Pomanjkanje hranil pri psih – na te znake bodi pozoren

Kadar naš pes ne deluje kot običajno, to opazimo. Morda je manj navdušen nad sprehodi, dlaka izgubi mehkobo, njegov pogled postane utrujen. Včasih pomislimo, da bo stanje samo po sebi izzvenelo. Toda pomanjkanje hranil se lahko pojavi neopazno in postopoma.

Symptomi pomanjkanja hranil so sprva diskretni: zmanjšana energija, občutljivejša prebava, povečano praskanje. Nato sledijo subtilnejši znaki prehranskega deficita, ki jih lahko pripisujemo drugim vzrokom.

Včasih za podobne simptome lahko stojijo alergije, paraziti, hormonska neravnovesja ali kronične bolezni. Pomembno je znati razlikovati med težavami, ki jih lahko odpravimo z izboljšanjem prehrane, in tistimi, ki potrebujejo veterinarsko posredovanje. Opazovanje in beleženje sprememb je ključnega pomena za prepoznavanje vitaminkega pomanjkanja pri psih.

Začeli bomo s pojasnilom, kaj pomeni pomanjkanje hranil, nato pa bomo identificirali simptome razdeljene po telesnih sistemih. Omenili bomo, kateri psi so po starosti bolj ogroženi, katera hranila so pogosto v deficitu, kako lahko doma spremljamo zdravstveno stanje psa in kdaj je potrebno obiskati veterinarja.

Naslovimo zgodnje znake in pristopimo na pravi način. Z uravnoteženo dieto, ki je prilagojena vsakemu psu posebej, lahko naredimo veliko za njihovo dobro počutje.

Ključne ugotovitve

• Pomanjkanje hranil pri psih se pogosto razvija počasi, zato ga zlahka spregledamo.
• Simptomi pomanjkanja hranil pri psih se lahko kažejo na koži, dlaki, energiji, prebavi in odpornosti.
• Znaki prehranskih pomanjkljivosti pri psu so podobni znakom alergij, parazitov in nekaterih bolezni.
• Kako prepoznamo pomanjkanje vitaminov pri psu: opazujemo spremembe in jih zapisujemo.
• Uravnotežena pasja prehrana je temelj za preprečevanje neravnovesij in boljše počutje.
• Če se znaki stopnjujejo ali trajajo, je pravi korak tudi veterinarska diagnostika.

Kaj pomeni pomanjkanje hranil in zakaj nastane

Pomanjkanje hranil ne pomeni samo premalo zaužite hrane. Včasih telo ne absorbira ali prepozna potrebne snovi, ko jih najbolj potrebuje. Med razlogi za to so neustrezna prehrana, slaba prebava, različne bolezni in specifična življenjska obdobja psa.

• Absolutno pomanjkanje pomeni, da pes ne zaužije dovolj hranil. To se lahko zgodi zaradi nizke hranilne vrednosti hrane ali premajhnih obrokov.

• Relativno pomanjkanje se pojavi, ko se potrebe po hranilih povišajo. Dogaja se v obdobjih kot so rast, brejost, dojenje ali obilna aktivnost, obrok pa ne sledi tem potrebam.

• Slaba izraba hranil se odraža v slabem vsrkavanju hranil skozi črevesje, kar je posledica vnetij, kronične driske ali prisotnosti parazitov.

• Napačna razmerja hranil vodijo do neuravnotežene prehrane. Pogosto so na prvi pogled koristni dodatki dejansko v napačnih količinah, kar škodi prehranski uravnoteženosti.

Težave z hranili se pogosto začnejo neopazno. Slaba kakovost briketov, prekomerna hrana za ljudi ali dolgotrajne diete brez strokovnega nadzora lahko sčasoma osiromašijo hranilno vrednost prehrane. Domato pripravljena pasja hrana predstavlja tveganje, čeprav obrok izgleda zapeljivo svež, saj lahko manjkajo esencialni vitamini, minerali in maščobne kisline.

