Moj pes zakoplje hrano – zgodba lastnika, ki je na koncu našel rešitev

Opazili smo, kako naš pes tiho odnese kos briketa in izgine kar za kavč. Kmalu smo našli njegove skrite zaloge hrane. Našli smo jih pod blazinami, v lončnicah in po kotih hodnika. Njegovo zakopavanje hrane ni bilo več smešno, temveč del našega vsakdana. Priznati moramo, da nas je to spravilo v zadrego, bili smo zmedeni in tudi zaskrbljeni.

Odločili smo se, da ne bomo jezni, ampak bomo raje poskušali razumeti, kaj se dogaja. Zakopavanje hrane je za pse nekaj naravnega. Povezano je z njihovim nagonom in lahko kaže na stres, preveč hrane ali občutek negotovosti. Spoznali smo, da ko pes skriva hrano, se s tem sprošča. Hkrati pa nam to lahko pove, da nekaj ni prav.

Začeli smo postopoma. Najprej smo se posvetovali z veterinarjem, nato z vedenjskim svetovalcem. Prebrali smo tudi veliko o psih. Preverili smo zdravje našega psa, prilagodili rutino in obroke. Iskali smo nežen in učinkovit način, kako ga odvaditi od zakopavanja hrane.

Spremenili smo tudi njegovo prehrano. Posebno mesto v našem prizadevanju je zavzela hrana CricksyDog. Je hipoalergena, brez piščanca in pšenice. To je pripomoglo k miru pri jedilni skledi. Naš cilj je bil jasen: manj skrivanja hrane in več mirnega hranjenja. Želeli smo, da naš pes zaupa, da bo hrane dovolj tudi za naslednji dan.

Delimo naše korake, napake in uspehe. Pišemo iskreno, z upanjem, da bo naše izkušnje lahko uporabil nekdo drug. Če se sprašujete, zakaj pes zakoplje hrano in kako to spremeniti, verjamemo, da vam bodo naše izkušnje v pomoč.

Ključni poudarki

• Zakopavanje hrane pri psih je pogosto povezano z njihovim nagonom, ne z trmo.
• Najprej preverimo zdravje psa in zmanjšamo njegove stresne sprožilce doma.
• Ustaljen ritem hranjenja in mirno okolje psu pomagata pri prenehanju skrivanja hrane.
• Prilagoditve v prehrani, kot je hipoalergena hrana CricksyDog, so koristne.
• Kratka vadba vedenja in obogatitev okolja zmanjšujeta psihov nagon po zakopavanju.
• Enostavna je kombinacija rutine, podpore in potrpežljivosti.

Naša izhodiščna težava: ko je pes začel skrivati obroke

Preselili smo se v novo hišo in spremenili urnik. Naš pes je začel skrivati hrano v drugo sobo. Vprašali smo se, zakaj to počne.

Pes je brikete zakopaval v kotu kavča. Z nosom je praskal po tleh, kot bi kopal. Ko smo se približali, je cvilil in odšel.

Okrog nas je bilo veliko novosti. Več hrupa, več ljudi in psov, obroki niso bili redni. Zato je pes verjetno hrano spravljal na varno.

Nismo se odzvali pravilno. Prehitro smo menjali pasje hrane. Pes je postal še bolj nemiren.

Opažanja kažejo, da je pesova sprememba vedenja odziv na novo okolje. Po selitvi in obnenadnih zvokih je skrival hrano zaradi občutka negotovosti.

V našem vsakdanu smo opazili več. Pes je nosil brikete po stanovanju in pogledoval proti vratom. Hrana je ostala nedotaknjena ob zvokih v okolju.

Po sprehodu v parku, polnem drugih psov, se vrnemo domov. Pes svoj obrok odnese na drugo mesto. To potrjuje, da se pes prilagaja na spremembe.

