Surova mesna prehrana psa – Vse, kar moraš vedeti o tem!

Ko opazujemo našega psa v kuhinji, si želimo zanj le najboljše. Surova mesna prehrana je postala znana po priporočilih. Ljudje jo sprejemajo, ko se dobro informirajo.

Odkrijmo skupaj svet BARF diete in surovega hranjenja. To lahko psu zagotovi lepo dlako, manj težav s kožo in več energije. Zavedati se moramo nekaterih izzivov.

Ti izzivi vključujejo zagotavljanje pravilne higiene in shranjevanja ter poznavanje prehranskih potreb. Naš cilj je zagotoviti informacije za pametno odločitev.

Raziskujemo brez predsodkov. Z varnostjo in spoštovanjem na prvem mestu. Nasveti so preizkušeni in upoštevajo potrebe vsakega psa.

Ključne ugotovite

Kaj je surova prehrana za pse in kako deluje

Surova hrana za pse je sestavljena kot naravni plen. Vsebuje veliko mišičnega mesa, nekaj kosti in organov ter malo zelenjave. Ta način prehranjevanja je znan kot BARF. Posnema, kaj bi psi jedli v naravi.

Ta hrana psom zagotavlja lahko prebavljive beljakovine in ključne minerale. Prav tako so v njej pomembne maščobne kisline. Kosti so za kalcij, organi za vitamine in rastlinska vlakna za dobro presnovo.

Pri obrokih pazimo na pravo razmerje kalcija in fosforja. Pravilno razporejamo beljakovine in maščobe. Surove kosti so dobre za zobe in dlesni. Preprečujejo, da bi psi prehitro pojedli svojo hrano.

Ustrezen obrok pomaga psu ohranjati moč in vitalnost. Preveč jeter lahko škoduje, kot tudi preveč kosti. Urejamo količine glede na starost in aktivnost psa. Upoštevamo tudi BARF pravila.

• Mišično meso kot glavni vir beljakovin in energije.
• Užitne surove kosti za kalcij in fosfor v ravnotežju.
• Organi za koncentrirane vitamine in minerale.
• Zelenjava in sadje za vlaknine in polifenole, ki podpirajo presnova psa.
• Ribe ali olja za EPA/DHA, da so makrohranila pri psu uravnotežena.

Premišljeno sestavljen obrok je naravno uravnotežen in stabilen. Pomaga pri energiji, prebavi in izpolnjuje fiziološke potrebe psa.

Koristi in potencialna tveganja surovega hranjenja

Doma pripravljena surova hrana prinaša prednosti za pse. Mnogi lastniki opazijo, da ima njihov pes bolj sijočo dlako in mirnejšo kožo. Prebava se izboljša, kar pomeni manj iztrebkov.

Žvečenje mehkih kosti lahko izboljša zobno zdravje. To se zgodi, ker kosti odstranjujejo obloge in dajejo svež dah.

Aktivni psi imajo več energije in boljši mišični tonus s surovo prehrano. Pri psih z alergijami lahko s posebno dieto lažje najdemo alergene. Prednosti surove prehrane so očitne, a moramo biti previdni pri izbiri sestavin.

Je pa tudi nekaj tveganj. Pozorni moramo biti na bakterije v surovem mesu, kot so Salmonella in Listeria. Varnost izboljšamo z dobrim higienskim režimom in izbiro zanesljivih dobaviteljev.

Kosti morajo biti surove za varnost psa. Pravilno velikost kosti izberemo, da zmanjšamo nevarnost zadušitve. Hranjenje kosti vedno nadzorujemo, da zagotovimo varnost psa.

Težava je lahko neravnovesje hranil, kot so kalcij in fosfor. Pomembno je natančno načrtovati obroke. Mladiči in breje psice potrebujejo še posebno pozornost, da se izognemo napakam.