Obstajajo dejavniki, kot so slaba prebavljivost, bolezni jeter ali trebušne slinavke in kronične črevesne težave. V teh primerih psi morda jedo zadostno količino hrane, vendar te ne izkoristijo pravilno.

Za dodatke velja, da več ni nujno bolje. Neustrezno dodajanje vitaminov ali mineralov lahko pripelje do neuravnotežene prehrane, kar oteži prepoznavanje vzrokov pomanjkanja hranil.

Cilj hranjenja psa mora biti ustrezna energija in harmonija med beljakovinami, maščobami, vlakninami, vitamini in minerali. Ko to dosežemo, se tveganja doma pripravljene hrane zmanjšajo, hranilna gostota pa postane bolj zanesljiva.

Najpogostejši zgodnji znaki, da psu nekaj manjka

Zgodnji znaki pomanjkanja hranil so običajno subtilni. Pogosto jih doma hitro spregledamo. Slediti pravilu “opazovanja normalnega” pri našem psu nam omogoča hitro zaznavanje sprememb. Rutina psa pri sprehodih, hranjenju in počitku je tista, ki največ pove.

Pojav utrujenosti pri psu redko povežemo s prehrano, a je ta pogost vzrok. Znaki so manjša želja po igri, večja utrujenost pri aktivnosti. Psu lahko opazimo počasnejše okrevanje po naporih. Takrat preverimo nedavne spremembe, kot so novi briketi ali dodatki hrani.

Pri hrani so znaki pogosto mešani. Slab apetit se kaže kot izbirčnost ali nezanimanje za obrok. Nasprotno lahko pride tudi do prekomernega prosjačenja. To sicer zveni kot lakota, a pogosto signalizira neuravnoteženo prehrano.

• Postopna izguba teže pri psu ali nenavadno kopičenje maščobe ob hkratni izgubi mišične mase
• Mehkejše blato, več vetrov in bolj občutljiva prebava po določenih sestavinah
• Ponavljajoče se sitnosti, kot so ušesa, koža ali težave z analnimi vrečkami

Videz psa tudi veliko pove. Dlaka brez sijaja, več prhljaja ali izpadanje dlake so opozorilni znaki. Ko te znake povežemo s prehrano psa, dobimo boljšo sliko o dogajanju v ozadju.

Koža in dlaka kot ogledalo prehrane

Ko opazimo spremembe na koži ali dlaki, to ni le estetska težava. Tkivo kože se nenehno obnavlja. Za to potrebuje veliko beljakovin, cinka, vitaminov B in A. Pomanjkanje teh snovi vodi v suho kožo in dlako, ki izgubi sijaj ter elastičnost.

Pri prepoznavanju težav je ključno opazovanje, ne ugibanje. Prhljaj in izpadanje dlake lahko izhajata tako iz prehrane kot iz okoljskih dejavnikov ali neustrezne nege. Včasih se vzroki prepletajo, kar otežuje diagnozo.

• suha, napeta koža in fine prhljaje v dlaki
• srbečica, rdečina in občutljiva mesta po telesu, zlasti trebuhu in ušesih
• dolgočasna, mastna dlaka brez svetlosti in težave pri celjenju ran
• krhki nohti in občutljive šape

Ko govorimo o zdravi koži, so ključne omega-3 in omega-6 maščobe. Pomanjkanje kakovostnih maščob lahko povzroči suho in razdražljivo kožo. Dodajanje omega 3 k prehrani psi je koristno, vendar ne kot instantna rešitev.

Razlikovanje med prehranskimi manki in alergijami ali atopijo je bistveno, saj so simptomi lahko podobni. Pomembno je, da natančno pregledamo prehrano, bivalne pogoje, higienske navade in zaščito pred zunanjimi paraziti. Tako resno pristopamo k težavam s prhljajem ali vztrajnim srbenjem.