Razumevanje pasjega nagona zakopavanja hrane

Ko gledamo psa, kako skrije priboljšek, vidimo del naravne zgodbe. Po etologija psa, nagon zakopavanja pomaga pri preživetju. Psi se izvirajo iz volkov, ki so svoje presežke skrivali. Tako so preprečili, da bi jih našli tekmeci ali da bi se pokvarili. Zemlja jim je pomagala skriti vonj in zaščitila hrano pred mrhovinarji.

Tako vedenje vidimo tudi pri današnjih psih, posebej pri nekaterih pasmah. Terierji, špici in lovski psi to počnejo hitreje in energičneje. Pri njih je shranjevanje hrane bolj očitno.

Obstajata dve vrsti kopanja: pravo na dvorišču in “navidezno” v stanovanju. “Navidezno kopanje” poznajmo po praskanju preprog in ruvanju blazin. V obeh primerih pes želi zmanjšati vidnost svoje hrane.

Več faktorjev vpliva na zakaj psi zakopavajo hrano. Eno je prisotnost drugih živali, kar poveča željo po skrivanju. Nepredvidljiv urnik hranjenja tudi poveča potrebo po “shranjevanju”.

Stres in negotovost vplivata na to vedenje. Psi, ki niso prepričani o svojem obroku, raje varčujejo s hrano. Tako shranjevanje hrane postane način, kako nadzorujejo svoje virov.

Po etologija psa, nagon zakopavanja je naraven. Problemi se pojavijo, ko pride do izgube teže ali prebavnih težav. Takrat je pomembno opazovati, kaj sproža to vedenje.

Odzivamo se na opažanja, kot so kdaj in kje pes skriva hrano. To nam pomaga razumeti zakaj psi zakopavajo hrano. Ugotovitve nam pomagajo pri prilagajanju hranjenja, da zmanjšamo njihovo potrebo po skrivanju hrane.

moj pes zakoplje hrano

Kadar pes skriva hrano, se sprašujemo, zakaj to počne. V našem domu smo ugotovili različne vzroke. Te so lahko preveč hrane, spremembe v dnevnem ritmu, težave z hrano, bolečina v ustih, tekmovalnost ali zgolj dolgčas. Zato smo začeli natančno opazovati, kdaj in kje pes zakoplje hrano in kaj se je zgodilo neposredno pred tem.

Začeli smo voditi dnevnik. V njem smo zapisovali, kdaj smo psa hranili, koliko hrane smo mu dali in kako se je odzval na novo hrano. Prav tako smo zabeležili, če so bili prisotni ljudje ali drugi psi ter kako so vreme in temperature vplivali na to, ali pes hrano skrije notri ali zunaj. Ugotovili smo tudi, da je kožno draženje in prebavne težave včasih povzročila sama hrana.

Iz analize podatkov je bilo jasno, da razlogi za to niso bili enoznačni. Nekaj vedenj je bilo povezano z nagonom in nekaj s stresom. Naše beležke so pokazale, da bolj sproščeno okolje in mir pred hranjenjem zmanjšujeta možnost, da pes hrano zakoplje. Ko je bilo doma več ljudi ali ko smo se igrali z drugimi psi, se je vedenje povečalo.

Naš načrt delovanja je bil preprost in lahko ponovljiv. Pomembno je bilo, da ohranjamo reden urnik hranjenja, pravilno količino hrane in občutek varnosti za psa. Pomagale so tudi hipoalergene sestavine, počasno hranjenje ali miselne igre ter striktno upoštevanje ukazov “pusti” in “jej”. S temi koraki smo oblikovali dober načrt, kako preprečiti zakopavanje hrane in prilagajati rešitve za našega psa.

• Umerimo porcijo, da ne ostaja višek, ob katerem pes hrano skriva.
• Vzpostavimo miren kotiček, brez tekmovalnosti in hrupa.
• Opazujemo znake srbečice ali bolečin v ustih in temu prilagodimo prehrano.
• Uporabimo počasne posode ali miselne igrače, da ublažimo dolgčas.
• Vaja z jasnimi ukazi podpira nadzor in zmanjšuje nagon skrivanja.