Vedno uvajamo novosti postopno in spremljamo zdravje psa. Sledimo veterinarskim nasvetom, da ohranimo koristi surove prehrane in zmanjšamo tveganja. Varnost in zdravje psa sta najpomembnejša.

surova mesna prehrana psa

Surova mesna prehrana za psa pomeni, da pripravimo obrok iz mesa, drobovine in kosti. Dodamo še malo zelenjave. Pomembni so kakovost sestavin in pravilna razmerja. Izberemo preverjeno meso, kot so govedina ali piščanec, iz lokalnih mesnic.

Začnemo z enostavnim surovim jedilnikom. Porcije natančno odmerimo in jih zamrznemo. Pri mladih in starejših psih poiščemo nasvet veterinarja. Alergični psi dobro prenesejo enostavne obroke.

BARF recepti nam dajo okvir prehrane. Približno 70–80 % je meso, 10 % kosti in 10 % organov. Dodamo še malo zelenjave. Bučke in špinača so dobri za vlaknine, sardele ali losos za omega-3.

Varstvo pred bakterijami je pomembno. Uporabimo različne deske za rezanje in redno čistimo. Roke umijemo po vsaki pripravi. Posodo operemo takoj.

Pametno načrtovanje prihrani denar. Kupimo večje kose mesa in izkoristimo sezonske popuste. Kratke bližnjice nas rešijo, ko nam zmanjka časa.

• Jedrni koraki: izbor virov, tehtanje porcij, hladna veriga.
• Nadzor hranil: razmerje kalcija in fosforja, omega-3, vitamini skupine B.
• Prilagoditve: mladiči, seniorji in alergiki potrebujejo natančnejši nadzor.
• Orodja: preizkušeni BARF recepti in preprost tedenski plan.
• Rezerva: kakovostni izdelki kot dopolnilo, ko surovo meso za psa ni na meniju vsak dan.

Surova mesna prehrana zahteva rutino. A pravila so jasna in obroki prilagojeni psu. Z dobrimi viri in pravilno higieno je surovo meso varna izbira. BARF recepti pa poenostavijo vsakodnevno pripravo hrane.

Ključne sestavine: meso, kosti, organi, zelenjava in dodatki

Mišično meso predstavlja osnovo. Zagotavlja pse z vsemi potrebnimi aminokislinami in kakovostnimi beljakovinami. V prehrano vključujemo različne vrste mesa kot so govedina, jagnjetina, puran in ribe. Pozorni smo na izvor in veterinarske preglede.

Užitne kosti psom priskrbijo minerale in krepko zaposlijo čeljusti. Izbiramo le surove in nežne dele kosti, kot so puranje ali jagnječje rebrne kosti. Izogibamo se kuhanim kostem, da preprečimo drobljenje in zagotovimo pravilno razmerje kalcija in fosforja.

Organi so kot naravni multivitaminski dodatek za pse. Jetra so bogata z vitaminom A in bakrom, ledvica z selenom, vranica z železom, srce pa s taurinom. Vanjihovo prehrano jih vključujemo postopoma, za uravnoteženost in prebavo.

Zelenjava prispeva vlaknine in fitonutriente psom. Raje imamo bučke, bučo in špinačo ter kot sladek dodatek borovnice. Izogibamo se čebuli in grozdju. S tem podpiramo zdrav mikrobiom in nežen prehod na surovo hrano.

Dodatki psom pomagajo pri uravnoteženi prehrani. Omega-3 maščobne kisline pridobivamo iz ribjega olja, dodamo tudi vitamin E zaradi antioksidantov. Kelp dodamo za jod in pazimo na dozo mangana, cinka ter vitamina D. Tako poskrbimo, da so hranila uravnotežena.

Poudarek damo na kakovost in varnost. Izberemo le meso od zaupanja vrednih dobaviteljev. Zamrznemo in odmrznemo ga v hladilniku. To zagotavlja, da so mišično meso, užitne kosti in organi kvalitetni. Poleg tega zelenjava in omega-3 maščobe pripomorejo k popolni prehrani.

