Zdravljenje pomanjkanja apetita pri psu – Vse, kar moraš vedeti o tem!

Ste že kdaj opazovali prazno skledo in se spraševali, zakaj vaš kuža ne je? Tisti njegov pogled čez ramo vam stisne srce. Skrbimo, saj je dobra prehrana ključna za pasje zdravje in srečo. Ko pes izgubi apetit, nismo nemočni. Tu smo, da skupaj najdemo odgovore in rešitve.

Začnemo s poznavanjem razlike. Nekdaj je pes samo razpoložen, drugič pa je to znak za preplah. Potem obravnavamo, kako ukrepati, od domačih rešitev do veterinarskega pregleda. Delimo tudi nasvete, kako povečati njegov apetit in kaj storiti pri občutljivem želodcu.

Pogledamo praktične rešitve. Govorimo o dieti brez alergenov, učinkovitih rutinah hranjenja in hidracije. Razpravljamo o trikih za več hranjenja in izdelkih CricksyDog, ki izboljšajo apetit in prebavo. Naš najpomembnejši cilj je hiter prepoznav znakov in varno ukrepanje.

Ključni poudarki

• Prepoznamo razliko med kratkotrajno izbirčnostjo in resno izgubo apetita pes.
• Uvedemo prve, varne domače korake, kako spodbuditi apetit psa.
• Vemo, kdaj je nujen obisk veterinarja in kaj pričakovati pri diagnostiki.
• Razumemo, kako pasja prehrana vpliva na energijo, prebavo in razpoloženje.
• Upoštevamo hipoalergene pristope za izbirčen pes in občutljiv želodec.
• V praksi uporabimo rešitve, kot so suha in mokra hrana ter dodatki CricksyDog.
• Vzpostavimo rutino, hidracijo in spremljanje napredka za trajno izboljšanje.

Uvod v težavo izgube apetita pri psih

Ko opazimo, da naš pes manj je, to lahko kaže na težavo. Pričakujemo, da bo psa hrana zanimala in jo bo pojedel v 10–20 minutah. Če pes hrano zavrača ali je pri jedi počasen, nas to mora skrbeti.

Obstaja razlika med manjšim apetitom in popolno zavrnitvijo hrane, imenovano anoreksija. S tem se lahko pojavi tudi letargija, bruhanje, driska ali zaprtje. Pes se lahko obnaša drugače, kot so umik ali razdražljivost.

Težavo lahko povzročijo takojšnje težave, kot so bolečina ali prebavne motnje. Ali pa dolgotrajne, kot so bolezni ledvic ali jeter. Če pes dlje časa ne je, to škodi njegovemu zdravju. Pri manjših psih lahko pride do hipoglikemije, pri občutljivih živalih pa do težav z jetri.

Naš pristop je enostaven in dosleden: opazujemo in zabeležimo spremembe. Če se težave stopnjujejo, takoj obiščemo veterinarja. S tem zavarujemo zdravje našega psa in omogočimo, da se hitro vrne na normalno prehranjevanje.

Najpogostejši vzroki za pomanjkanje apetita

Ko pes nenadoma ne želi jesti, preverimo njegova usta. Problem lahko povzročijo parodontalna bolezen, zobobol ali absces na dlesni. Te težave pesu zmanjšajo željo po hrani.

Bolečina lahko psa odvrne od trde hrane ali povzroči, da noče jesti.

Težave z gastrointestinalnim traktom, kot so gastritis in pankreatitis, vplivajo na apetit. Simptomi kot so slabost in driska zmanjšajo željo po hrani.

Ob teh znakih je pomembno, da takoj ukrepamo in ne čakamo.

Sistemske težave tudi vplivajo na apetit. To so na primer ledvična odpoved, jetrne bolezni in srčno popuščanje.

Endokrine motnje kot so Addisonova bolezen in diabetes lahko prav tako zmanjšajo zanimanje za hrano.

Okužbe, kot sta piroplazmoza in leptospiroza, povzročajo vročino in utrujenost.

Bolečine zaradi ortopedskih težav ali novih poškodb zmanjšajo željo po hrani.

