Moj pes se ne odzove na vonj hrane – zgodba lastnika, ki je na koncu našel rešitev

Opazili smo težavo, ko je skleda ostala polna. Naš pes ni pokazal zanimanja za hrano, kar je bilo nenavadno. Ta nenavadna tišina nas je skrbela. Ker je vonj ključen za apetit, njegova izguba ni nekaj običajnega.

Naša izkušnja je bila polna čakanja in opazovanja. Pes z slabim vohom ne čuti potrebe po jedi. Spraševali smo se o razlogih: Ali ga boli? Je pod stresom? Ali hrana ni primerna? Vedeli smo, da moramo ukrepati takoj.

Najprej smo začeli spremljati simptome in zapisovati vse o obrokih. Odločili smo se za obisk veterinarja, da izključimo večje težave. Spremenili smo rutino in vključili vohalne igre. Preverili smo tudi kakovost hrane. Naš cilj je bil najti trajno rešitev za njegov apetit.

Pot k rešitvi je vključevala nasvete veterinarja in pametne spremembe doma. Ključno vlogo je igrala hrana CricksyDog. Ta hipoalergena formula je pomagala, ko se pes ni odzival na vonj hrane. Ni bila le začasna pomoč, ampak dolgoročna rešitev.

Ključni poudarki

• Izguba apetita pri psu pogosto začne pri nosu: ko vonj ne pritegne, obrok nima smisla.
• Slab voh pes lahko kaže na vnetje, bolečino, stres ali neustrezno prehrano.
• Koristno je voditi kratek dnevnik hrane, vedenja in iztrebljanja.
• Veterinarski pregled je temelj, doma pa pomagajo rutine in vohalne igre.
• Premišljena pasja hrana za izbirčne pse in ustrezni dodatki okrepijo vonj in željo po jedi.
• Naš cilj je jasen: trajna rešitev za pasji apetit, ne le hiter obliž.

Naša začetna zmeda in kdaj smo opazili, da nekaj ni v redu

Prvi večer se je zgodilo nekaj čudnega: ko smo dali psu brikete, ni takoj pritekel. Namesto tega je samo pogledal in šel leč. To je bil prvi znak, da z našim psom nekaj ni v redu.

Potem vsakič, ko smo mu dali hrano, jo je samo povohal in se obrnil stran. Zdelo se je, kot da ne more vonjati svoje hrane. Opazili smo še, da po obroku tiho cmoka in pogosto liže ustnice.

Z njegovim repom je bilo nekaj narobe; mahal je veliko počasneje. Prav tako ni hotel priboljškov, ki jih običajno obožuje. Začel je več spati in izpuščati svoje običajne sprehode.

Začeli smo natančno spremljati vsak njegov obrok. Zapisovali smo, kdaj in koliko je jedel ter kako je bilo okrog njega. Upoštevali smo tudi, koliko je pil vode in kakšna sta bila njegovo blato ter urin.

Ugotovili smo, da ne gre samo za to, da je izbirčen. Njegovo obnašanje je lahko znak bolečin ali stresa. Zato smo se odločili vse skrbno beležiti in pripraviti za obisk pri veterinarju.

Ključni trenutek je bil, ko smo opazili še druge drobne znake. Počasno lizanje, kratek odmik od hrane in tiho vzdihovanje so nas prepričali, da moramo ukrepati. Začeli smo dnevno beležiti vse simptome in jih fotografirati.

• Opazovanje: pes ne je takoj pristopil, rep je mahal počasneje.
• Vonj: hrano je povohal brez zanimanja, možna izguba vonja pri psu.
• Znaki po obroku: cmokanje, lizanje ustnic, več dremanja.
• Zapisi: čas obroka, okolje, vnos vode, blato in urin.
• Razmislek: drobni znaki bolezni psa in subtilna sprememba vedenja psa.

Razumevanje pasjega voha in apetita

Ko bolje razumemo pasji voh, lažje razumemo tudi naše pse. Psi imajo milijone vohalnih receptorjev. Velik del njihove možganske energije gre v analizo vonjav. Pri psih je vohalni organ večji kot pri ljudeh, zato vonj hrane močno vzbudi njihov apetit.