Kako sestaviti uravnotežen jedilnik doma

Začnemo z 2–3 % telesne teže psa na dan. To prilagodimo glede na kondicijo in aktivnost psa. Če ima pes 20 kg, dobi od 400 do 600 g hrane. Pri tem nam pomagajo BARF razmerja, ki postavljajo osnove za domači surovi meni.

Osnovna delitev na krožniku je enostavna: 75 % mišično meso, na primer govedina, jagnjetina ali zajec. Dodamo še 10 % mesnatih kosti, kot so jagnječja rebra. Nato 10 % organov, polovica jetra, polovica drugega organa, kot srce ali ledvica. Zraven gre še 5 % zelenjave in nekaj sadja. Prav tako dodamo malo lososovega olja za uravnoteženje, z EPA/DHA 50–100 mg na kg na dan in vitamin E 2–3 IU na kg na dan.

Dodamo jod, a pazimo na količino. Uporabimo mleti lan za vlaknine in boljše omega-3:6 razmerje. Vsaj enkrat do dvakrat na teden vključimo mastne ribe ali pa jim damo ribje olje. Različne beljakovine čez teden znižujejo tveganje za pomanjkanje in krepijo hranila.

• Tehtamo z natančno kuhinjsko tehtnico.
• Za izračun obroka in mikronutrientov uporabimo računalniška orodja.
• V recepti za pse vnašamo različne vire mesa, organov in zelenjave.

Mladiči, breje psice in starejši psi potrebujejo posebno skrb. Za njih prilagodimo energijo, kalcij, fosfor, DHA in sledove elemente. BARF razmerja so pri njih zgolj vodilo. Tako pripravimo domači surovi meni še bolj natančno in pazimo na odzive.

Redno spremljamo telesno kondicijo, izgled blata, kožo in vedenje. Če opazimo spremembe, prilagodimo obrok, maščobe, vlaknine in naredimo drobne prilagoditve za pravilno hranilno ravnovesje. Pri uvajanju novih živil začnemo z manj in opazujemo odziv.

• Vnaprej pripravimo porcije za 2–3 dni in jih shranimo ločeno.
• Recepti za pse naj bodo preprosti, a z natančnimi deleži.
• Ko zamenjamo vir beljakovin, ohranimo BARF razmerja in spremljamo učinke.

Prehod s suhe hrane na surovo: korak za korakom

Tranzicija na surovo hrano naj traja od 7 do 21 dni. Prvih nekaj dni naj bo le četrtina hrane surova. Večino, do tri četrtine, še vedno predstavlja običajna hrana.

Počasi, dan za dnem, povečujemo delež surove hrane. Cilj je, da v nekaj tednih celoten obrok postane surov.

Nekateri psi preidejo na 100 % surovo hrano brez težav. To lahko storimo pri popolnoma zdravih psih. Pri psih z občutljivim želodcem pa raje upočasnimo postopek.

Občutljive pse lahko moti mešanje hrane, ki se prebavlja različno dolgo. V takih primerih ponudimo ločena obroka. Med surovim in suhim obrokom naj bo nekajurni razmak.

• Mehko blato ali driska pri psu: zmanjšamo vnos organov, dodamo bučo ali vlakna. Pomembno je tudi, da so obroki redni.
• Zaprtje: zmanjšamo količino kosti in dodamo več vode. Včasih pomagajo tudi sardele ali lososovo olje.
• Probiotik: v prve dva tedna dodamo probiotike, kot je Lactobacillus. Tako pomagamo črevesju.

Psi naj imajo vedno dostop do sveže vode. Pazimo na znake, kot so srbečica, izpuščaji, napenjanje ali apatija. Ob vztrajnih težavah je dobro poiskati nasvet veterinarja ali razmisliti o eliminacijski dieti.

Pri zelo občutljivih psih še bolj počasi povečujemo delež surove hrane. Pomembno je, da skrbno beležimo, kako psi reagirajo. Tako bo prehod na surovo hrano varen in brez negativnih presenečenj.