Občutljivosti na hrano, kot so intolerance ali alergije, so pogoste. Na primer, alergije na določene beljakovine pogosto vplivajo na apetit.

Premnoge priboljške lahko prav tako povzročijo, da pes čaka na boljšo hrano.

Stres in spremembe v okolju vplivajo na hranjenje. Selitev ali prihod novega ljubljenčka lahko stresirata psa.

Spremembe rutine ali preveč miznih ostankov lahko porušijo prehranski ritem.

Mladiči in starejši psi so še posebej občutljivi. Mladiči hitro lahko postanejo apatični, če izpustijo obrok.

Starejši psi morda potrebujejo bolj aromatično hrano, ki je mehkejša.

• Ustne bolezni: parodontalna bolezen, zobobol, absces.
• Prebavila: gastrointestinalne bolezni pes (gastritis, enteritis, pankreatitis, IBD).
• Sistemske in endokrine motnje: ledvice, jetra, srce, Addison, hipotiroidizem, diabetes.
• Okužbe in vročina: piroplazmoza, leptospiroza, slabost.
• Bolečinski vpliv: bolečina pri psu zaradi ortopedskih težav ali poškodb.
• Prehranski dejavniki: alergije, intoleranca, nenadna menjava, pokvarjena hrana.
• Vedenje in okolje: stres pri psu, sprememba rutine, vročina, preveč priboljškov.
• Posebne skupine: mladiči (hipoglikemija), starostniki (šibkejši voh).

Kako hitro ukrepati in kdaj k veterinarju

Ko opazimo, da naš pes noče jesti, preverimo kako se počuti. Preverimo tudi njegovo temperaturo in ali je dovolj hidriran. Če zdrav pes ne želi jesti samo enkrat, ga še naprej opazujemo in mu ponudimo vodo. Če težava ne izgine v enem dnevu ali če opazimo druge znake, moramo razmisliti, ali je čas za obisk veterinarja.

Pri mladičih, majhnih pasmah in kronično bolnih psih hitro ukrepamo. Če pes ne je za več kot 12 ur, je čas za klic v veterinarsko ambulanto. Hitro ukrepanje pomaga pri preprečevanju hipoglikemije in dehidracije, prav tako pa olajšuje zdravljenje.

Obstajajo primeri, ko pes potrebuje takojšnjo pomoč. V teh primerih ga takoj odpeljemo do veterinarja, specializiranega za nujne primere, na primer v Kliniko za male živali Veterinarske fakultete v Ljubljani ali v Kliniko Loka v Škofji Loki.

• Neprestano bruhanje ali bruhanje s krvjo
• Kri v blatu, črna smola ali vodena driska z letargijo
• Napet, napihnjen trebuh, nemir, slinjenje (sum na zasuk želodca)
• Nezavest, težko dihanje ali modrikaste dlesni
• Huda bolečina, stokanje, otrdel trebuh
• Hitro hujšanje, bleda ali rumenkasta sluznica
• Sum zaužitja tujka, strupa, zdravil ali pokvarjene hrane

Ne silimo psa k jedi, če bruha ali ima težave s požiranjem. To bi lahko povzročilo, da hrana zaide v dihala. Namesto tega psu zagotovimo mir, svežo vodo za počasno pitje in ga vzamemo na kratek sprehod, da opazujemo njegovo počutje.

1. Če pes ne je od 6 do 12 ur: občutljive skupine takoj kontaktirajo veterinarja in opišejo simptome.
2. Če neješčnost traja 24 ur pri zdravem odraslem psu: obisk veterinarja postane nujen, zato se naročimo na pregled.
3. Ob pojavu alarmantnih znakov: neposredno k veterinarju brez odlašanja.

Preden gremo k veterinarju, zberemo vse pomembne informacije. Pomembno je vedeti, kako dolgo že traja težava, kaj je pes jedel, kako pogosto se izloča, če je prejel kakšna zdravila ali dodatke, kakšne so bile spremembe v okolju ali pri sprehodih, pa tudi zgodovino zdravstvenega stanja in cepljenj psa. Ti podatki bodo veterinarju pomagali, da hitreje postavi diagnozo in pripravi načrt zdravljenja.

