah in starejših psih smo še posebej previdni. Pri njih je nevarnost dehidracije večja, kot tudi tveganje za hipotermijo. Topel obrok ponudimo takoj po sprehodu, psa obrišemo, obenem pa vzdržujemo hipoalergeno dieto. Saj občutljiv želodec ne prenese hitrih sprememb.

Ko pes dobro prenese določeno hrano, je pomembno, da ohranimo to rutino vsaj 6–8 tednov. Stabilna izbira enega vira beljakovin nam pokaže, kako hrana vpliva na psa. Potem lahko premišljeno preizkusimo nov vir, da se izognemo novim izbruhom alergij ali intoleranc na piščanca.

Razlike med akutno in kronično drisko

Prvi korak je ločiti, ali imamo opravka z akutno drisko ali z vzorcem, ki traja dlje. Akutna driska se zadrži pod 14 dni. Vzroki so pogosto dietna napaka, mraz ali lahkotna okužba. Z nežno prehrano, zadostno hidracijo in počitkom se stanje običajno stabilizira brez posegov.

Ko driska preseže tri tedne ali se vrača, govorimo o kronični obliki. To nakazuje na možne kompleksne vzroke, kot so hrana, ki ne ustreza, težave s paraziti ali vnetni procesi v črevesju. Kronična driska zahteva prilagojeno, lahkotno prehrano in redno prehranjevanje.

Razumevanje, kdaj in kako ukrepati pri driski, pomeni jasno diagnostično strategijo. Ta pristop omogoča, da se izognemo ugibanjem. Diagnostični koraki so jasni.

  • Pregled blata za odkrivanje parazitov in potencialno giardie, ter, če potrebno, kasnejše ponovne teste.
  • Krvne preiskave, ki preverjajo funkcije trebušne slinavke ter sposobnost absorpcije (B12, folat).
  • Testiranje prehranskih reakcij z eliminacijsko dieto, ki temelji na enostavnih hipoalergenih beljakovinah.
  • Za bolj zapletene primere sledijo slikanje trebuha ter možnost endoskopije in biopsije za ugotavljanje IBD.

Pri akutni driski je običajno dovolj kratkotrajna podpora in spremljanje. Za kronično drisko je pomembno slediti diagnostičnemu načrtu po korakih. Zabeležimo vsako reakcijo, kar nam pokaže pravo pot pri raziskovanjih in prehranskih prilagoditvah.

Optimalni rezultati se dosežejo s počasnim ritmom, natančnimi zapiski in postopnimi, a doslednimi prilagoditvami. Ta metodologija omogoča razlikovanje med trenutnimi odzivi in primeri, ki zahtevajo bolj detaljen pristop.

Higiena, dezinfekcija in zaščita drugih psov

Ko psa muči driska, je pomembno, da ukrepamo hitro. S tem zaščitimo druge živali in ljudi v domu. Čiščenje in dezinfekcija sta ključnega pomena po vsakem incidentu.

Takoj pojavu driske odstranimo iztrebke. Uporabimo razkužilo, učinkovito proti parvovirusu. Pri sumu na okužbo se zanašamo na belilo, ki vsebuje natrijev hipoklorit. Pomembno je upoštevati pravilno razmerje razredčitve in čas delovanja.

  • Očistimo in posušimo posode za hrano ter vodo.
  • Odeje, prevleke in brisače operemo pri visokih temperaturah.
  • Za čiščenje tal in zunanjih površin sledi skrbna dezinfekcija.

Da preprečimo širjenje okužb, omejimo kontakte med psi za 48–72 ur. Posebno pozornost posvetimo mladičem, necepljenim in starejšim psom z ločevanjem prostorov.

  1. Umivanje rok po stiku z bolnim psom je obvezno.
  2. Tačke psa speremo po vsakem sprehodu, da odstranimo nevarnosti.
  3. Pomembno je redno prezračevanje in čiščenje bivalnega prostora psa.

Z rednim čiščenjem in uporabo parvovirus razkužila ustvarjamo varno okolje. Tako preprečujemo širjenje bolezni med psi tako doma kot na sprehodu.