Ko upoštevamo te točke, bolje razumemo, kako preprečiti zakopavanje hrane v različnih situacijah. Imamo tudi pripravljene rešitve, ki jih lahko hitro prilagodimo glede na spremembe doma ali v vremenu.

Najpogostejši sprožilci: stres, preobilje in negotovost

Opazovanja pokažejo, da se psi odzovejo na stres, preobilje in negotovost. Stres pri psih lahko sprožijo selitve, novi družinski člani ali močan hrup. Ti dogodki lahko privedejo do tega, da psi svojo hrano skrijejo.

Preobilje hrane pri psih vodi do drugačnih reakcij. Če je hrane preveč ali dobijo preveč priboljškov, jo bodo morda skrili za kasneje. To lahko pomeni, da jo zakopljejo ali skrijejo pod kavč. Ko pes ni prepričan o svojem naslednjem obroku, se obnaša nemirno.

Obnašanje psa nam lahko veliko pove. Ob stresu lahko vidimo, kako zehajo, se oblizujejo ali kažejo znake nervoze. Kadar je hrane preveč, psi vzamejo nekaj in odidejo,

kadar pa so negotovi, vidimo, kako dišijo okoli in ne morejo ostati pri miru.

• Obiski in vrvež doma povečajo stres pri psih med jedjo.
• Vonji drugih psov lahko prižgejo njihovo tekmovalnost.
• V gospodinjstvih z več živalmi se lahko stres in tekmovalnost povečata.
• Nereden načrt hranjenja lahko zmede pse in poveča njihovo negotovost.

Kombinacija teh dejavnikov vodi do zakopavanja hrane kot znaka anksioznosti. Pes, ki ima preveč hrane, morda pusti svojo posodo polno. Stresen pes pa se izogiba jesti in hitro diha.

Kako smo diagnosticirali vzrok pri našem psu

Začeli smo s sistemom. Uvedli smo dnevnik hranjenja za razumevanje vzorcev. Ob vsaki hrani smo zabeležili uro, mesto, količino in vrsto hrane. Zraven smo dodali, kdo je bil prisoten.

Dodali smo tudi video opazovanje psa. Kamera nam je dala objektivni vpogled v pesje vedenje. Opazovali smo, kako se pes giblje, položaj ušes in hitrost hranjenja.

Nato smo obiskali veterinarja za klinični pregled. Preverili smo zobovje, dlesni in prebavo. Paralelno smo se posvetovali z vedenjskim svetovalcem, ki je pregledal stres in spremembe okolja.

Primerjali smo zapise iz dnevnika hranjenja s posnetki in mnenji strokovnjakov. Tako je diagnostika vedenja psa postala bolj jasna. Ta metoda nam je omogočila ustvariti načrt po meri.

• Zapis: ura, lokacija, količina, vrsta hrane, prisotnost ljudi ali živali.
• Video: kratek posnetek vsakega obroka za mirno opazovanje psa.
• Strokovna mnenja: veterinar in vedenjski svetovalec za celostno analizo hranjenja psa.

Načrt ukrepanja: koraki, ki so nam res pomagali

Ustvarili smo dnevni načrt za našega psa. Določili smo redne čase za male obroke, dva do tri na dan. Manjši obroki so se izkazali za boljšo izbiro kot veliki, ki bi ga lahko motili.

Za določitev prave količine hrane smo upoštevali težo psa in njegovo aktivnost. Na belo tablo v kuhinji smo zapisali vse potrebne informacije. Tako smo vedno vedeli, kaj in koliko je pes jedel.

Hranili smo ga v tišini, stran od hrupa in igrač. To mu je pomagalo ostati miren. Vedenjski načrt je bil osredotočen na mirno hranjenje.

Za hrano smo uporabili posebne posode, ki upočasnijo jed. Tako je pes moral več razmišljati in manj je bilo možnosti za zakopavanje. Prešli smo na hrano, ki ne vsebuje piščanca in pšenice.

Obrok smo zaključili s kratkim sprehodom. To je psu dalo vedeti, da je čas za hrano končan.