Osnovna domača pomoč za spodbujanje apetita

Da bi spodbudili apetit našega psa, uporabimo preproste in varne metode. Segrevanje pasje hrane na 37–40 °C poveča njen vonj. To še posebej pomaga, če ima psa manjše in tople obroke.

Prostor pred hranjenjem prezračimo in odstranimo moteče dejavnike. Posodo za hranjenje naj bo iz nerjavečega jekla ali keramike, saj plastika ni najboljša izbira. Sprehod pred jedjo lahko prav tako pomaga pri apetitu.

• Hrano delimo na manjše obroke, da ostane sveža in manj stresna za psa.
• Dodajanje tople vode ali juhe brez soli in čebule naredi obrok privlačnejši.
• Izogibamo se sestavinam, ki pogosto povzročajo alergije, kot sta piščanec in pšenica.
• Ročno hranjenje in uporaba puzzle-skled pomagata pritegniti zanimanje psa.
• V primeru zobne bolečine ponudimo mehko hrano, kot so mokra hrana ali namočeni briketi.

Med obroki ne dajemo preveč priboljškov. Rahlo premešamo hrano, da postane bolj dišeča. Ne uporabljamo začimb, dišečih olj ali človeških zdravil brez posveta z vet.

Če se stanje ne izboljša v 24 urah ali še hitreje pri mladičih, obiščemo veterinarja. To je najbolje, kar lahko naredimo doma, hkrati pa smo previdni.

Diagnostika: kako veterinar odkrije pravi razlog

Najprej pogledamo zgodovino: kdaj se je apetit poslabšal, kaj je pes zadnjič jedel in če ima druge težave. Potem naredimo temeljit pregled. Pregledamo hidracijo, temperaturo, morebitne bolečine in zobe. Številni problemi se namreč skrivajo v ustih.

Začnemo z osnovnimi krvnimi testi, ki nam povedo veliko. Analiziramo krvno sliko in preverimo ključne vrednosti, kot so ledvični markerji in jetrni encimi. Urin in blato pregledamo za bakterije in parazite. S tem izločimo običajne vzroke težav.

Če sumimo na fizične težave, naredimo rentgen. To nam pokaže, če je kaj nenavadnega v trebuhu. Ultrazvok potem daje podrobnosti o mehkih tkivih, kot so jetra in črevesje. To nam pomaga odločiti, kako naprej.

Uporabimo še rentgen prsnega koša, preverimo vnetne markerje in hormone. Posebne preiskave razkrijejo težave, kot so Addisonova bolezen ali težave s ščitnico. Pri alergijah preizkusimo posebno dieto.

Endoskopija z biopsijo pomaga, če sumimo na črevesne bolezni. To nam zagotovi definitivno diagnozo. Takrat lahko uvedemo specifično zdravljenje.

Končno vse informacije združimo. Ugotovimo glavni vzrok težave. Potem izberemo najboljši način zdravljenja za psa.

zdravljenje pomanjkanja apetita pri psu

Ko se soočamo s pomanjkanjem apetita pri psu, je pomembno pravilno ukrepati. Najbolje je, da se najprej posvetujemo z veterinarjem, ki bo predpisal pravo zdravljenje glede na vzrok težav. Antiemetiki, kot sta maropitant in ondansetron, pomagajo pri slabosti. Pri bolečinah v želodcu pa so koristni gastroprotektivi, kot sta omeprazol in sukralfat.

Za lajšanje bolečin lahko veterinar predpiše analgetike, kot je buprenorfin. Pomembno je, da se izognemo uporabi človeških NSAID brez nadzora. Če je pes dehidriran, mu lahko damo infuzijo. Za vzpostavljeno črevesno ravnovesje so koristni probiotiki.