Zamenjava hrane včasih razkrije težave s sestavinami, kot so določeni viri beljakovin ali žit. Težava je pogosto v neravnotežju hranil. Cilj ustrezne prehrane je zdrava koža, manj praskanja in kvalitetnejša dlaka.

Pomanjkanje hranil pri psih

Ko razpravljamo o pomanjkanju hranil pri psih, ni enostavnega odgovora. Pogosto gre za kombinacijo manjših sprememb, ki jih opazimo skozi čas. Vzamemo si čas in psa obravnavamo kot celoto.

Pomanjkanje hranil se lahko kaže na mnogih področjih hkrati. Simptomi so običajno blagi in se razvijajo postopoma, kar nas lahko zavede.

• Koža in dlaka: Opazimo suhost, prhljaj, lomljenje dlake, zamudo pri menjavi dlake.

• Prebava: Mehko blato, povečano napenjanje, občutljivost želodca, spremembe apetita.

• Mišice in sklepi: Zmanjšana mišična masa, povečana utrujenost, težje vstajanje.

• Imunski sistem: Večje število vnetij ušes, kožnih vnetij, počasno celjenje.

• Vedenje in živčevje: Psa opazimo nemirnega, razdražljivega, z zmanjšano zmožnostjo učenja.

Simptomi neuravnotežene prehrane niso nujno zaradi nezadostnega vnosa hrane. Pogosto se pojavijo zaradi slabe sestave obrokov, slabše absorpcije hranil ali povečanih potreb v določenem življenjskem obdobju.

Ob pojavu simptomov pomanjkanja najprej preverimo osnovne podatke: težo, BCS, mišično maso, stanje dlake, pogostost in videz iztrebkov. Nato prilagodimo prehrano, po potrebi opravimo veterinarske preiskave in razmislimo o dodatkih.

V nadaljevanju bomo pregledali posamezne sisteme in kako pomanjkanje hranil vpliva na njih. To nam bo pomagalo bolje razumeti vlogo prehrane in kdaj je potreben drugačen pristop.

Prebava in blato: signali iz črevesja, ki jih ne spregledamo

Kakovostna hrana je brezpredmetna, če je črevesna absorpcija hranil slaba. Zato je bistveno spremljati iztrebke in počutje po zaužitju hrane. Pri nekaterih se občutljivost prebave naznani že pred drugimi znaki.

Mehko blato ni nujno posledica le prehrane. Težave lahko povzročijo hitre menjave hrane, preveč priboljškov ali ostanki hrane. V določenih primerih je vzrok dolgotrajno draženje črevesja, kar vodi do slabše absorpcije hranil.

• izmenjevanje driske in zaprtja ali driska pri psu pomanjkanje, ki se ponavlja
• sluz v blatu, zelo močan vonj ali pogosto odvajanje
• napihnjenost pes, glasno “kruljenje” in nemir po hranjenju
• hujšanje kljub dobremu apetitu

Težave s prebavo se odražajo tudi na telesu psa. Pomanjkanje prebavljivih beljakovin lahko zmanjša mišično maso in upočasni regeneracijo. Neprimerna vlaknina pogosto povzroči težave s konsistenco blata, od premehkih kupčkov do napenjanja.

Zaradi zmanjšanja nihanj vzdržujemo stabilno rutino hranjenja in natančno tehtamo porcije. Menjavo hrane izvajamo postopoma, skozi 7–10 dni, in beležimo možne sprožilce, kot so novi priboljški ali žvečilke. Ob ponavljajoči se driski ali dolgotrajni napihnjenosti, se posvetujemo z veterinarjem. To storimo za preverjanje morebitne malabsorpcije in s tem povezane slabe črevesne absorpcije hranil.