• Trening signalov: “pusti”, “počakaj”, “jej” – najprej brez hrane, nato z nizkim stresom.
• Postopnost: vsak korak uvajamo 7–10 dni, opazujemo odziv in šele nato dodamo novega.
• Doslednost: isti ljudje, isti namigi, isti prostor.

1. Uskladi urnik obrokov (2–3 manjši obroki).
2. Prilagodi porcijo na podlagi teže, BCS in aktivnosti.
3. Ustvari tiho, stalno lokacijo hranjenja.
4. Vnesi počasne posode ali puzzle igrače.
5. Preklopi na hipoalergeno hrano brez piščanca in pšenice.
6. Vzpostavi nagrado po obroku: pohvala in kratka hoja.
7. Vadi “pusti”, “počakaj”, “jej” v kratkih seansah.
8. Beleži napredek in popravi vedenjski načrt, če je treba.

Naš načrt za prekinitev zakopavanja hrane deluje. Zmanjšuje stres in ustvarja jasna pravila. Pomagali so nam elementi, kot so ustrezno hranjenje, igrače za počasno hranjenje ter dnevna rutina in treningi.

Vodenje hranjenja: posode, lokacija in tempo

Za ustrezno hranjenje smo se osredotočili na opremo. Uporabljamo skledo, ki ne drsi. Za hitrejše pse je najboljša počasna posoda. Ta ima obliko labirinta. Pri večjih psih razmislimo o višjem stojalu. To naredimo po pogovoru z veterinarjem. Del hrane dajemo v puzzle posode in snuffle preproge. Tako pes na umirjen način porablja energijo, medtem ko išče hrano.

Lokacija posode je zelo pomembna. Izbrali smo miren in vedno isti kot. Tu ni prehodov ali motečih stvari. Posodo postavimo stran od drugih živali. To zmanjša tekmovalnost in napetost med hranjenjem.

Tempo hranjenja je preprost. Pes ima za obrok na voljo 10 do 15 minut. Potem posodo odstranimo. Voda mora biti psu vedno na voljo v sveži posodi. Po obroku skledo umijemo. Tako zmanjšamo stresne vonjave in psu ohranimo apetit.

Uvedba “postajnega” pristopa spremeni igro. Del hrane damo v skledo, del pa v igrače ali na preproge. To je kombinacija nenapetega hranjenja in duševnega izziva. Za psa ta rutina pomeni, da ni treba skrbeti za zaloge.

• Protizdrsna skleda + počasna posoda za psa za nadzor tempa.
• Stalna lokacija posode, brez gneče in bližine drugih živali.
• Jasen tempo hranjenja psa: 10–15 minut, nato posodo pospravimo.
• Del obroka v puzzle igrače za hrano in snuffle preprogo za iskanje.
• Voda vedno na voljo, posode peremo po vsakem obroku.

Preverjanje zdravja: ko je zakopavanje lahko simptom

Ko opazimo, da pes skriva obroke brez jasnega razloga, postanemo pozorni. Pomembno je opazovati, kako se pes obnaša med hranjenjem. Če opazimo počasno žvečenje, obračanje od sklede, veliko slinjenje ali izbirčnost, moramo biti previdni. To lahko pomeni, da imajo težave z zobmi ali z začetnimi prebavnimi motnjami.

Če se pojavijo simptomi kot izguba teže, driska, bruhanje ali slab zadah, je čas za obisk veterinarja. Treba je biti posebej pozoren na rdeče ali krvaveče dlesni ter bolečino pri žvečenju. Pes morda zakopava hrano, ker ga hranjenje boli ali mu povzroča nelagodje.

Z veterinarjem smo ugotavljali vzroke težav. Pogovarjali smo se, da lahko bolečine v ustih, prebavne težave ali intoleranca na hrano povzročajo težave. Omenjene so bile možne težave z zobmi, gastroenteritis, alergija na hrano, tiroidna neravnovesja, bolečine v mišicah in kosteh ali stres. Te vzroke lahko določimo le z natančnim pregledom.

