Tvoj pes ne je? – pogosti razlogi in rešitve

Ko opazimo, da naš pes noče jesti, nas takoj preplavi skrb. Skleda ostane neprizadeta, pes izgubi svojo živahnost, mi pa se sprašujemo: gre zgolj za trenutno kaprico ali za resnejši problem? Včasih je to le prehodna faza, v drugih primerih pa je to znak, da je potrebna pomoč.

Apetit ni zgolj vprašanje količine zaužite hrane. Izdaja nam psa počutje, energijo, delovanje prebavnega sistema in hidracijo. Zato, ko pes noče jesti, ni problem samo v hrani, temveč tudi v vnosu vode, izgledu blata, morebitnem bruhanju, aktivnosti in razpoloženju.

Pojdimo skozi proces korak za korakom. Začeli bomo z identifikacijo resnosti težave in razlikovanjem med izbirčnostjo in resnejšimi vzroki. Nato bomo preučili najpogostejše zdravstvene, vedenjske in prehranske vzroke za pomanjkanje apetita, vključno z nasveti, kdaj je potreben obisk veterinarja.

Za začetek preučimo, kaj se je spremenilo v zadnjih 24–72 urah. Morebitne spremembe v hrani ali priboljških, stres, zmanjšana aktivnost, obiski, potovanja, vročina, nova zdravila, cepljenja ali spremenjene rutine lahko ponudijo odgovore na vprašanje kako vzpodbuditi apetit našega psa.

A bodimo iskreni, nasveti iz domače lekarne niso zamenjava za strokovno pomoč, če zaznamo alarmne znake. Pozneje bomo navedli, kdaj je potreben obisk veterinarja in kaj lahko storimo sami, preden se posvetujemo z njim.

Ključne ugotovitve

• Ko tvoj pes ne je, je lahko vzrok neškodljiva izbirčnost ali začetek bolezni.
• Izguba apetita pri psih je pomemben pokazatelj splošnega počutja in hidracije.
• Poleg hrane spremljamo še pitje, blato, bruhanje in nivo aktivnosti.
• Razlogi za neješčnost psa so pogosto povezani s spremembami v zadnjih 24–72 urah.
• V članku bomo razložili, kako spodbuditi apetit psa in kdaj k veterinarju pes ne je.
• Če se pojavijo alarmni znaki, domače rešitve niso dovolj.

Kako prepoznamo, ali gre za resno težavo ali le izbirčnost

Ko pes postane izbirčen, smo hitro v dilemi. Je to zgolj faza ali kaj resnejšega? Pogledati moramo, kako dolgo traja: en obrok manj ni tako zaskrbljujoče, kot če pes 24–48 ur noče jesti. Vprašati se moramo, koliko časa pes lahko zdrži brez hrane, glede na njegove specifike.

Prav tako moramo pozornost nameniti več kot le prazni skledi. Opazovanje psa vključuje tudi njegovo energijo in obnašanje. Ali je še vedno za igro, uživa v sprehodih in se odziva na nas kot običajno? Če pes odklanja hrano, a je sicer vse normalno, je običajno razlog izbirčnost, zmanjšana aktivnost ali vročina.

Kadar pes ne le, da ne je, ampak je tudi spremenjen, nas skrbi. Iščemo znake bolezni, ki jih lahko spremlja zavračanje hrane. Dobro je opaziti, če še pije vodo; če tudi to zavrne, je čas za ukrepanje.

• bruhanje ali driska
• tresenje, očitna utrujenost ali umikanje
• bolečina na dotik, napet trebuh, cmokanje ali slinjenje
• vročina ali izrazito topla ušesa in smrček
• spremembe v uriniranju (manj, več, napenjanje)

Za test lahko doma uporabimo preprosto metodo. Ponudimo nekaj pasje primerne hrane brez začimb in gledamo, če jo bo vsaj pogledal ali poskusil. Če pes zavrne brikete, a jih povoha ali lizne, je situacija manj zaskrbljujoča. Če odkloni vse, se možnosti za resnično težavo povečajo.

Pri mladičkih, starejših psih in tistih s kroničnimi boleznimi je manj čakanja. Tudi če sumimo, da je le izbirčen, hitreje ukrepamo. Zapisovanje podatkov o prehrani in obnašanju je ključno, saj to zelo pomaga veterinarju.