Mišice, sklepi in gibanje: vpliv beljakovin, mineralov in omega maščob

Ko naš pes začne hitreje kazati znake utrujenosti ali se zdi bolj mehek, kondicija ni vedno razlog. Lahko gre za izgubo mišične mase, kar je še posebej možno, če njegova prehrana ne zadosti njegovim potrebam. Mišična masa ni zgolj vir moči, ampak tudi toplote in stabilnosti.

Zato lahko pri igri, teku in okrevanju po naporu opazimo spremembe. Beljakovine so ključne pri gradnji in obnovi mišičnega tkiva. Ko beljakovine niso kakovostne ali jih je premalo, se lahko pes počasneje regenerira in teže ohranja mišični tonus.

To lahko vodi do manjše vzdržljivosti med sprehodi in težav pri vstajanju. Minerali prav tako igrajo pomembno vlogo, saj delujejo pri krčenju mišic in živčnem sistemu. Pri mladičih je pomembno paziti na pravilno razmerje med kalcijem in fosforjem, saj to vpliva na razvoj kosti in sklepnih struktur.

Napačna prehrana lahko povzroči nerodnost in občutljivost po daljših skokih. Pri pojavu togosti in šepanja se osredotočamo tudi na prehrano. Prehranjevalne navade igrajo ključno vlogo pri skrbi za sklepe, kjer ocenimo težo, kakovost maščob in gibalne navade psa.

Manjše spremembe v prehrani lahko znatno izboljšajo njegovo počutje. Omega maščobe so koristne zaradi njihove vloge pri uravnavanju vnetja. Za sklepno zdravje mnogi izbirajo omega 3 maščobe, zlasti za aktivne pse, ki se veliko gibajo ali se vračajo k aktivnostim po odmoru.

Aktivni psi potrebujejo zadostno količino energije iz maščob, da se izognejo hitremu “izpraznjenju” energije.

• Po igri opazimo, če pes potrebuje več časa, da se umiri.

• Preverjamo za togost zjutraj, oklevanje pred skoki in spremembe v drži telesa.

• Uvajanje dodatkov za sklepe naj bo premišljeno, prilagojeno starosti, teži in življenjskemu slogu psa, v dogovoru z veterinarjem.

Imunski sistem in pogoste okužbe

Odpornost se zniža hitreje, kot predvidevamo. Pogoste okužbe, počasno celjenje ran in občutljivost psa na okoljske spremembe so zgodnji znaki.

Prehrana igra ključno vlogo za imunski sistem. Za učinkovit odziv mora telo imeti dostop do stabilnih gradnikov. Pomanjkanje kakovostnih beljakovin, esencialnih maščob in uravnoteženih mineralov oslabi obrambni sistem.

Kožne in sluznične težave hitro razkrijejo težave. Oslabela kožna bariera pomeni več kožnih infekcij in daljše obdobje srbenja.

Enako velja za ušesa, kjer se težave ciklično vračajo. Vnetja ušes, ki se ponavljajo, zahtevajo preverjanje prehrane poleg čiščenja in zdravljenja.

Vitamini so ključni za obnovo tkiv in funkcijo imunskih celic. Pomanjkanje se kaže z več vnetji, izcedki in počasnejšim okrevanjem po bolezni.

Imunski sistem je močno povezan s črevesjem. Dolgotrajne prebavne težave opozarjajo na težave. Nepravilno delovanje črevesja vpliva na absorpcijo hranil in povzroča neravnovesja, ki vplivajo na kožo in ušesa.

• Opazujmo, če se težave pojavljajo sezonsko ali po spremembi prehrane.

• Ob ponovitvi simptomov usklajujmo veterinarsko oskrbo in prehrano.

• Zabeležimo sprožilne dejavnike: priboljške, žvečilke, ostanke hrane in nove vrste beljakovin.

Vedenje in živčni sistem: ko se prehrana pozna na razpoloženju

Ob opažanju sprememb pri psu, nas najprej skrbi rutina in njegova vzgoja. Vendar pa prehrana in vedenje pogosto tesno sodelujeta. Neuravnotežena prehrana se lahko odraža kot nemir ali slabša sposobnost učenja. To vidimo kot razdražljivost ali pomanjkanje koncentracije.