• Zobni pregled za odkrivanje zobnega kamna, kariesa in vnetih dlesni, ki povzročajo bolečine v ustih pes.
• Fekalna analiza za parazite in vnetne markerje, ko sumimo na prebavne težave pes.
• Krvne preiskave za oceno ščitnice, jeter in ledvic, preden spremenimo prehrano.
• Izločevalna dieta pod nadzorom, če se po obroku pojavljajo srbenje, napenjanje ali mehko blato.
• Opazovanje odziva na hipoalergeno hrano in prilagoditev velikosti briketov, ko klinični znaki pri hranjenju vztrajajo.

Če sum na težave ostane, moramo opraviti drugi, natančnejši veterinarski pregled. Tako lažje ugotovimo, če je težava bolečina, prebavne motnje ali stres. Pomembno je ločiti vzroke, da lahko pesu ustrezno pomagamo.

Naša prehranska prilagoditev: prehod na kakovostno, hipoalergeno hrano

Odločili smo se za prehod na hipoalergeno hrano za pse. Ta hrana ima jasno napisane sestavine. Izbrali smo recepture brez piščanca in pšenice, ki vsebujejo samo en vir beljakovin.

Izbrali smo hrano z jagnjetino, lososom, zajcem, žuželčjimi proteini ali govedino. Ta hrana je najbolje ustrezala našim potrebam.

Bili smo pozorni na velikost briketov in kako dobro se hrana prebavi. Dodatek omega-3 maščob je izboljšal stanje kože in dlake našega psa. Prebiotiki so pomagali njegovemu črevesju.

Želeli smo zmanjšati nelagodje med obroki, ki je prej povzročalo skrivanje hrane. Hkrati smo želeli povečati apetit našega psa.

Prehod na novo hrano smo izvedli počasi, v obdobju od 7 do 10 dni. V tem času smo se izogibali priboljškom, ki bi lahko dražili. Namesto tega smo ponudili čiste mesne koščke v manjših količinah.

1. 1.–3. dan: 25% nova, 75% stara.
2. 4.–5. dan: 50% nova, 50% stara.
3. 6.–7. dan: 75% nova, 25% stara.
4. 8.–10. dan: 100% nova.

Vsakodnevno smo spremljali kožo, blato in splošno počutje našega psa. Pozorni smo bili tudi na srbenje in odnos do hrane. Če je pes jedel mirno in z zanimanjem, smo vedeli, da delamo prav.

• Izbira: hipoalergena pasja hrana, brez piščančjega mesa, brez pšenice pasja hrana.
• Beljakovine: jagnjetina, losos, zajec, žuželčji protein ali govedina.
• Dodatek: omega-3 in prebiotiki za prebavo ter kožo.
• Priboljški: preprosti, mesni, v majhnih porcijah.

Ta rutina je našemu psu dala vedeti, da je hrana, ki jo je dobil, varna in okusna. Poleg tega je bila lahko prebavljiva.

CricksyDog rešitve, ki so se pri nas izkazale

Ko smo začeli uporabljati CricksyDog, se je življenje spremenilo. Našli smo hrano, ki ne vsebuje piščanca in pšenice. To je pomembno, saj naš pes slabo prenaša perutnino in gluten. Sedaj je manj živčen in se manj skriva.

Obstaja več vrst suhe hrane, razdeljene po velikosti in starosti psa. Za mladičke smo izbrali Chucky. Naši manjši psički pa je najbolj ustrezala Juliet. Te vrste hrane smo izbrali glede na velikost našega psa. Polnijo pa jih z različnimi okusi, kot so jagnjetina in losos.

Ely mokra hrana nam pride prav, ko je pes bolj izbirčen. Dodamo jo k suhi hrani, da je bolj dišeča in sočna. Najraje imamo okus jagnjetine ali zajca.

Za nagrajevanje uporabljamo MeatLover priboljške, ki so samo iz mesa. Zaradi čiste formule je manj alergijskih reakcij. Dodajamo tudi Twinky vitamine za sklepe in multivitamine glede na težo psa.