Jakobsonov organ pes zazna feromone in zapletene vonje, ki jih mi ne opazimo. Ta sistem omogoča, da psi ustvarijo natančno “mapo” vonjav. Tako psi zaznajo svojo posodo, vir beljakovin in svežino obroka.

Če ima pes anosmijo ali le blago hiposmijo, opazimo padec njegovega interesa za hrano. Hranjenje je pri psih močno odvisno od vonja. Vsako zmanjšanje zaznavanja vonjav močno vpliva na njihovo željo po hrani. To ni muhastost, ampak delovanje njihovega vonjalnega sistema.

Fizikalne lastnosti hrane vplivajo na apetit. Toplejša hrana oddaja več vonjav. Več vlage izboljša teksturo in vonj, drobljiva ali mehka hrana pa olajša jedenje. Takšni detajli lahko v pomembnem trenutku povečajo pasji voh.

Stres lahko vpliva na prehranjevanje. Višja raven kortizola lahko zatre apetit in spremeni zaznavanje vonjav. Psi v takšnem stanju pogosto samo povohajo hrano in odidejo. Podoben učinek imajo prehlad, vnetje nosu in alergije. Te težave lahko začasno ovirajo vohalni organ in zmanjšajo zanimanje psa za hrano.

• Toplota sprosti arome in podpira apetitivni odziv.
• Vlažnost in tekstura okrepita pasji voh pri prvi ponudbi obroka.
• Anosmija pes ali hiposmia pes pogosto zmanjšata vedenjsko motivacijo za hranjenje.
• Jakobsonov organ pes zaznava feromone in dopolnjuje nosno vohanje.

moj pes se ne odzove na vonj hrane

Ugotovili smo, da naš pes ne reagira na vonj hrane. Najprej smo mislili, ali je vzrok izbirčnost ali bolezen. Pripravili smo toplo, mokro hrano z dodanimi sardelami, da bi prostor lepo zadišal. Ko pes ne zazna vonja hrane, tudi ko je ta zelo močan, lahko sklepamo, da težava ni v izbirčnosti.

Preizkusili smo tudi, kako pes reagira na zvok posode. Če pes priteče na zvok, a se ustavi brez zanimanja za hrano, lahko sklepamo, da ima problem z vohom. Ta odziv nam je pokazal, kaj pritegne psa: rutina ali dejanski vonj.

Za dodaten test smo skrili priboljšek v brisačo. Zdrav pes bi ga hitro našel. Če pa pes pokaže malo zanimanja ali je iskanje počasno, to pove veliko o njegovem zdravju. Ta preizkus je enostaven, a poveden.

Naši rezultati so bili precej jasni. Pes se ni odzval niti na zelo močne vonje, kar nas je usmerilo k raziskovanju njegovega nosu in ustnega zdravja. Raziskovali smo možne bolezni, saj se izbirčnost in bolezni lahko prekrivajo. Pazili smo na znake, kot so počasna hoja in manj zanimanja za vonje na sprehodih.

Če pes dlje časa ne zaznava vonja in se stanje ne izboljša, je čas za obisk veterinarja. Veterinar lahko ugotovi, ali je težava izbirčnost ali bolezen. Tako lahko odkrijemo skrite težave kot so vnetja, zobne težave ali prebavne motnje.

• Močno aromatična hrana (topla, sardele): če ni odziva, nakazuje vohalni problem.
• Zvok posode sproži prihod, a brez vohanja ni hranjenja: pes ne voha hrane.
• Skriti priboljšek v brisači: počasno, negotovo iskanje kaže na znaki izgube voha pri psu.

Možni zdravstveni vzroki, ki zmanjšajo odziv na vonj

Raziskovanje manjšega odziva na hrano pri našem psu nas je privedlo do bolezni voha. Okužbe zgornjih dihal, kot so rinitis, sinusitis ali alergije, lahko blokirajo nos in preprečijo zaznavo vonjav. Krive so lahko tudi težave, kot so polipi ali tujki v nosu, ki ovirajo zrak.

Bakterijske ali virusne okužbe dražijo sluznico in zmanjšujejo občutek za vonj. Ob prehladu opazimo več kihanja in smrčanja. To vpliva na apetit.