Higiena, shranjevanje in varno ravnanje s surovim mesom

Za varno ravnanje s surovim mesom smo pozorni že pri nakupu. Porcije meso tehtamo, jih shranimo v vrečke ali posodice. Nato meso zamrznemo na –18 °C ali manj, da ohranimo njegovo hranilno vrednost.

Odtaljevanje meso vedno poteka v hladilniku. To preprečuje kontaminacijo. Če meso stoji na pultu 30–60 minut, ga zavržemo.

Za surovo meso vedno uporabimo ločene deske in nože. Po uporabi temeljito čistimo vse, kar smo uporabili. Roke umivamo vsaj 20 sekund.

Po hranjenju psa posode temeljito očistimo. To pomaga ohranjati čistost. Redno čistimo tudi hladilnik.

Vedno nadziramo psa pri hranjenju s kostmi. Pazimo na velikost kosti. Ribe in divjačino pripravimo z dodatno pozornostjo.

Praktični koraki, ki jih upoštevamo:

• Zamrzovanje hrane opravimo pri –18 °C ali nižje.
• Odtajamo hrano v hladilniku, nikoli na pultu.
• Ločujemo deske in nože ter čistimo in razkužujemo.
• Roke umivamo 20+ sekund, pazimo na kontaminacijo.
• Hrano na sobni temperaturi več kot 30–60 minut zavržemo.

Namig: Označimo porcije z datumom za lažje obvladovanje zaloge.

Ko se držimo teh pravil, je skrb za surovo meso enostavnejša. To naredi naše življenje manj stresno in hrana za psa je bolj zdrava.

Veterinarski vidik: kdaj je surova prehrana primerna

Surova prehrana je odlična za zdrave odrasle pse, če se pravilno pripravi. Pomembno je, da je hrana uravnotežena in temelji na zanesljivih analizah. Veterinarji nam dajejo smernice za pravilno prehranjevanje.

Vedno spremljamo težo in zdravje naših psov. Pazimo tudi na to, od kod prihaja hrana, ki jo dajemo.

Mladiči, še posebej velikih pasem, potrebujejo posebno pozornost. Pomembno je paziti na razmerje med kalcijem in fosforjem. Izberemo lahko dieto, ki jo preveri strokovnjak, ali kakovostno surovo hrano z natančnimi podatki o hranilih.

Nekateri psi imajo posebne zdravstvene potrebe. Tisti s kroničnimi boleznimi kot so težave z ledvicami ali jetri, potrebujejo prilagojeno prehrano. Taka hrana vsebuje manj fosfora in lahko prebavljive beljakovine.

Če ima pes pankreatitis, izbiramo hrano z manj maščobami. Za občutljivo prebavo izberemo posebne vire beljakovin. To pomaga pri težavah.

Psi z alergijami potrebujejo posebno dieto. Včasih je bolje izbrati hrano, ki ima malo različnih sestavin. Tako lažje ugotovimo, kaj psu škodi.

V gospodinjstvih z majhnimi otroki ali starejšimi ljudmi je včasih bolje, da se izbere kuhana hrana. Tako zmanjšamo tveganje za prenos bolezni.

Redni veterinarski pregledi so ključni za varno surovo prehrano. Pomembno je testirati kri, urin in druge vzorce enkrat do dvakrat letno. Tako se prepričamo, da je prehrana primerna za našega psa.

Na začetku je dobro izbrati preverjene znamke, kot sta Nature’s Variety Instinct ali Primal Pet Foods. To nam omogoča, da hrano uvajamo postopoma in vidimo, kako se pes odziva.

• Za zdrave odrasle pse: uravnotežen obrok in redni pregledi.
• Za mladiče in surova hrana: strog nadzor kalcija, fosforja in energije.
• Za kronične bolezni psa: prilagoditev maščob, fosforja in beljakovin.
• Za alergije pri psu: eliminacijski meni z omejenimi sestavinami.
• Za občutljive skupine: raje nežno kuhana hrana ali certificirane hipoalergene rešitve.