Kadar psa muči neješčnost, lahko veterinar predpiše stimulanse apetita, kot sta mirtazapin ali capromorelin. Pri okužbah se uporablja specifično antibiotično ali antiparazitarno zdravljenje. Za endokrine in kronične bolezni obstajajo posebna zdravila, kot sta inzulin ali fludrokortizon. V primeru težav z zobmi je pomembna ustrezna sanacija in zmanjšanje vnetja dlesni.

Za lažje prebavo se priporoča visokokakovostna hrana, pogosto tudi hipoalergena formula. Ta lahko vsebuje jagnjetino, lososom ali zajcem. Včasih je potrebno hrano dopolniti z novimi viri beljakovin, na primer iz insektov. Če pes hitro izgublja težo, lahko veterinar predlaga hrano po sondi.

Vodenje celotnega načrta zdravljenja je vedno v rokah veterinarja. Redno spremljanje odziva psa na zdravljenje je ključno za njen uspeh. Tako zagotovimo usklajenost antiemetikov in stimulansov apetita z osnovno terapijo. Terapija je tako varna in učinkovita.

Prehranske strategije za izbirčne pse

Izbirčen pes potrebuje hrano, ki diši in okusi dobro. Lahko rahlo segrejemo hrano, da zadiši. Ali dodamo malo kakovostne mokre hrane za boljši okus. Tako bo pasja hrana privlačnejša in pes bo prej začel jesti.

Jejte ob istem času vsak dan. Postavimo skledo za 15–20 minut, nato jo odstranimo. S tem preprečimo, da bi pes jedel ves dan in vzdržuje redno prehranjevanje. Učenje rednosti je ključno za hranjenje izbirčnega psa.

Nekateri psi ljubijo hrustljave brikete, drugi mehko hrano. Zmešajmo suho in mokro hrano, a ostanimo pri enostavnih receptih. Dodajamo postopoma in pazimo na maščobo, da ne obremenimo prebave.

Če pes kaže znake nestrpnosti ali dolgčasa s hrano, poskusimo z novimi viri beljakovin. Prehajamo na jagnjetino, zajca, lososa ali žuželke. Gradualno uvajanje nove hrane traja 7–10 dni za zdravo prebavo in ohranjanje apetita.

Izberimo priboljške brez alergenov in omejimo količino. Ne smejo presegati 10 % dnevnih kalorij. Manj priboljškov pomeni večjo željo po glavnem obroku. To prav tako izboljša zanimanje za pasjo hrano.

Za bolj zavzeto hranjenje uporabimo puzzle posode ali počasne sklede. Ali hranimo psa med kratkim treningom. Majhni in dobro organizirani obroki skozi dan motivirajo izbirčnega psa in zagotavljajo mirno okolje.

Za izboljšanje okusa dodamo naravne prelive z intenzivno aromo. Solata iz kosti ali tuna doda nov okus. To naredimo brez rušenja prehranskega ravnovesja in izboljšamo načrt hrane za izbirčnega psa.

• Vztrajna rutina: stalne ure, skleda le 15–20 minut.
• Tekstura: kombinacija briketov in mokre hrane po meri psa.
• Previdna menjava: nova beljakovina pes uvajamo počasi.
• Funkcionalni priboljški: do 10 % kalorij, brez skritih dodatkov.
• Večja palatabilnost pasje hrane: rahlo segrevanje in aromatični prelivi.

Hipolalergena prehrana in občutljiv želodec

Če vaš pes reagira na določeno hrano, izberite hipoalergeno hrano. Ta pomaga zmanjšati draženje in uravnava prebavo. Posebna formula je nežna do prebavnega sistema in zagotavlja stabilno prebavo.

Začnemo z eliminacijsko dieto, ki traja približno 6–8 tednov. Uporabimo en vir proteinov in en vir ogljikovih hidratov, ki nimata znanih alergenov. V tem obdobju psu ne dajemo drugih živil ali priboljškov.

Izberemo lahko beljakovine kot so jagnjetina, losos ali govedina. Kot vir ogljikovih hidratov je dobra izbira riž ali krompir. Če pes ne prenaša piščanca ali pšenice, izberemo hrano brez teh sestavin.