Najpogostejše napake, ki jih pozimi delamo skrbniki

Bližnjice nas premamijo, ko se soočimo z ledom in snegom. Med napake spada dovoljenje psom, da jedo sneg. Dodajanje premalo vode, predolgo in naporno tekanje ter zanemarjanje zaščite tačk sta pogosti napaki.

Na sprehodih nam pasti niso vedno očitne. Sneg je pogosto onesnažen s soljo in razkužili. To draži psom blazinice, ki jih nato ližejo. S pravim nadzorom in ustrezno rutino lahko preprečimo ta začarani krog.

Prehranske napake se zgodijo neopaženo. Prehitro hranjenje po bruhanju obremeni želodec, medtem ko nenadna menjava hrane lahko razburi črevesje. Pogosto pa nas tudi mikajo priboljški “za tolažbo” po epizodi driske, ki pa lahko povzročijo več škode kot koristi.

  • Vodimo psa na kratkem povodcu in po potrebi uporabimo nagobčnik, da omejimo, da pes je sneg in smeti.
  • S seboj vedno vzamemo svežo vodo; hidracija zmanjša skušnjavo po zaužitju snega in soli.
  • Počakamo s hrano: po slabosti ali bruhanju uvedemo majhne, pogoste obroke, da preprečimo prehitro hranjenje po bruhanju.
  • Pred sprehodom nanesemo zaščitni balzam ali uporabimo čevlje; po vrnitvi tačke speremo s toplo vodo.
  • Izogibamo se sveže posipanim površinam in se poučimo o razkužilih na poteh v soseski.

Doma je potrebna dodatna previdnost. Ne dajemo psom človeških zdravil brez posveta z veterinarjem. Bodimo pozorni na znake dehidracije kot so suha usta, udrte oči in apatičnost. Zmeren pristop in dosledna zimska skrb zmanjšata tveganja.

Med okrevanjem se držimo enostavne rutine. Hrano vračamo postopoma, priboljške doziramo in spremljamo psa. Tako prekinemo negativni cikel, ki ga prinesejo zimske napake. Tako psu zagotovimo varno in udobno bivanje skozi hladne dni.

Vzorčni dnevni plan okrevanja psa doma

Prilagodili smo načrt okrevanja za drisko pri psih, upoštevajoč velikost, starost in občutljivost našega ljubljenčka. Skrb za psa doma vključuje nenehno opazovanje simptomov, da lahko ukrepamo, ko je to potrebno.

  1. Dan 0: Začetni korak vključuje prekinitev hranjenja za 6 do 12 ur, razen pri mladičih. Nudimo vodo in elektrolite v majhnih požirkih. Psu zagotavljamo toplino, mir in počitek, kar pomaga umiriti prebavila.

  2. Dan 1: Hrano razdelimo na 5-6 mnogih, lahko prebavljivih obrokov. Sprehod je kratek in umirjen, tačke čiste. Spremljanje blata in apetita nam omogoča oceno napredka okrevanja.

  3. Dan 2: Obroke nekoliko povečamo in dodamo probiotike. Če je stanje blata stabilno, dodajamo hipoalergeno hrano CricksyDog (Juliet, Ted, Chucky, Ely) v 25% dnevnega obroka.

  4. Dan 3: Prehajamo na 50–75% ciljnega dnevnega obroka. Dodamo lahko psilium, da izboljšamo konsistenco blata. Poudarek je na vedno dostopni vodi in nežni vadbi.

  5. Dan 4–5: Dosežemo 100% želene dnevne hrane. Po dveh dneh stabilnega blata lahko v prehrano vključimo izbrane priboljške. Nadaljujemo s pozornim spremljanjem simptomov in ob morebitnem poslabšanju takoj kontaktiramo veterinarja.

  • Za alergike: Držimo se prehrane z omejenimi proteini, izogibamo se piščancu in pšenici. Tako vzdržujemo čist in natančen okrevanja po driski, brez provociranja prebave.