Za težave v ustih je lahko kriva slaba higiena. Bolezni, kot so parodontalna bolezen, gingivitis in poškodovani zobje, povzročajo vnetje in neprijeten zadah. Bolečine v ustih, kot so afte ali abscesi, zmanjšujejo apetit.

Težave z želodcem prav tako vplivajo na apetit. Bolezni, kot so gastritis, refluks in pankreatitis, privedejo do slabosti. Sistemskih bolezni, kot sta odpoved ledvic in jetrna bolezen, zmanjšata občutek za vonj.

Hormonske motnje, kot je hipotiroidizem, upočasnijo metabolizem in zmanjšajo zanimanje za vonjave. Poškodbe glave lahko vplivajo na vohalne poti in spremenijo dojemanje okolja.

Zdravila, kot so opioidi, nekateri antibiotiki in protivnetna sredstva, lahko zmanjšajo apetit. S staranjem občutek za vonj upada, stres pa stanje še poslabša.

Pri težavah preverimo osnovne znake zdravja, kot so hidracija in telesna teža. Pri alergijah lahko pomaga hipoalergena dieta.

Diagnostika doma in pri veterinarju

Prvi korak je bil sistematično opazovanje psa doma. Merili smo mu temperaturo, ki je običajno med 38 in 39 °C. Beležili smo tudi, koliko vode pije in kako pogosto hodi na stranišče.

Za testiranje voha smo psu skrili priboljšek. Preverjali smo, kako dobro zazna različne vonjave. Izvedli smo tudi kratko vajo sledenja.

Opozarjali so nas znaki kot so nosni izcedek, njegova barva in gostota. Pazili smo na kihanje ali otekanje gobčka. Z oralnim pregledom smo preverjali dlesni, zobni kamen in morebiten zadah. Nežen dotik gobčka je razkril, če pes čuti bolečino.

• Temperatura, dihanje in ritem spanja
• Nosni izcedek pes: barva, gostota, krvne sledi
• Oralni pregled pes: dlesni, zobje, zadah
• Testi voha in zanimanje za priboljške
• Beležke o apetitu, vodi, urinu in blatu

Ko smo doma opazili nenavadnosti, je bil čas za veterinarja. Tam so opravili podroben pregled in analize. Med drugim so pregledali usta, da bi ocenili bolečino. Pogosto so potrebne tudi krvne preiskave in urinski testi.

• Krvne preiskave pes in urinski test
• Rinoskopija za polipe ali tujke, bris za kulturo
• Alergološko testiranje in ocena vnetja
• Rentgen ali CT glave ob sumu na strukturalne vzroke

Če pes ne je, bruha, ima drisko ali vročino, hitro k veterinarju. Naj ne traja več kot 24 do 48 ur. Po pregledu smo se osredotočili na prehrano in ustno higieno. Pomembna je bila tudi vohalna stimulacija.

Okolje, rutina in vedenjski dejavniki

Začeli smo raziskovati, zakaj se je pes zanimal manj za skledo. Ugotovili smo, da spremembe v okolju, kot so prenova doma, prihod nove živali, potovanja ali nevihte, lahko povečajo stres pri psih. S tem se ruši njihova varnost. Zato smo postavili jasna pravila in zmanjšali moteče dražljaje med hranjenjem.

Uredili smo miren prostor za hranjenje, daleč od televizije in hrupa sesalca. Prostor redno zračimo in čistimo, da hrana obdrži svoj vonj. Dali smo prednost posodam iz nerjavečega jekla, ki so boljše od plastičnih. So bolj higienske in ne zadržujejo vonjav.

Uvedli smo stalno rutino hranjenja. Hrano damo ob natančno določenem času, dvakrat dnevno. Po 15–20 minutah nezaužito hrano pospravimo. To preprečuje nenehno grizljanje čez dan. Kratek sprehod pred jedjo spodbudi apetit.

Ko hranimo več psov, uporabimo ločene posode in različne prostore. To zmanjša rivalstvo med njimi. Lažje vidimo, če so psi prestrašeni ali zaskrbljeni. Zmanjšali smo hrup, uvedli predvidljiv urnik in miren ritual pred hranjenjem. To je zmanjšalo stres in izboljšalo njihovo vsakdanje počutje.