Več smo začeli skrbeti tudi za nego. Uporabljamo Chloé šampon za občutljivo kožo. Po kopanju poskrbimo še za zaščito smrčka in blazinic. Mr. Easy preliv dodamo hrani, če je pes izbirčen. Za zdrave zobe in svež dah pa uporabljamo Denty dentalne grižljaje.

• Doslednost pri urniku in porcijah + CricksyDog recepture = manj stresa pri hranjenju.
• Manj menjav okusov, več zaupanja v skledo in manj zakopavanja.
• Preprosti koraki: prava suha osnova, Ely mokra hrana po potrebi, čisti MeatLover priboljški, Twinky vitamini, nega z Chloé šampon in redni Denty dentalni grižljaji.

Vedenjski trening za zmanjšanje zakopavanja

Začeli smo s treningom psa pri hranjenju. Delamo v kratkih sejah, brez motenj. Uporabljamo male, čiste koščke hrane kot nagrado, kot so CricksyDog MeatLover, da se pes osredotoči in ne drobimo po tleh.

Uvajamo red pri hranjenju. Posodo prinesemo in jo po rutini tudi odstranimo. Ni lovlenja po stanovanju ali pregovarjanja. To zmanjšuje stres in uči psa, da hrana ni za skrivanje.

Vaja “počakaj” začne preprosto. Pes sedi in mi spustimo posodo na tla, počakamo malo, nato ga povabimo, da začne jesti s “jej”. Čas čakanja podaljšujemo počasi. Če pes vstane, posodo dvignemo in začnemo znova. Pomembno je, da ponavljamo brez kaznovanja.

Da prekinemo psa, ko hoče odnesti hrano, uporabimo ukaz “pusti”. Sprva s predmetom, nato s hrano in ob koncu ob posodi. Vsak uspešen “pusti” nagradimo takoj. Tako psu pokažemo, da se splača ubogati.

Desenzitizacija pri tem, kako se psu približamo k posodi, poteka s tehniko menjave. Med hranjenjem za trenutek vzamemo posodo, dodamo boljšo nagrado in jo vrnemo. S tem gradimo zaupanje, da naša prisotnost prinese več dobrega.

Glas ohranjamo miren, telesno govorico prijazno. Treninge izvajamo večkrat na teden, a kratko. Tako psa ohranjamo motiviranega in signale jasne.

• Rutina: nadzor nad viri hrane z določenimi urami in krajem.
• Signali: “počakaj” za nadzor, “jej” kot dovoljenje, ukaz “pusti” za ustavljanje.
• Zaupanje: desenzitizacija s pozitivno menjavo in nagradami.

Po teh korakih se zmanjšajo težave s hrano. Ostajamo vztrajni in prijazni. Napredek merimo v majhnih, konkretnih korakih.

Obogatitev okolja: mentalna zaposlitev namesto skrivanja hrane

Za preusmeritev potrebe po zakopavanju smo začeli z miselnimi igrami, ki temeljijo na vohanju in reševanju problemov. Uporabljamo snuffle mat, kjer skrijemo del hrane za jutranji obrok. Tako pes uporabi svoj voh, se zabava in porabi energijo, preden pride do njegove posode.

Polnimo igrače kot Kong in puzzle igrače različnih težavnosti. Polovico obroka damo v igrače, preostalo pa v skledo, da kontroliramo kalorije. S tem ne zabavamo psa le s hrano, temveč skrbimo tudi za uravnotežen vnos hrane.

• 10–15 minut pred obrokom: mirne miselne igre na snuffle mat ali iskanje vonja v travi.
• Med obrokom: puzzle igrače za pse ali upočasnjeni polnilniki za mirno hranjenje.
• Po obroku: kratko žvečenje primerne gumijaste igrače za sprostitev.

Menjamo igrače vsake nekaj dni. To vključuje snuffle mat, puzzle posode in stopnje težavnosti, da izzivi ostanejo zanimivi. Tako spodbujamo psa k iskanju, ne pa k zbiranju hrane na dvorišču.