Hiperaktivnost pri nekaterih psih se lahko pojavi zaradi prehrane, zlasti, ko je energija nestabilna. Prekomerna količina preprostih ogljikovih hidratov in neprimerna raven maščob lahko povzroči nihanje razpoloženja. En trenutek so polni energije, naslednji pa apatični. Ustrezen delež beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov zagotavlja bolj uravnoteženo počutje.

Letargija je drug ekstrem, ko so psi manj igrivi, več čas prespijo ali delujejo odsotno. Pogosto je to posledica pomanjkanja B vitaminov, ki so ključni za energijo in funkcijo možganov. Pomembno vlogo igrajo tudi omega maščobe in določeni minerali, saj omogočajo boljši prenos živčnih signalov.

A ne smemo skakati do zaključkov. Spremembe v vedenju lahko opozarjajo tudi na bolečino, stres ali bolezni. Zato samo prehrana ni vedno odgovor. Ko nas skrbi, opazujemo in iščemo druge simptome za nekaj dni.

• Ali je apetit enak ali se je nenadoma spremenil?

• Kakšno je blato in ali je prišlo do pogostejših “nezgod”?

• Ali telesna teža niha in ali se je spremenila kakovost kože ali dlake?

• Ali smo dodali nove priboljške, žvečilke ali zamenjali hrano?

Z zbiranjem teh podatkov lažje razpoznamo, ali je razlog v prehrani ali če potrebujemo obsežnejši pregled. Tako hitreje odkrijemo težave, ne da bi morali ugibati ali nepotrebno spreminjati vsakdan.

Tveganje po starosti in življenjskem obdobju

Različna življenjska obdobja zahtevajo prilagojeno prehrano. Pri tem upoštevamo več dejavnikov – starost, obseg dejavnosti, zdravje in posebne prehranske potrebe.

Obdobje mladičkov je ključno, saj hitra rast zahteva veliko hranil. Pomanjkanja se hitro pokažejo, če hrana ni pravilno uravnotežena. Težave, kot so počasen razvoj ali občutljivost skeleta, so pogoste. Pomembno je zagotoviti pravilno razmerje mineralov in energije.

V odraslem obdobju so pomanjkanja pogosto posledica monotonosti ali nepravilne prehrane. Pri tem igrajo vlogo preveč priboljškov ali neupoštevanje potreb aktivnega psa. Ključno je redno preverjanje, ali hrana ustreza psu in njegovim dejanskim potrebam.

Obravnava prehrane brejih psičk in dojenje so posebnega pomena. Potrebe se močno povečajo, saj se hranila delijo z mladiči. Neprimeren jedilnik lahko negativno vpliva na psičkovo počutje in okrevanje po porodu.

Pri starejših psih se prehranske potrebe spremenijo zaradi upočasnjene presnove in zdravstvenih težav. Hrana mora biti lažje prebavljiva in energijsko prilagojena. Pri tem so v pomoč vitamini za senior pse, vendar jih je treba pravilno kombinirati s preostalo prehrano.

• Redno spremljanje telesne kondicije psa je ključnega pomena. Pazimo na morebitne spremembe v maščobnih oblogah.

• Pomembno je tudi opazovanje mišične mase, posebej na področju hrbta in stegen, kjer upad lahko nakazuje težave.

• Kakovost blata in njegovo odvajanje prav tako razkrivata veliko o prebavnem zdravju psa, vključno z napenjanjem in vetrovi.

Najpogosteje “problematična” hranila in kaj se lahko pokaže

Ko pri psu zaznamo spremembe, se pogosto srečamo s prekrivajočimi se znaki. Zato uporabimo seznam hranil, kjer so neravnovesja pogosta. Neravnovesja se lahko pojavijo zaradi pomanjkanja, slabe prebavljivosti ali nepravilnega razmerja v dieti.