Finančni in časovni vidik surovega hranjenja

Cena surove prehrane se razlikuje. Odvisna je od velikosti psa in njegove aktivnosti. Upoštevamo tudi kakovost hrane in kje jo kupimo. Pri proračunu za psa računamo na meso, organe, kosti in dodatke.

Stroški surove prehrane so nižji, če kupujemo lokalno. Nakup pri mesarjih in na kmetijah je cenejši. Potrebujemo pa zamrzovalnik in embalažo za shranjevanje.

Komercialni surovi meniji stanejo več, a prihranijo čas. So dobra izbira, ko smo zelo zaposleni. Doma narejena hrana zahteva več dela, a je cenejša.

Čas priprave vključuje načrtovanje in pakiranje. En dan v tednu namenimo pripravi obrokov. Tako hranjenje traja samo nekaj minut na dan.

Ne smemo pozabiti na dodatne stroške. Sem spadajo olja, vitamini in posode. Ti dodatki povečajo varnost hrane.

Da znižamo stroške, pametno kupujemo. Izberemo sezonske beljakovine in iščemo akcije. Ribe v konzervi so dober vir omega-3 maščob.

• Nakup večjih količin mesa zniža ceno.
• Različni viri mesa zagotavljajo boljše hranilo.
• Porcioniranje vnaprej prihrani čas.

Ko odločamo med časom in denarjem, razmislimo o svojih razmerah. Malo prostora in časa pomeni višje stroške. Kuhanje doma je cenejše, a zahtevno.

Preglednost zagotavljamo z vodenjem mesečnih stroškov. Tako ostane proračun pod nadzorom. Po potrebi prilagajamo svoje odločitve.

Ključ do uspeha je doslednost. Z rednim načrtovanjem in pametnim nakupovanjem kontroliramo stroške in čas priprave. Naša hrana je tako boljša za nas in našega psa.

Primerjava: surova prehrana vs. suha in mokra hrana

Surova hrana ima veliko vlage, se malo predeluje in jo lahko prilagodimo našemu psu. Pri primerjavi surove proti briketirani hrani vidimo razlike v teksturi in količini vode. To lahko vpliva na lažjo prebavljivost. A tak način prehranjevanja zahteva več časa, znanje o hranilih in visoko higieno.

Če primerjamo surovo z mokro hrano, je ključna razlika v vsebnosti vlage ter okusu. Konzervirana hrana je običajno zelo priljubljena, vendar je dražja, če merimo energijo. Znane blagovne znamke, kot so Hill’s Science Plan, Royal Canin, in Animonda, nudijo zanesljivo kakovost. A vseeno je pomembno, da beremo označbe ter pazimo na vsebnost maščob in vlaknin.

Briketi so enostavni za uporabo, imajo predvidljivo ceno in so uravnoteženi po hranilih. Alergije so pogosta dilema pri izbiri hrane. Piščanec in pšenica sta pogosti težavi, zato nekateri izberejo hipoalergene sorte, kot so tiste z lososom ali jagnjetino. Dodajanje omega-3 maščob, na primer iz olja lososa, je dobra ideja za suhe brikete, ki morda ne vsebujejo dovolj.

Kombinirano hranjenje združuje prednosti različnih vrst hrane. Uporabimo surovo hrano, ko imamo čas, in zanesljive hipoalergene brikete ali kakovostno mokro hrano za udobje. Opazujemo, kako to vpliva na prebavo in telesno težo, da preprečimo težave.

Za zdravje zob so suhi briketi pogosto omenjeni kot koristni, vendar nimajo enakega učinka kot profesionalno čiščenje ali žvečljivi izdelki odobreni od veterinarjev. Pri mokri hrani njena mehka tekstura ne pomaga pri čiščenju zob. Zato je dobro, da dodamo ščetkanje in redne obiske veterinarja.

Ko uvajamo kombinirano hranjenje, to storimo počasi in previdno. Če pes dobro sprejme spremembe, lahko obroke razdelimo po času dneva. Na primer, zjutraj surova hrana, zvečer briketi. To nam pomaga opaziti, kako pes prebavlja hrano. Vedno moramo paziti na uravnoteženo prehrano in dostop do sveže vode.