Za nagrado uporabljamo majhne priboljške ali kos mokre hrane, ki ustrezajo psu. V slabem vremenu pripravimo hitre igrice notri. Naš cilj: rutina, ki psu preko igre in vonja prinese umirjenost, preden se pojavi stara navada skrivanja.

• 1–2 kratka dela miselnih iger na dan.
• Točno določen del obroka za vsako igro, brez dodatnih priboljškov.
• Redno spreminjamo izzive od lažjih do težjih puzzle igrač.

Ustvarimo rutino z vohanjem, razmišljanjem in počasnim hranjenjem kot osnovo. Pes tako dobi zaposlitev, mi pa nadzorujemo njegovo energijo in prehrano.

Rutina dneva: struktura, ki prinese varnost

Naša dnevna rutina za psa je enostavna. Začnemo z jutranjim sprehodom, sledi obrok, potem miren počitek. Popoldne dodamo miselno igro, zvečer pa drugi obrok in sproščen sprehod.

Urnik za hranjenje psa je vedno isti. Pred in po obroku zagotovimo mir. Tako psa navadimo na red in preprečimo, da bi hrano skrival.

• Držimo se urnika: vedno isti čas za sprehode in obroke. Aktivnosti so kratke in predvidljive.
• Izogibamo se dajanju hrane z mize in nadziramo priboljške, tudi ko nas gleda s tistimi velikimi očmi.
• Novosti uvajamo postopoma. Ne vse naenkrat.

Pred obiski ali potovanji psa pripravimo. Krajši sprehod, potem obrok, nato vožnja. Takšna rutina pomaga psu, da se počuti varneje.

1. Jutranji sprehod pomaga psu, da porabi energijo.
2. Obroki potekajo v miru, brez motenj. Voda je vedno na voljo.
3. Za počitek poskrbimo v tišini, brez nepričakovanih obiskov.
4. Miselne igre vključujejo igrače za polnjenje in osnovne trike. Igre so kratke.
5. Drugi obrok je vedno ob istem času in na istem mestu.
6. Za večerni sprehod si vzamemo čas, da se pes pred spanjem umiri.

Vsi v družini se držimo enakih pravil. To psu nudi občutek varnosti in krepi naše medsebojno zaupanje. Jasen urnik mu zmanjša stres.

Ko pridejo spremembe, jih vpeljemo skozi znane rutine. Kratek sprehod, obrok, nato počitek. To pomaga psu, da ostane miren in osredotočen.

Napake, ki smo jih delali in kako smo jih odpravili

Pri pregledu rutine smo opazili, da smo naredili tipične napake lastnikov. Menjali smo hrano prehitro, iz briketov na konzerve, iz dneva v dan. To je povzročalo težave s prebavo. Poleg tega smo dodajali prevelike obroke “za vsak slučaj”, kar je pes opazil in začel skrivati hrano.

Hrano smo postavljali v kuhinji, kjer je bilo vedno veliko hrupa in gibanja. To ni pomagalo. Včasih smo psa celo kaznovali, ko ni hotel jesti. To je situacijo le še poslabšalo.

Naša rešitev je bila preprosta. Uvedli smo postopno menjavanje hrane v enem tednu. Tako smo izognili nenadnim spremembam. Pravilno smo odmerjali hrano in izbrali tišji kotiček za hranjenje. Brez televizije in obiskov.

Tudi smo uvajali pozitivne spremembe pri hranjenju. Pri vsakem obroku je pes dobil nekaj boljšega. Kaznovanje smo opustili in raje nagrajevali lepo obnašanje. Vsi v družini smo sledili tem pravilom.

Začeli smo zapisovati, kako pes reagira na hrano. To nam je pomagalo videti vzorce in se izogniti napakam. Prav tako smo pazili na število priboljškov. Skušnjav za hitre spremembe hrane smo se izogibali.