Za pse z občutljivim želodcem je dobro, da hrana vsebuje zmerno količino maščob ter prebiotike in vlaknine. Metode kot počasno kuhanje ohranjajo prebavo in povečujejo apetit.

Ko je pes na dieti stabilen, lahko preizkusimo vrnitev alergena. Če težave ne nastopijo, nadaljujemo s hipoalergeno hrano. Ta hrana ohranja kožo zdravo in prebavo stabilno.

• Poiščemo hipoalergeno hrano za pse ali domačo mešanico za eliminacijsko dieto.
• Izogibamo se piščancu in pšenici, če ima pes na to negativne reakcije.
• Redno preverjamo stanje kože, dlake, energije in iztrebkov, da vidimo, kako pes prenaša hrano.

CricksyDog rešitve za boljši apetit in občutljive pse

Če vaš pes noče jesti ali ima težave z želodcem, je CricksyDog hrana prava izbira. Brez piščanca in pšenice, ta hrana pomaga zmanjšati draženje. Hkrati pa ohranja okus, ki ga vaš pes ljubi.

Za male pse imamo posebno hrano, Chucky za mladiče. Ta suha hrana podpira rast s strani različnih virov beljakovin: od jagnjetine do insektskega proteina. Tako lažje najdemo pravo hrano za vsakega mladička.

Za odrasle pse manjših pasem priporočamo Juliet. Za večje pse pa imamo Ted. Obe vrsti hrane vsebujeta hipoalergene beljakovine, ki so varne za vašega ljubljenčka.

Da bo obrok še okusnejši in sočnejši, dodajte Ely mokro hrano. To lahko poveča zanimanje za hrano in pomaga pri hidraciji, še posebej za pse, ki radi pijejo manj.

MeatLover priboljški so kot nalašč za nagrajevanje. So 100 % meso in lahko izberete isti vir beljakovin, kot ga imate v obroku. Tako se izognete alergijskim reakcijam.

• Twinky vitamini: za sklepe in dnevno podporo.
• Chloé nega: šampon in balzam za občutljivo kožo.
• Mr. Easy: vegan preliv, ki poudari okus briketov.
• Denty: veganski palčki za čiste zobe.

Za učinkovito dieto izberite en vir beljakovin in ga držite. CricksyDog hrana tako najbolje deluje, saj zagotavlja preprosto sledljivost in dobro počutje vašega psa.

Za izbirčne pse začnite z manjšimi obroki. Dodajte Ely mokro hrano za več vlage. MeatLover priboljški so odlična motivacija. Za mladičke je prva izbira Chucky, za odrasle pa prilagodite med Juliet ali Ted.

Načrt prehoda na novo hrano brez prebavnih težav

Za stabilen prehod na novo hrano pripravimo plan za našega psa. Ura hranjenja naj bo vedno ista. Vsak obrok naj bo enako velik. Tako se izognemo prebavnim težavam in imamo boljši nadzor nad količino hrane.

Menjavo hrane raztegnemo čez 7 do 10 dni. Pri občutljivih psih trajanje podaljšamo na 14 dni. Nove priboljške uvajamo šele, ko je osnovna prehrana stabilizirana.

1. Dan 1–2: 75 % stara, 25 % nova hrana.
2. Dan 3–4: 50 % stare, 50 % nove hrane.
3. Dan 5–6: 25 % stare, 75 % nove hrane.
4. Dan 7+: Samo nova hrana.

Med menjavo hrane pozorno spremljamo psa. Opazujemo blato, morebitno bruhanje in apetit. Če opazimo poslabšanje, se posvetujemo z veterinarjem. Tako bo prehod varen.

Za boljši okus obroka lahko dodamo toplo vodo ali mokro hrano Ely. Mr. Easy veganski preliv pomaga pri sprejemanju hrane, ne da bi spreminjal beljakovinski profil.

• Prehod na novo hrano izvajamo postopno.
• Plan prilagodimo starosti in aktivnosti psa.
• Preprečimo onesnaženje med izključitveno dieto: uporabimo ločene posode.