• Surova: visoka vlaga, prilagodljiva sestava, zahtevnejša higiena.
• Briketi: priročnost, stabilna cena, včasih alergeni, omejene koristi za dentalno zdravje.
• Mokra: odlična okusnost in hidracija, višji strošek na kalorijo.
• Kombinacije: prilagodljivost, pozorno spremljanje prebavljivosti in energije.

Vloga kakovostnih komercialnih izdelkov pri surovem pristopu

Ko nimamo časa sami pripravljati obrokov, komercialna surova hrana zagotavlja kakovost. Nudi enakomerno hranilno vrednost, stalni mikrobiološki nadzor in možnost sledenja. Tako lažje sledimo, kako se naš pes odziva na hrano tekom časa.

Iščemo popolne menije brez pšenice in nepotrebnih dodatkov. Izbira čistih beljakovinskih virov, kot sta govedina ali puran, pomaga pri nadzoru nad dieta psa. Za občutljive pse so hipoalergene vrste, kot so jagnjetina, losos, zajec ali insekti, običajno boljše.

Pri znamkah kot so Nature’s Menu, Natures Variety Instinct, Wolf of Wilderness in Ziwi Peak nam je pomembna preglednost. Teh visokokakovostnih znamk cenimo zaradi njihove doslednosti in možnosti menjavanja okusov brez skrbi.

Mokra hrana, ki vsebuje samo en vir beljakovin, je odlična za izločevalne diete. Tako enostavno ugotovimo, kaj psu najbolj ustreza. Priboljški naj bodo čisto meso, brez dodatkov, da ohranjajo pravo ravnotežje mineralov.

Vitaminski in drugi dodatki so koristni, če so kakovostni in zanesljivi. Pri doma pripravljenem jedilniku lahko te formule uporabimo kot varno dopolnilo. Novosti uvajamo počasi in spremljamo reakcijo psa na hrano.

• Komercialna surova hrana skrajša pripravo in ohrani kakovost.
• Popolni meniji za pse zagotavljajo uravnoteženost brez računanja.
• Hipoalergena hrana pomaga pri srbečici, mehkih iztrebkih ali vetrovih.
• Kakovostne znamke prinašajo sledljivost, jasne deklaracije in mirno vest.

CricksyDog priporočila za občutljive pse in različne potrebe

Za občutljive pse CricksyDog ponuja hipoalergeno hrano. Brez piščanca in pšenice. Dodajamo suhe ali mokre obroke brez skrbi o reakcijah.

Za mladiče je Chucky suha hrana najboljša. Spodbuja rast in prebavo. Juliet je super za male pasme. Ted pa zadovolji potrebe večjih psov. Na voljo so jagnjetina, losos, zajec in govedina.

Ely mokra hrana ponuja enobeljakovinske recepte. Idealna za občutljive želodce in izločilne diete. Prihrani čas, ko ne moremo pripraviti surovih obrokov.

MeatLover priboljški so odlični za nagrajevanje. Izključno iz mesa, kot so jagnjetina in losos. Brez žit ali piščanca.

Twinky vitamini izboljšajo zdravje psa. Izberemo multivitamine ali vitamine za sklepe. Ohranjamo psa vitalnega, ne spreminjamo prehrane.

Pri negi kože pomagata Chloé šampon in balzam. Formulirana sta nežno, tudi za pse, ki so občutljivi na dišave.

Mr. Easy veganski preliv in Denty palčke so za izbirčne. Veganski in skladni s hipoalergeno hrano in obroki brez pšenice.

CricksyDog rešitve lahko dopolnijo surove obroke. Praktičnost, ko jo potrebujemo, za stabilno prebavo in lepo dlako.

Suplementacija pri surovi prehrani

Začnemo s postavitvijo osnovnega jedilnika. Ta vključuje meso, kosti, organe in zelenjavo. Nato dodamo posebne dodatke, ki pripomorejo k boljšemu zdravju psa. Tako preprečimo, da bi pes dobil preveč določenih snovi.