• Postopni prehodi med znamkami, brez skokov čez noč.
• Tehtanje in razdelitev na manjše, enakomerne porcije.
• Miren prostor za hranjenje, brez hrupa in prekinitev.
• Pozitivne menjave namesto odvzema in brez kaznovanja psa.
• Doslednost vseh članov in redno beleženje odzivov.

Rezultati po nekaj tednih: kaj se je res spremenilo

Po treh do štirih tednih je napredek opazen. Obroki so hitro pojedeni, brez živčnosti. Opazili smo tudi manj zakopavanja hrane.

Prebava je stabilna in dlaka bolj sije. Teža se ni spremenila, kar kaže na boljši apetit. Pes je ob hranjenju miren.

Naslednji uspehi so vidni, ko redno hranimo psa. Hipoalergeni obroki pomagajo psu, da se počuti bolje. Tako je manj skrivanja hrane.

• Zmanjšanje zakopavanja hrane je očitno.
• Obroki so hitrejši in mirnejši.
• Apetit psa je boljši, brez dodatnih kilogramov.
• Pes je ob hranjenju bolj samozavesten.

Z združevanjem zdravja, prehrane ter urjenja dobimo dobre rezultate. Te lahko obdržimo dolgo časa.

Nasveti za različne scenarije v vsakdanjem življenju

Ko pes zakoplje hrano, mu jo ponudimo na mestu brez zemlje. Posodo postavimo za določen čas. Pred hranjenjem naj bo okolica mirna, brez motenj.

V gospodinjstvu z več psi hrano serviramo ločeno. Vsak pes ima svoj prostor. To zmanjša tekmovalnost in zagotavlja mir.

Potovanje s psom zahteva načrtovanje hranjenja. Vzamemo svoje pribore in sledimo urniku. Dodatek CricksyDog Ely in Mr. Easy izboljšata apetit.

Za izbirčnega psa začnemo z manjšimi obroki. Brikete prelijemo z vodo. Raznolikost zagotavljamo z menjavanjem okusov.

Po bolezni obrok prilagodimo. Tekstura naj bo mehkejša. Postopno uvajamo hrano in spremljamo hidracijo.

Za zobno nego uporabljamo Denty palčke. Pravilna velikost briketov spodbuja žvečenje. To krepi zobe in vzdržuje apetit.

• Vzpostavimo kratko rutino s posodo.
• Uporabljamo pregrade za mir med psi.
• S seboj nosimo potrebščine za hranjenje.
• Menjujemo okuse znotraj varnih receptov.
• Po bolezni prilagodimo hrano po potrebi.
• Za zobe skrbimo z redom in pregledi.

Pri zakopavanju hrane psa zamotimo z igro. V večpskih domovih ohranimo red in strukturo. Na potovanjih hranjenje prilagodimo rutini. Izbirčnim psom ponudimo toplo, dišečo hrano.

Zaključek

Ugotovili smo, da zakopavanje hrane s strani psov izhaja iz naravnih vzgibov. Te povzročajo stres, obilje hrane in občutek negotovosti. Ko smo uvedli redne obroke, pravo količino hrane in zavetje za hranjenje, se je stanje izboljšalo.

Našli smo preproste, a učinkovite načine za hranjenje. Krajši obroki in vadba brez stresa so pomagali. Zamenjava v hrani za hipoalergeno, ki ne vsebuje piščanca in pšenice, je bila ključna.

CricksyDog izdelki kot so Chucky, Juliet in ostali, so nam omogočili vzpostavitev ritem prehranjevanja. S tem smo zmanjšali željo po skrivanju hrane. To je bila prava rešitev za težavo, ko pes zakoplje svojo hrano.

Svetujemo, da si zapisujemo vse o hranjenju psa in preverimo njegovo zdravje pri veterinarju. Izberemo lahko hipoalergeno hrano in vzpostavimo jasen urnik obrokov. Če je to potrebno, poiščemo pomoč vedenjskega svetovalca. S tem celostnim pristopom bo vedenje zakopavanja hrane počasi izzvenelo. Pes se bo počutil bolj varno pri obrokih, mi pa bomo imeli trden temelj za vzgojo psa in strategije hranjenje.