• Beljakovine: Pomanjkanje beljakovin se lahko pokaže kot izguba mišic, upočasnjena regeneracija in tanjša dlaka, ki se zlahka lomi.

• Esencialne maščobe: Če psu primanjkuje omega 3 maščob, lahko opazimo suho kožo, prhljaj, manj sijaja dlake in predilekcijo k vnetjem, še posebej pri pogostem praskanju.

• Minerali v sledovih: Če psu primanjkuje cinka, so pogosto prisotne kožne težave, občutljive tačke in počasnejše celjenje ranic.

• Vitamini skupine B: Pomanjkanje se lahko odraža kot utrujenost, občutljiva koža in subtilne spremembe v vedenju. Pozorni smo na vzorce skozi čas.

• Vitamini A in D: Pomanjkanje vitamina A lahko vpliva na oči, kožo in dlako. Vitamin D je ključen za kosti in mišice, zato opazujemo psa, kako se giblje in koliko moči ima.

• Kalcij in fosfor (razmerje): Posebno pozorni smo pri mladičih. Neravnovesja se kažejo v rasti, drži telesa in hoji.

Isti simptom lahko izvira iz več vzrokov. Zato ne sklepamo na podlagi enega znaka. Bolje je opazovati psa v celoti: stanje kože, dlake, raven energije, iztrebke in gibanje. Tako prepoznamo, ali se težave stopnjujejo ali ponavljajo.

Pri uvajanju dodatkov bodimo previdni. Samoiniciativno dodajanje lahko poruši obrokovo ravnotežje. Dodatke vpeljemo šele, ko razumemo, kaj izboljšujemo in zakaj.

Kako doma spremljamo stanje: praktični dnevnik znakov

Če sumimo, da našemu psu nekaj škodi, je dobro začeti z zapisovanjem opažanj. Z dnevnikom zdravja psa v roku 2–4 tednov razberemo vzorce in ločimo naključne dogodke. Ne iščemo popolnosti, ampak želimo prepoznati trende.

Dnevno si vzemimo okoli 5 minut za beleženje. Opišemo psa njegovo prehranjevanje, počutje in spanje. V zapis dodamo tudi prehranski dnevnik, da ne spregledamo manjših detajlov.

• apetit: normalno, manj, več
• energija: želja po sprehodu, igra, utrujenost
• spremljanje blata psa: pogostost, konsistenca, barva, sluz
• koža in dlaka: srbež, prhljaj, izpadanje, rdečina

Tedensko dodamo meritve in pregled psa postave. Zanima nas telesna masa in vizualna ocena telesa od zgoraj, vključno z občutkom reber. Zabeležimo tudi oceno telesne kondicije (BCS), saj se spremembe v postavi pogosto pokažejo pred tehtanjem.

Ustvarimo seznam vseh priboljškov, žvečilk in hrane z mize. Prav tako zabeležimo vse spremembe: novo hrano, beljakovine, urnik, stresne dogodke, potovanja ali povečano aktivnost. Takšen zapis nam zagotovi, da prehranski dnevnik ostane koristen, tudi ko se zdi, da se nič ne spremeni.

Zbrani zapisi nam pomagajo hitreje ugotoviti kaj psu škodi, kot so mehko blato po določenem živilu ali srbenje po specifičnem priboljšku. Dnevnik je koristen tudi za veterinarja, ki se lahko osredotoči na specifična vprašanja za bolj ciljane ukrepe.

Kdaj gremo k veterinarju in katere preiskave pomagajo

Včasih znakov ne opazimo takoj, zato si pomagamo z jasnimi mejami. Ko sumimo na težave, povezane z prehrano našega psa, ne oklevamo. Hitrejši obisk pri veterinarju pogosto pomeni manj zapletov. Prav tako to omogoča bolj mirno prilagajanje vsakdanjih rutin.