Kako smo prilagodili hrano in način hranjenja

Začeli smo s segrevanjem pasje hrane na telesno temperaturo. To je povečalo vonj in naredilo hrano privlačnejšo. Suho hrano smo namočili v toplo vodo ali dodali žlico neslane juhe.

V jed smo primešali tudi mokro hrano, da je postala sočnejša. Ta način je spodbudil apetit in olajšal prebavo. Da je pes lažje zaznal vonjave, smo uporabili plitek krožnik.

Obroke smo razdelili na več manjših delov tekom dneva. Izogibali smo se dodatnim priboljškom. Izbrali smo aromatične beljakovine, kot so jagnjetina in losos.

Postopoma smo uvajali nove brikete, da ne bi povzročili intolerance. Sledili smo načrtu, ki je trajal od sedem do deset dni.

1. Prva dva dneva smo dajali 25 % nove hrane in 75 % stare.
2. Med tretjim in petim dnem smo dali pol nove, pol stare hrane.
3. V naslednjih dneh smo razmerje spremenili.
4. Na koncu smo prešli na 100 % novo hrano.

Z vsakim korakom smo pazili na temperaturo hrane in hidracijo. Redna rutina je pomagala ohranjati apetit in olajšala prehod na novo hrano.

Močnejši vonji hrane so spodbudili apetit. Redni in uravnoteženi obroki so psu dali varnost. To mu je pomagalo pri prehodu na novo dieto.

CricksyDog: hrana in dodatki, ki so nam pomagali

CricksyDog Slovenija smo izbrali po dolgem testiranju različnih znamk. Njihova hrana ne vsebuje piščanca in pšenice. To nam je pomagalo opazovati, kako naš pes reagira na hrano.

Za vsakega psa smo izbrali posebno hrano. Mladičkom smo dali Chucky, manjšim psom Juliet, večjim pa Ted. Ta delitev je olajšala hranjenje in zmanjšala težave s prebavo.

Pri izbiri beljakovin smo stalno menjavali med jagnjetino, lososom, zajcem, žuželkami in govedino. S to strategijo smo preprečili dolgočasje ob jedi in skrbeli za prebavo.

Ko smo želeli obroku dodati več okusa, smo uporabili Ely mokro hrano. Zmešanje z briketi je obogatilo okus, kar je psa hitro pritegnilo k posodi.

Priboljški MeatLover so nas rešili pri učenju in igri. So čisti mesni prigrizki, brez dodatkov. Tako smo jih lahko uporabljali kot nagrado ali za igre iskanja.

Twinky vitamine smo dodajali za boljše zdravje. S stalno menjavo med vitamini za sklepe in multivitamini smo psu zagotovili vse, kar potrebuje za aktiven dan.

Skrb za kožo smo vzeli resno. Chloé šampon za občutljive pse je naredil dlako svilnato in umiril kožo. Balzam za nos in tačke so pomirili razpokane tačke in izboljšali hojo.

Mr. Easy preliv smo dodali za bolj zanimive obroke. Bil je kot veganski dodatek, ki je poskrbel za dodaten okus. Denty dentalni priboljški so poskrbeli za svež dah in zabavo, saj so čistili zobe.

Naš pristop je celosten. Z dobro izbiro hrane CricksyDog in dodatki Ely, priboljški MeatLover, vitamini Twinky, negovalnimi izdelki in dentalnimi prigrizki. Tako smo zagotovili vse, kar naš pes potrebuje.

Naša prehranska strategija korak za korakom

Uvedli smo preprost prehranski načrt za našega psa, sestavljen iz jasnih korakov. Vse smo zapisovali, da smo videli vzorce in odzive. Psu smo dajali tople, dišeče obroke 2–3 krat na dan, da je ostal navdušen nad hrano.