Pomembno je, da je urnik predvidljiv, hrana natančno odmerjena. Z dosledno nego in opazovanjem simptomov bo okrevanje vašega psa varno in postopno.

Zaključek

Pozimi psom po zaužitju snega pogosto primanjkuje. Vendar, s pravim pristopom, težavo običajno rešimo doma. Pomembno je, da ostanemo mirni: ponudimo vodo v majhnih, a pogostih količinah, hranimo s prebavno prijazno hrano ter preprečujemo nadaljnje zaužitje snega. Premišljena preventiva je ključna, vključno s krajšimi sprehodi v hladu, vodenjem na povodcu in umivanjem tačk po prihodu domov.

V primeru občutljivega prebavila izberimo hipoalergeno hrano, ki ne vsebuje piščanca ali pšenice. CricksyDog izdelki, kot so Chucky, Juliet, Ted in Ely, so se izkazali kot odlična izbira. Med okrevanjem ne pozabimo na probiotike in topne vlaknine, saj lahko manjši in pogostejši obroki pomagajo pri hitrejšem izboljšanju zdravstvenega stanja.

Pomembno je vedeti, kdaj je obisk veterinarja nujen: prisotnost krvi v blatu, neustavljiva žeja, bruhanje, vročina in letargija so resni simptomi. Če driska ne izzveni v 24–48 urah, je potrebna strokovna pomoč, še posebej pri mladičih in starejših psih. Ta pristop pospeši okrevanje in varuje zdravje.

Za dolgotrajno zdravje je kombinacija preventive in prilagoditve ključna. Omejimo zaužitje snega in uporabljajmo zaščitne kreme za tačke. Dom naj bo čist in spremembe v prehrani naj bodo postopne. Tako oblikujemo zimo, ki je za pse prijetna in varna, brez prebavnih težav. Hipoalergena hrana pa ostaja zanesljiva podpora pri morebitnih težavah.

FAQ

Zakaj pes dobi drisko po uživanju snega?

Zelo hladen sneg draži prebavila, kar pospeši peristaltiko. Sneg v mestih vsebuje posipne soli, antifriz, bakterije, kot so E. coli, in parazite. Ti dejavniki skupaj lahko povzročijo osmotsko drisko, vnetje črevesja in dehidracijo.

Kdaj je driska po snegu pri psu razlog za skrb in obisk veterinarja?

Ako driska traja več kot 24–36 ur, če se pokaže kri ali črno, smolnato blato. Prav tako, če opazimo nepopustljivo bruhanje, močno bolečino, letargijo ali znake dehidracije. Posebno pozornost zahteva vročina nad 39,4 °C in sum na zastrupitev s posipnimi solmi.

Kako ukrepamo doma v prvih 24 urah?

Odraslim psom damo 6–12 ur prebavnega počitka. Po tem jim nudimo majhne, pogoste obroke lahke hrane. Ves čas jim omogočimo dostop do sveže, mlačne vode ali elektrolitskih raztopin. Izognemo se dajanju mleka, mastne hrane in novim živilom.

Med sprehodom preprečimo zaužitje snega in psa vodimo na kratkem povodcu.

Kaj naj pes je med okrevanjem?

Stebla nežne, lahko prebavljive hrane so priporočljiva. Pusta beljakovina, kot je jagnjetina, bel riž ali kuhani krompir so dobre izbire. V 3–6 manjših obrokih dajemo točno takšno hrano. Izogibamo se piščancu in pšenici, še posebej pri občutljivih psih.

Po stabilizaciji blata hrano postopno vračamo v običajen jedilnik v 3–5 dneh.

Ali so probiotiki in prebiotiki koristni?

Da. Veterinarski probiotiki z dokazanimi sevi, kot je Enterococcus faecium, pomagajo skrajšati trajanje driske. Prebiotiki so koristni za vzdrževanje zdrave črevesne flore. Topne vlaknine, kot je psilium, so prav tako koristne za formacijo blata. Uporabo potrdimo pri veterinarju, predvsem za mladiče.

Kako prepoznamo alarmne simptome dehidracije?