Ne čakamo, če opazimo katerega od spodnjih znakov:

• hujšanje, kljub normalnemu apetitu
• dolgotrajna driska ali bruhanje, kri v blatu, izrazita apatija
• močan srbež, ranice, ponavljajoče infekcije
• mladič z znaki zaostajanja v rasti ali težavami v gibanju

Na pregledu običajno začne z osnovami: kliničnim pregledom. Sledita ocena stanja telesne kondicije in mišične mase. Veterinar pogosto predlaga analizo krvi. To nam pokaže, ali se žival bori z vnetjem, anemijo ali stresom.

Za celovitejši pregled se uporabi tudi biokemijo krvi. Tukaj vidimo delovanje jeter, ledvic in nivo beljakovin.

Pri težavah s prebavo ali čudnem izgledu blata je pregled blata nujen. Izredno pomemben je zaradi možnih parazitov in neravnovesij v črevesju. Če prevladujejo težave kot so srbež, vnetja ušes ali kožne težave, je potrebna diagnostika alergij. Tu se lahko uporabijo specifični testi in prehranski preizkusi.

Prehrane psa ne spreminjamo naglo, če je ta bolan ali oslabel. Pri tem naj nas usmerja veterinar ali strokovnjak za prehrano živali, še posebej pri domači prehrani. To nam pomaga prilagoditi prehrano izvidom in zmanjša tveganje poslabšanja stanja.

Kako sestavimo uravnotežen jedilnik in se izognemo napakam

Ko sestavljamo uravnotežen jedilnik za psa, izhajamo iz potreb psa, ne iz reklam. Upoštevamo starost, velikost, stopnjo aktivnosti in posebnosti psa. To nam pomaga ustvariti obrok, ki bo v praksi deloval odlično. Naš cilj so stabilna raven energije, ohranjanje primerne teže in mirna prebava.

Pri izbiri hrane previdno izbiramo. Ne nasedamo obljubam o “čudežnih” dodatkih. Osredotočimo se na iskanje kakovostne, uravnotežene in popolne pasje hrane, primerno za določeno življenjsko obdobje. Tako zmanjšamo tveganje za prehranske pomanjkljivosti ali prekomeren vnos določenih snovi.

Pri izbiranju briketov je ključno branje sestavin in prehranskih tabel. Pomembno je tudi opazovanje psa. Dobri znaki ustreznega prehranjevanja vključujejo čvrsto blato, lesketajočo se dlako in dosleden apetit. Slabi znaki, kot so napenjanje, prhljaj ali nenehno praskanje, nas opozorijo na morebitne težave.

• Omejitev priboljškov je nujna, da ne zmanjšajo količine glavnega obroka in ne povzročijo prekomerne telesne teže.
• Vzdrževanje raznolikosti v okusih znotraj iste prehranske linije preprečuje dolgčas, ne da bi spremenili njen namen.
• Prilagajanje hrane starosti psa zagotavlja, da so njihove specifične potrebe vedno izpolnjene.

Zamenjava hrane mora biti postopna, trajati naj 7–10 dni. Pričnemo z majhnim delom nove hrane. Vsak dan delež povečujemo za nemoteno prilagoditev črevesja. To zmanjša tveganje za drisko, bruhanje in mehko blato.

Pri domači pripravi hrane moramo biti zavestni možnosti napak. Improvizacija lahko spregleda ključna mikrohranila in razmerja med kalcijem in fosforjem. To lahko vpliva na kosti, kožo in zobe. Zato naj bo jedilnik sestavljen strokovno. Dodatke dodajamo samo, ko točno vemo, zakaj so potrebni.

1. Redno tedensko spremljanje teže, obsega pasu in fizičnega stanja.
2. Dnevno opazovanje blata, kože, dlake, žeje in energije pri aktivnosti.
3. Če se težave ponavljajo, postopoma identificiramo vzroke, ne da bi vse spremenili naenkrat.