1. V prvih dveh tednih smo poskrbeli za stabilno dieto z eno vrsto beljakovin. Izbrali smo hipoalergeno hrano z jagnjetino (odvisno od psa, Ted ali Juliet/Chucky) in dodali Ely mokro hrano za vlago. Prilagajanje prehrane je bilo postopno, brez nenadnih sprememb.
2. V tretjem in četrtem tednu smo menjali beljakovinske vire na losos ali zajec. To smo storili, da psu nudimo različna hranila in preprečimo, da bi se naveličal okusov. Če pes ni dobro sprejel spremembe, smo se vrnili na prejšnji obrok.
3. Kadar je psu upadel apetit, smo dodali Mr. Easy preliv. Ta stvar je dodala okus in verboljšala teksturo hrane. Obroke smo rahlo segreli, da so bolj dišali.
4. Priboljške smo dajali pod strogim nadzorom: samo 100% meso od MeatLover, v natančno odmerjenih količinah. Pazili smo, da prigrizki niso predstavljali več kot desetino dnevnega vnosa.
5. Opazovanje odzivov psa je bilo ključnega pomena. Zapisovali smo spremembe kože, blata, energije, srbenja in voha. Po vsakem preizkusu smo prilagodili količino hrane.
6. Poskrbeli smo tudi za hidracijo: sveža voda je bila vedno na voljo. Kadar je bilo potrebno, smo ponudili tudi toplo, razredčeno juho brez soli za boljši vnos tekočine.

• V prehrano smo vključili Twinky multivitamine. Pri aktivnih ali starejših psih smo dodali dodatke za sklepe.
• Za občutljive pse smo izbrali žuželčji protein kot alternativo. Tudi tukaj smo hrano menjavali postopoma.
• Menjava proteinov pri psu je potekala po načelu enega vira naenkrat. To nam je pomagalo ohranjati hipoalergeno dieto dosledno.

Vsakič smo testirali hrano in kratko zapisovali opažanja. Dnevnik hranjenja nam je pomagal določiti, kdaj podaljšati fazo, kdaj zamenjati vir in kdaj zmanjšati priboljške. Tako smo zagotovili, da je prehranski načrt za psa ostal smiseln, fleksibilen in ustrezen za prebavo.

Vohalne igre in “nosework” kot stimulans apetita

Pred jedjo si vzamemo 10–15 minut za nosework. To prebudi njihov naravni nagon za lov in poveča željo po hrani. Povezuje njihovo radovednost z jedjo.

Vohalne igre doma naj bodo preproste in brez močnih vonjav čistil. Uporabljamo preproste vonje, kot sta jagnjetina ali zajec. To ne zmede njihovih nosov in spodbuja apetit. Po igri je čas za obrok, ko je pes umirjen in zainteresiran.

• Scatter feeding: brikete raztrosimo po travi ali preprogi. To je nežen mentalni izziv za psa.
• “Brisačni burrito”: v brisačo zavijemo meso in brikete. Pes jih išče, odkriva in uživa v nagradi.
• Kartonske škatle ali jajčne škatle: ustvarimo preprost vohalni labirint za raziskovanje.
• Puzzle posode in počasne sklede: podaljšajo čas hranjenja in dodajo zanimiv izziv.

Postopoma povečujemo težavnost igre. Začnemo z lahkimi nalogami in jih postopoma kompliciramo. Izognemo se frustraciji, da pes ostane motiviran.

Nosework poveča samozavest psa in sproži sproščanje dopamina. To vodi k bolj osredotočenemu obroku in stabilnemu apetitu. Kratek vohalni ritual pred obrokom prinaša mirnejše in bolj redne obroke.

Higiena ustne votline in dobro počutje

Ko pes nenadoma je manj ali zavrača hrano, preverimo njegova usta. Bolezni dlesni ali zobni kamen povzročajo bolečino in vplivajo na apetit ter odziv na hrano. Neprijeten zadah je lahko znak okužbe, zato se trudimo pregledovati zobe in dlesni doma.

Začeli smo s temeljito ustno higieno. Vsak dan ščetkamo psa z encimsko pasto, ki prepreči nalaganje zobnih oblog. Letni pregled pri veterinarju pomaga odkriti težave, ki jih sami ne vidimo.

Denty veganske dentalne palčke nudijo psu zabavo in svež dah. Opozorilni znaki, kot so izogibanje trdi hrani ali bolečina pri žvečenju, zahtevajo pozornost. Po jedem obroku nudimo svežo vodo za izpiranje zob.

• Varnost: brez kostnih drobcev, brez ksilitola, brez začimb.
• Nežno ščetkanje zob psa brez pritiskanja na boleča mesta.
• Ob redkih obrokih vmes kratko žvečenje in nato voda.