1. kaj smo ponudili in koliko je zaužil
2. kdaj je zadnjič jedel in pil
3. kakšno je bilo blato (barva, konsistenca) in morebitno bruhanje
4. obnašanje na sprehodu in doma

Ta pregled nam omogoča, da razlikujemo med začasno izbirčnostjo in resnejšimi znaki bolezni. Daje nam tudi boljši vtis o tem, kako dolgo lahko pes varno strada, ne glede na to, ali zavrača samo brikete ali vso hrano.

Najpogostejši zdravstveni vzroki za izgubo apetita pri psih

Ko naš pes nenadoma ne želi jesti, se ponavadi osredotočimo na očitne vzroke. Vendar je za njegovo izgubo apetita lahko krivih več zdravstvenih dejavnikov. Zato je pomembno, da ne gledamo samo enega simptoma. Obravnavati moramo celotno sliko, ki vključuje usta, prebavo, temperaturo in splošno stanje.

Težave se lahko začnejo že v ustni votlini. Težave, kot so zobni kamen, vnetje dlesni ali zlomljen zob, lahko pesu povzročijo hude bolečine. Posledično pes hrano samo povoha, nato pa jo zavrne. Lahko tudi opazimo, da žveči le na eni strani usta. Možno je tudi, da mu iz ust teče slina.

Prebavni sistem igra ključno vlogo pri apetitu. Težave, kot so slabost, napenjanje, driska ali zaprtje, kažejo na prebavne motnje. Če hranjenje postane neprijetno, pes hrano začne zavrniti. To je lahko posledica krajših obrokov, parazitov ali gastritisa.

Prav tako pogosti krivci so okužbe in povišana temperatura. Utrujenost, spremenjeno dihanje in pomanjkanje zanimanja za sprehode so lahko znaki okužbe. Zato je pomembno spremljati tudi nos in oči ter splošno počutje psa.

Včasih težava ni povezana ne z želodcem ne z usti, ampak z gibanjem. Bolečina, na primer v hrbtu ali sklepih, lahko psu oteži stajanje ali sklanjanje pri jedi. To lahko pripelje do tega, da se pes izogiba hrani ali pa jo zaužije počasneje.

Tudi kronične bolezni in reakcije na zdravila so lahko vzrok za spremenjen apetit. Nihanje apetita je lahko posledica težav z ledvicami, jetri ali hormonskih motenj. Poleg tega lahko opazimo spremembe v pitju, telesni teži in stanju dlake. Po cepljenju ali določenih terapijah se lahko apetit prav tako začasno zmanjša.

• Usta in zobje: zobni kamen, vnetje dlesni, tujek, zlomljen zob.

• Prebavila: gastritis, paraziti, zaprtje, črevesne motnje.

• Okužbe: povišana temperatura, manj energije, slabše počutje.

• Gibala: hrbet in sklepi, nelagodje pri sklanjanju.

• Kronične bolezni in zdravila: nihanje apetita, spremembe pitja in telesne mase.

Posebno pozornost je treba nameniti možnosti tujkov v prebavilih. Kosi igrač ali kosti lahko povzročijo zaporo v prebavnem traktu. To se lahko manifestira kot slabost, bruhanje ali nenadno nezanimanje za obroke. Dogaja se tudi, če je pes sicer lačen.

Kdaj moramo nujno k veterinarju

Vprašamo se, kdaj moramo z našim psom k veterinarju. Obstajajo jasni znaki, ki zahtevajo takojšnjo pozornost. Predvsem, če pes ne je, to lahko nakazuje resnejše težave.

• Če pes ne je in bruha več kot enkrat ali če se bruhanje povečuje.

• Pri pojavu krvi v bruhanju ali blatu, katranastem blatu ali močnem nenadnem smradu.

• Ob hudi driski, še posebej če je vodenkasta in pes izgubi energijo.

• Ko opazite napihnjen, trd trebuh, pes je nemiren ali izkazuje bolečino.

• Če pes doživi kolaps, ima težave z dihanjem ali je bled.

• V primeru suma na zaužite tujke ali strupe je potrebna takojšnja pomoč.

Pri mladičkih smo posebej previdni. Imajo manjše rezerve energije, zato jim lahko že izpuščeni obrok povzroči resne težave.

Suha usta, lepljiva slina, vdrte oči, slaba elastičnost kože in temen urin so znaki dehidracije. Pri neješčnosti je obisk veterinarja nujen.