Omega-3 maščobne kisline so zelo pomembne. Priporočamo ribje olje ali olje divjega lososa. Per dan potrebuje 50–100 mg EPA+DHA na kilogram telesne teže. Dodajte tudi vitamin E, da preprečite oksidacijo maščob.

Vitamin D dodamo le, če ga psu primanjkuje. Pozorni smo na morebitne nevarnosti prevelikega odmerjanja. Za pravilno doziranje joda nam pomaga kelp, ki mora biti kontroliran.

Mangan pogosto manjka v dijetah, sestavljenih iz mesa, kosti in organov. Ne smemo pozabiti na cink, ki pomaga koži in dlaki, ter na selen. Selen je še posebej pomemben, če prihaja meso iz območij z nizko vsebnostjo tega minerala.

Probiotiki so zelo koristni za pse, še posebej ob prehodu na surovo prehrano ali po driski. Za zdravo črevesje dodamo tudi vlaknine. Primeri so psilium ali buča, ki ju uvedemo postopoma.

Pri uporabi delno surovih ali komercialno pripravljenih obrokov moramo biti pozorni na sestavine. Tako preprečimo, da bi pes prejel preveč dodatkov. Kadar je le možno, se zanašamo na laboratorijske teste in budno spremljamo telesno kondicijo psa.

• Ribje olje: cilj 50–100 mg EPA+DHA/kg/dan
• Vitamin E: 2–3 IU/kg/dan, zlasti ob dodajanju olj
• Jod za pse: po izračunu, kelp naj bo standardiziran
• Minerali: mangan in cink sta pogosto ključna
• Probiotiki za pse in vlaknine: ob prehodih ali občutljivem trebuhu

Prepoznavanje znakov neuravnotežene prehrane

Kako hitro opazimo težave? Pri hranjenju s surovo hrano opazimo spremembe hitro. Utrujenost, prekomerno izpadanje dlake, slab zadah in spremenjen apetit so znaki, da nekaj ni prav. Opazujemo obnašanje psa, preverjamo njegovo telesno težo in videz kože ter dlake.

Na kaj gledamo vsak dan? Ozremo se na psa blato. Driska ali mehko blato lahko pomeni narobe razmerje hrane. Zaprtje večinoma izhaja iz preveč kosti v prehrani. Uravnovesimo BARF prehrano, da preprečimo napake.

• Dlaka brez sijaja, prhljaj, srbečica, in krhki nohti so lahko znak pomanjkanja cinka ali omega-3 maščobnih kislin; preglejmo tudi raven vitamina E.
• Utrujenost ali počasno okrevanje po telovadbi kažeta na premalo energije ali B vitaminov.
• Slab zadah je lahko znak slabe ustne higiene, vnetij ali težav s presnovo.
• Nenadne spremembe teže kažejo na nepravilen vnos energije.

Posebna pozornost pri mladičih. Napačna rast, šepavost ali kostne bolečine lahko pomenijo težave s kalcijem in fosforjem. Preverimo in prilagodimo razmerje kosti in mesa. Natančno tehtamo obroke.

Praktični koraki za popravek. Spremenimo deleži mesa, kosti in organov. Dodamo zelenjavo in vlaknine. Omega-3 iz lososovega olja in vitamin E pomagata koži in dlaki. Različni proteini zmanjšajo občutljivost.

• Za mehko blato povečamo kosti ali vlaknine; pri zaprtju zmanjšamo delež kosti.
• Preverimo vsebnost joda in mangana, ki sta v surovi prehrani pogosto prezrta.
• Če težave ne izginejo, opravimo krvne preiskave, pregledamo obroke in poiščemo nasvet pri veterinarju.

Najpogostejši miti o surovem hranjenju

Prehranski miti o surovih obrokih so stari. Surovo meso nosi tveganja, a se jih da zmanjšati. To storimo z zamrzovanjem, pazljivo higieno in nakupovanjem od zanesljivih prodajalcev. Tako omejimo skrbi glede bakterij v pasji prehrani.