Skrb za občutljive pse vključuje tudi nego kože in dlake. Uporabljamo šampon Chloé in balzam za mehke tačke in nos. Celostno skrb za psa pogosto izboljša apetit.

Ob močnem ali krvavem zadahu takoj ukrepamo. Izbiramo mehke prigrizke, dokler ne obiščemo veterinarja. Tudi potem vztrajamo pri nežni negi in mirnih trenutkih z našim ljubljenčkom.

Kako merimo napredek in kdaj pomoč strokovnjaka

Vodimo dnevnik, kjer zabeležimo vse o hranjenju psa. To vključuje kaj in koliko je jedel, ob kateri uri, kakšno je bilo okolje in kako je reagiral na vonje. Zabeležimo tudi, kako motiviran je bil pred jedjo, kakšna je bila njegova energija tekom dneva in njegov odziv na vohalne igre.

Da vidimo, kako pes napreduje, ga tehtamo vsak teden. Prav tako ocenimo njegovo telesno težo po BCS lestvici. Pozorni smo na videz kože in dlake, barvo in konsistenco urina ter blata po Bristol lestvici. Te kratke zabeležke odkrivajo trende.

Zastavili smo jasne cilje. Pes naj v 10 do 15 minutah poje vsaj 80 % svoje hrane, ne sme bruhati, mora imeti normalno blato in ohranjati stabilno težo. Če se pokaže večji interes za sodelovanje v vohalnih igrah, to zabeležimo kot znak boljšega apetita.

• Stabilno tedensko tehtanje in redna ocena telesne teže psa.
• Dnevnik hranjenja psa z uro, porcijo in odzivom na vonj.
• Ocenjevanje blata po Bristol lestvici in spremljanje hidracije.
• Kratke opombe o energiji, spanju in stresnih dogodkih.

Ko opazimo rdeče zastavice, moramo biti previdni. Te vključujejo popolno zavrnitev hrane za več kot 24 ur, bruhanje, drisko, kri v blatu ali nosu, povišano telesno temperaturo, nenavadno utrujenost, hitro izgubo teže, bolečine v ustih, izcedek iz nosa z neprijetnim vonjem in nevrološke simptome.

1. Kdaj k veterinarju: ob kateri koli rdeči zastavici ali če ciljev ne dosežemo v dveh do treh tednih.
2. Ob stagnaciji smo ponovno kontaktirali veterinarja in skupaj prilagodili načrt: menjava beljakovine, dodatne laboratorijske in slikovne preiskave.
3. Pri kroničnih ali kompleksnih primerih se posvetujemo s certificiranim pasjim nutricionistom, da natančno umerimo obroke in dodatke.

Metoda omogoča dosledno spremljanje napredka našega psa. Dnevnik hranjenja nam pomaga pri odločitvi, kdaj je čas za obisk veterinarja. Odločitve temeljijo na zabeleženih podatkih, ne na ugibanju.

Zaključek

Naša pustolovščina se je začela, ko pes ni maral vonja hrane. Pri veterinarju smo preverili, da ni resnih težav. Nato smo zastavili načrt. Umirili smo okolico in vzpostavili red, da bi izboljšali psu voh in željo po hrani.

Osredotočili smo se na hrano: postregli smo jo toplo, v manjših količinah in mehkejše. Izbrali smo CricksyDog hipoalergene obroke – Chucky za mladiče, Juliet za male pse in Ted za večje. Dodali smo Ely mokro hrano za več okusa. Mr. Easy veganski preliv je pomagal proti izbirčnosti. Twinky vitamini so krepirali zdravje, Denty palčke so skrbele za zobe, Chloé šampon in balzam pa za kožo.

Za motivacijo smo dodali vohalne igre in MeatLover priboljške. Apetit se je postopoma izboljšal. CricksyDog hrana je dokazala, da je celosten pristop uspešen, ob potrpljenju in rednih pregledih pri veterinarju.

Če ima vaš pes težave z apetitom, poskusite našo metodo. Preverite zdravje, umirite okolico, prilagodite obroke in izberite kvalitetno hrano. Dodajte igre. Zdravje, okolje in prehrana so ključi do srečnega psa. To je naš način hranjenja – preverjen s CricksyDog izdelki.