Z upoštevanjem tega pristopa lažje ohranjamo uravnoteženost tudi v zahtevnejših tednih. Ko je osnova urejena, postane kakovostna hrana preprosta osnova. Priboljški ostanejo le dopolnilo. S pravilnim načrtom in spremljanjem postane prehod na novo hrano enostaven.

CricksyDog kot pametna izbira pri občutljivih psih in preprečevanju neravnovesij

Ko želimo zmanjšati prehranske sprožilce in ustvariti bolj predvidljivo rutino, je CricksyDog hrana prava izbira. Občutljivi trebuhi in kože potrebujejo jasne, nespremenljive sestavine. Izogibanje piščancu nam pomaga izključiti večino dražilcev.

Pasja hrana brez pšenice je ključna za pse, ki slabo prenašajo žita. Z njo se izognemo napihnjenosti in prebavnim težavam. Hrana za občutljive pse nam omogoča počasno uvajanje novosti. Tako lahko bolje spremljamo, katera hrana je psu resnično všeč.

• Chucky: za mladiče, kjer je pomembna gladka prehodnost na redne obroke.

• Juliet suha hrana: usmerjena na majhne pse z ustrezno velikostjo briketov.

• Ted suha hrana: idealna za srednje in velike pse, ki potrebujejo dosledno rutino.

Juliet in Ted nam omogočata izbiranje med različnimi beljakovinami. To vključuje jagnjetino, lososa, zajca, govedino in insektnih beljakovin. Hipoalergeni briketi z eno glavno formulo preprečujejo prekomerno zmešavanje okusov. To nam olajša prepoznavanje morebitnih alergijskih reakcij.

Za dodatno vlago in povećanje apetita lahko dodamo Ely wet food. Na voljo so jagnjetina, govedina ali zajec. Pri priboljških ostanimo pri seriji MeatLover, ki zagotavlja 100% čisto mesno sestavino. Izberemo lahko jagnjetino, lososa, zajca, divjačino ali govedino, s čimer preprečimo nepotrebne dodatke v prehrani.

Twinky vitamine za sklepe in multivitamine lahko strategično uporabimo za splošno dobrobit. Za pse z občutljivo kožo je tu Chloé šampon in balzam. Mr. Easy vegan dressing in Denty veganski dentalni sticks izboljšajo prehrano in higieno zob.

Zaključek

Pomanjkanje hranil pri psih se ne pokaže takoj. Opazne so spremembe v dlaki, na koži, blatu ali v energiji psa, včasih tudi več okužb. Ko opazimo te subtilne znake, lahko hitreje ukrepamo. Prepoznavanje pomanjkanja hranil je ključno, saj nas uči, da moramo opazovati psa, ne samo njegovo hrano.

Prvi korak v prepoznavanju težave je vodenje kratkega dnevnika. Zabeležimo opažene znake, kot so srbečica, napihnjenost, utrujenost ali spremenjen apetit. Držimo se ustaljene prehranske rutine in hrano menjamo postopoma. Če se pojavijo resni simptomi, pravočasno poiščemo veterinarsko pomoč.

Preprečiti pomanjkanje hranil je v praksi vprašanje dosledne uporabe kakovostne hrane. Najboljše stanje dosežemo z uravnoteženimi obroki, pametno izbiro priboljškov in dodatkov z jasnim namenom. Prilagodimo starosti, ravni aktivnosti in posebnim potrebam psa, za ohranjanje zdrave prebave in kondicije.

Nikoli ne pozabimo: zdrava prehrana psa ni le trenutni trend, ampak zavestna vsakodnevna odločitev. Izberemo kakovostno hrano, pozorno beremo njene sestavine in opazujemo kako na njo reagira pes. S tem zmanjšamo možnost neravnovesja, vzdržujemo vitalnost psa, imamo manj skrbi in uživamo na sprehodih.