Ko prebavne težave minijo, lahko počasi dodajamo nove priboljške. Vsako novost testiramo tri dni. Tako ocenimo reakcijo psa in po potrebi prilagodimo načrt hranjenja.

Rutina hranjenja, vadba in mentalna stimulacija

Redno hranjenje psa prinaša predvidljivost. Odraslim psom damo jesti 2–3-krat na dan ob določenih urah, mladičem pa 3–4-krat. Po 15–20 minutah skledo umaknemo. Tako vzdržujemo red in preprečujemo neprestano grizljanje.

20–30 minut pred obrokom je čas za mirno aktivnost. Lahko se odpravimo na kratek sprehod ali igramo igro prinašanja. To pomaga povečati metabolizem. Za velike pse se izogibamo skakanju pred jedjo, da zmanjšamo tveganje za napihnjenost.

Mentalne igrice pomagajo psu, da ostane osredotočen. Skrivanje hrane po domu ali učenje trikcev naredi hranjenje zanimivejše. Uporabljamo lahko tudi interaktivne puzzle posode, ki upočasnijo hranjenje in povečajo motivacijo.

Priboljške uporabljamo pametno med treningom. MeatLover priboljške odštejemo od dnevnega obroka. Denty palčke za ustno higieno pa pripomorejo k boljšemu žvečenju in udobnejšemu hranjenju. Tako krepijo našo hranilno rutino.

• Hranimo ob enakih urah in po potrebi skledo odstranimo.
• Vključimo zmerno gibanje kot naravno vadba za apetit.
• Vsak dan dodamo naloge za mentalna stimulacija pes in uporabimo puzzle posode.
• Priboljške (MeatLover) štejemo v dnevni energijski vnos.

Hidracija in vloga vlage v obrokih

Redno pitje vode je ključno za dober apetit in prebavo psa. Vedno naj imajo svežo vodo na dosegu in čisto posodo. To jim pomaga bolje piti in ohranja njihovo naravno potrebo po vodi.

Za izboljšanje okusa in teksture obrokov dodajamo mokro hrano. To lahko poveča njihov apetit. Dodatek 10–30% visokokakovostne pločevinke lahko deli čudeže.

Ko imajo psi občutljive želodce, jim pomagajo posebne recepture. Na primer, Ely jagnjetina, govedina, ali zajec. Te dodajo več vlage in naredijo hrano mehkejšo.

Namakanje briketov za 5–10 minut pomaga, posebej pri dentalnih problemih ali starajih psih. Za to uporabimo toplo vodo ali juho brez dodatka čebule, česna, soli in začimb. Dodajanje vode lahko zmanjša tveganje za zaprtje in izboljša uživanje hrane pri psih, ki slabše vohajo.

V vročih dneh ponudimo več manjših obrokov. Ti naj bodo bogati z vodo. Tako olajšamo delo želodcu in poskrbimo za nenehno hidracijo psa pri visokih temperaturah.

• Vedno na voljo hladna, sveža voda v dveh ali treh sobah.
• Redno pranje posod z vročo vodo in blagim detergentom.
• Postopno dodajanje vlage: začnemo z nekaj žlicami, nato prilagajamo.

Kadar opazite znake dehidracije, kot so lepljive dlesni ali suha koža, ukrepajmo hitro. Če pes noče jesti ali piti, potrebuje veterinarski pregled.

Vedenjski pristopi za preoblikovanje hranjenja

Ko je apetit vezan na stres, pomagajo vedenjske tehnike hranjenja v mirnem, stalnem prostoru. Skledo damo na pravo višino za psa, pod njo pa nedrsečo podlogo. Tako zmanjšamo tekmovanje med psi.

Poskrbimo za čistočo sklede in svežo hrano. To zmanjša odpornost psa in poveča njegov občutek varnosti.

Po obroku si vzamemo čas za nežno božanje, kratko igro ali miren sprehod. Ponudimo izbiro hrane, da zmanjšamo odpor in krepi zaupanje. Pomagamo psu izogibati se stresorjem, kot so hrup in gneča.

Za desenzitizacijo uvajamo nove okuse in teksture v majhnih količinah. Začnemo z zelo malo nove hrane. Počasi napredujemo in opazujemo psa.