Veliko se govori tudi o mitih o BARF. Pravijo, da kosti čistijo pasje zobe. Res je, da žvečenje pomaga, a ne more nadomestiti ščetkanja. Izbrati moramo primerne surove kosti in psa vedno nadzirati. Včasih lahko pride do poškodbe zob, zato je treba paziti na reakcijo psa.

Pravijo tudi: “Pes potrebuje le meso.” To ni res. Za uravnoteženo prehrano potrebujemo tudi organe, kosti, omega-3 maščobe, minerale in vlaknine. Tako surova prehrana postane raznolika, ne samo meso.

Rečejo: “Surovo in suho hrano ne smemo mešati.” Mnogi psi pa brez težav prenašajo mešanje. Pomembno je opazovanje prebave psa in prilagajanje. Vsak dan je treba skrbeti za čistočo, da preprečimo bakterije v pasji hrani.

“Vitamini niso potrebni,” je še en mit. V resnici so včasih potrebni posebni dodatki, kot so omega-3, vitamin E in jod. Vsak obrok ni sam po sebi popoln. Redno moramo spremljati težo, prebavo in energijo psa.

Mnogi verjamejo, da je “surovo vedno dražje”. Stroški se lahko razlikujejo glede na vir in sezono. Z nekaj načrtovanja in nakupovanjem večjih količin pri lokalnih mesarjih je surovo hranjenje lahko ugodno. Resnica o surovem mesu ima veliko odtenkov.

Kadar premišljujemo o mitih o BARF in dejstvih, se zanašamo na zanesljive informacije. Pogledamo, kaj ustreza našemu psu. Pomembno je slediti preprostim pravilom pri hrani. S tem se izognemo nevarnostim bakterij v pasji hrani in ustvarimo uravnotežen jedilnik.

• Ne posplošujemo: prehranski miti pogosto prezrejo individualne potrebe.
• Upoštevamo varnost: resnica o surovem mesu vključuje zamrzovanje in čistočo.
• Razmišljamo celovito: kosti in psi ter dodatki gredo z roko v roki.
• Ohranimo fleksibilnost: mešano hranjenje je možno, če psu ustreza.

Zaključek

Če smo natančni, surova mesna dieta za psa prinaša veliko dobrega. Upoštevamo BARF smernice za meso, kosti in organe. Dodamo kakovostne omega-3 maščobe iz ribjega olja in po potrebi posebna mikrohranila. Pri surovem hranjenju izberemo sveže, zanesljive vire. Pomembna je tudi skrb za higieno pri pripravi in shranjevanju hrane. Naš cilj je, da pes ostane zdrav, poln energije in vesel.

Prehod na to dieto naj bo postopen. Opazujemo, kako se pes odziva, in prilagajamo porcije. Redno se posvetujemo z veterinarjem. Pogledamo psu v dlako, preverimo njegovo blato in raven energije. S takšnim pristopom zagotovimo, da surova prehrana res deluje. Moramo biti pozorni na ravnovesje, zmanjšamo tveganja in vzpostavimo rutino.

Ko potrebujemo enostavnejšo rešitev ali če ima pes alergije, izberemo hipoalergene izdelke. Na primer CricksyDog Chucky, Juliet, Ted in Ely, ki so brez piščanca in pšenice. Dodajamo MeatLover priboljške, Twinky vitamine, Chloé izdelke za nego, Mr. Easy prelive in Denty dentalne palčke. Ti izdelki so odlična podpora. Dobro se ujemajo z BARF smernicami in zagotavljajo varno prehranjevanje.

Za konec, surova dieta za psa deluje, če izberemo kakovost in smo pozorni na higieno. Z dobrim načrtom in rednim spremljanjem lahko ustvarimo stabilen jedilnik. Tak način prehranjevanja je preprost, odgovoren in dolgoročno vzdržen. To zagotavlja, da naš pes dobi vse, kar resnično potrebuje.