Suhe, lepljive dlesni, vdrte oči in zmanjšan turgor kože so opozorilni znaki. Letargija in pospešeno dihanje sta prav tako skrb zbujajoča. Če pes ne pije ali bruha tekočino, je potreben hitri veterinarski pregled, morda celo infuzija.

Je sneg v mestu bolj tvegan kot na podeželju?

Da. Pri mestih so prisotne posipne soli, antifriz in drugi onesnaževalci. Mestni sneg v Sloveniji je zaradi tega pogosteje kontaminiran, zato naj se psi izogibajo njegovemu zaužitju.

Kako preprečimo, da bi pes jedel sneg?

Vzpodbujamo ubogljivost pri ukazu “pusti”. Pri vztrajnih jedcih lahko pomaga uporaba košarastega nagobčnika. Sprehodimo ga na kratkem povodcu in izogibamo se umazanim snegovim kupom. S seboj nosimo vodo, da lahko pes pije čisto.

Katera hipoalergena hrana je primerna po driski?

Izberemo formule brez piščanca in pšenice, ki vsebujejo enoproteinske vire. CricksyDog ponuja različne možnosti suhe in mokre hrane, prilagojene specifičnim potrebam psa, med drugim za dodatno hidracijo.

Kako naj uvajamo hrano po epizodi driske?

Začnemo z manjšimi obroki nežne hrane, nato postopoma uvajamo hipoalergeno hrano. To storimo po shemi 25-50-75-100% skozi nekaj dni. Priboljške dodamo šele po 48 urah stabilnega blata in v majhnih količinah.

Ali lahko damo psu zdravila proti driski za ljudi?

Ne. Humana zdravila niso primerna za pse in lahko prikrijejo simptome. Zdravila uporabimo samo po navodilu veterinarja za specificno stanje psa.

Kakšna je razlika med akutno in kronično drisko?

Akutna driska traja manj kot dva tedna, je pogosto povezana z mrazom. Kronična driska traja dlje in zahteva podrobnejše preiskave za diagnozo.

Na katere patogene moramo pomisliti pozimi?

Zimska sezona poveča tveganje za Giardio, Campylobacter, Salmonelo in parvovirus. Pri mladičih, ki niso cepljeni, je tveganje še večje. Omejimo stike in skrbimo za čistočo.

Kako skrbimo za higieno doma, ko ima pes drisko?

Iztrebke čim prej odstranimo. Površine temeljito razkužimo, posebno pozornost posvetimo pri parvovirusu. Vse, kar pride v stik s psom, peremo pri visoki temperaturi.

Ali posipne soli lahko povzročijo zastrupitev?

Da. Soli in antifriz lahko dražijo prebavila in povzročijo elektrolitsko neravnovesje ter odpoved ledvic. Po sprehodu zaščitimo tačke psa.

Kaj pa psi z alergijami ali IBD?

Za pse s posebnimi prehranskimi potrebami uvedemo hipoalergeno, enoproteinsko dieto. Postopno uvajamo nove izdelke in spremljamo odziv psa na hrano.

Kateri priboljški so varni po okrevanju?

Po stabilizaciji blata so priporočeni enoproteinski priboljški v majhnih količinah. Pretiravanje s priboljški lahko povzroči ponovno pojavitev driske.

Kako zaščitimo psa na zimskih sprehodih?

Uporabimo zaščitna oblačila za občutljive pasme. Na sprehod vzamemo vodo, skrajšamo sprehode v zelo mrzlem vremenu. Po vrnitvi domov umijemo tačke, učimo ukaz “pusti”.

Kako vodimo dnevni plan okrevanja doma?

Prvi dan počivamo, dajemo vodo in elektrolite po požirkih. Naslednje dni hranimo s postopnim prehodom na hipoalergeno hrano. Ako se stanje poslabša, prekinemo in se obrnemo na veterinarja.

Kaj naj spremljamo pri psu z drisko po snegu?

Opažamo čas in količino zaužitega snega, beležimo iztrebljanje, barvo in konsistenco blata. Vse spremembe v apetitu, energiji, hidraciji in temperaturi so pomembne za diagnozo.

[]