Redni urniki in zanimive igre, kot je iskanje hrane, pomagajo zmanjšati stres pri psu. Tako gradimo dobre prehranjevalne navade.

Za konec obroka damo psu Denty palčko. Če je potrebno, poiščemo pomoč strokovnjaka, da izboljšamo tehniko hranjenja in zmanjšamo stres pri psu.

Spremljanje napredka in kdaj prilagoditi strategijo

Začnemo z načrtom: beležimo dnevnik hranjenja psa vsak dan. V njem pišemo o količini in vrsti hrane, času hranjenja, ocenjujemo apetit od 1 do 5 in zapisujemo priboljške, kakovost blata, ter morebitne simptome. Tako natančno spremljamo apetit psa in primerjamo dnevne vnose.

Tehtamo psa enkrat na teden in preverimo telesno kondicijo z BCS lestvico. Naš cilj je postopno izboljševanje apetita in ohranjanje stabilne teže. Če napredka ni, razmišljamo o spremembah strategije že pred koncem drugega tedna.

• Po 7–10 dneh brez izboljšanja izvedemo prilagoditev prehrane: menjamo vir beljakovin (na primer z govedine na zajca ali insekte) in preverimo reakcijo.
• Poskusimo z drugačno teksturo: dodamo več mokre hrane, zdrobimo brikete ali dodamo mlačno vodo za bolj privlačen vonj.
• Da izboljšamo okus, uporabimo preliv Mr. Easy; po potrebi dodamo tudi kakovostne probiotike.
• Pri vztrajnih težavah sledi dodatna diagnostika, ki jo uskladimo z izbranim veterinarjem.

Pri kroničnih boleznih je pristop dolgotrajen. Redno izvajamo laboratorijske preglede po dogovoru in skrbimo za zobe: uporabljamo Denty palčke in gremo na profesionalne preglede. Za artritične pse je Twinky za sklepe lahko v pomoč. To izboljša udobje in posledično apetit, kar nam pomaga natančneje spremljati apetit psa in prilagajati prehrano.

Ko dnevnik razkrije jasen vzorec, je lažje uravnati obroke in aktivnost. Tako ohranjamo telesno kondicijo psa pod nadzorom. Na ta način dnevnik hranjenja postane ključno orodje za odločitve glede skrbi za psa.

Zaključek

Za obravnavo pomanjkanja apetita pri psu potrebujemo enostaven plan. Najprej doma opazujemo psa, naredimo majhne spremembe in pazimo, da pije dovolj vode. Če se težave nadaljujejo ali se situacija poslabša, je čas za obisk veterinarja. Le tako zagotovimo, da ukrepamo proti pravemu vzroku težav.

Za izboljšanje apetita psa je pomembna rutina hranjenja, mirno okolje in dovolj gibanja. Mentalne vaje, kratki sprehodi in igre, ki spodbujajo voh, so odlični. Pri izbiri hrane se izogibajmo alergenom kot sta piščanec in pšenica ter izberimo kakovostne beljakovine. Tu so na voljo rešitve CricksyDog, kot so Chucky za mladiče, Juliet za male pasme, Ted za srednje in velike pasme, Ely za mokro hrano, MeatLover za priboljške, Twinky za vitamine, Chloé za nego, Mr. Easy za prelive in Denty za dentalne palčke.

Med izboljševanjem apetita psa ne pozabimo redno spremljati njegov odziv. Opazujmo velikost obrokov, reakcijo psa, blato in energijo. Če opazimo kakšne spremembe, previdno prilagodimo prehrano. V primeru dolgotrajnih težav se posvetujmo z veterinarjem in razmislimo o dodatnih testih.

Za dobro počutje našega psa je ključno, da imamo stabilen vsakdan, pametno izberemo hrano in hitro ukrepamo, ko je to potrebno. Tako vzpostavimo zdrav odnos do prehrane in zagotovimo dolgotrajno dobrobit. Osredotočiti se moramo na jasne korake, zanesljivo podporo in trajno skrb za našega psa.