Na pregledu se opravi temeljit klinični pregled. Pregledajo se ustna votlina, hidracija ter po potrebi vzamejo vzorci krvi ali urina. Ultrazvok ali rentgen se uporabita pri sumu na tujke.

Za hitrejšo pomoč prinesite čim več informacij. Pomembni so podatki o zadnjem obroku, morebitni spremembi prehrane, prejetih zdravilih ali dodatkih. Izdajte, kolikokrat je pes bruhal ali imel drisko in njegovo pitje. Veterinar tako lažje ugotovi resnost stanja.

Vedenjski in okoljski razlogi, zakaj pes zavrača hrano

Ko opazimo, da stres povozi apetit našega psa, iščemo nedavne spremembe. Selitve, petarde, dopusti ali novi domači ljubljenčki lahko zmedejo našega psa. Velikokrat je razlog za neješčnost stres, kljub siceršnjemu zdravju in volji do hrane.

Sprememba okolja močno vpliva na psa: nov vonj, spremenjena sprehajalna pot ali prestavljena posoda. Te malenkosti za psa pomenijo opozorilo, da ni vse kot običajno. Ko se ne počuti varnega, raje počaka z jedjo.

Hranjenje lahko motijo različni dejavniki. Hrupna kuhinja, otroci, sesalnik ali posoda na prehodu ustvarjajo stres. Pes v takem okolju lahko obrok preskoči ali zgolj ovoha hrano.

Če doma živita dva psa, je pomembno opazovati, če se pojavi tekmovalnost. Če eden drugemu vsiljuje prisotnost ali mu jemlje hrano, lahko drugi obrok zaužije šele po miru. Ločeno hranjenje v takih primerih pomaga.

Tudi ob naši odsotnosti se vedenje psa pri hranjenju spremeni. Ločitvena tesnoba se odraža v izogibanju hrani, dokler se ne vrnemo. V teh trenutkih je dobro vzdrževati mirnost, rutino in krajše odsotnosti.

• Za obroke izberemo tiho mesto, stran od prometnih območij.

• Omejimo priboljške med obroki, da ne postanejo izgovor za zavračanje osnovne hrane.

• Po aktivnosti naj sledi kratek počitek, preden psu ponudimo hrano.

• V primeru stresa najprej zmanjšamo moteče dejavnike, šele nato menjamo hrano.

Združevanje mirnega okolja, jasne rutine in zmanjšanja pritiska večkrat razkrije, da je bila težava v spremembi okolja. S tem pridobimo vpogled v odnos med stresom in vsakodnevnimi dogodki, ki jih lahko doma bolje obvladujemo.

Prehranski vzroki: hrana, rutina in napake pri hranjenju

Prvi korak, ko opazimo, da pes ne je briketov, je pregled rutine. Psov apetit je močno povezan z mirnim in stabilnim okoljem. Prav zato lahko nepravilnosti v rutini, kot so neredni obroki ali spreminjanje prostora hranjenja, privedejo do težav.

Težave povzročajo tudi prevelike porcije. Če damo psu preveč hrane, pusti nepojedeno v skledi, kar lahko razumemo narobe. Pomembno je, da količino hrane prilagodimo posameznemu psu in nato opazujemo. Tak pristop nam pomaga ugotoviti, ali smo našli pravo merilo.

• Obrok ponudimo ob podobni uri in v podobnem okolju.
• Posodo po 15–20 minutah pospravimo, tudi če ni prazna.
• Količino raje merimo, kot da “od oka” dodajamo še malo.

Včasih težava tiči v kakovosti hrane. Če so briketi izpostavljeni toploti ali vlagi, izgubijo svoj vonj, maščobe pa oksidirajo. To lahko privede do tega, da psi zavrnejo hrano zaradi slabega vonja ali teksture.

“Izboljševanje” hrane z dodatki, kot so sir in salame, ustvarja problem. Takšni dodatki lahko sicer privabijo psa, vendar porušijo prehransko ravnovesje. V praksi to pomeni, da se pes navadi na priboljške, redna hrana pa ga ne mika več.

1. Priboljške štejemo v dnevni vnos in jih uporabimo ciljno, ne sproti.
2. Če dodajamo okus, naj bo majhen, stalen in preprost.
3. Ko pes ne je briketov, ne rešujemo vsakega obroka z novo “boljšo” možnostjo.

Tempo menjave hrane je prav tako pomemben. Prehitre spremembe lahko privedejo do prebavnih težav, kot so mehko blato ali napenjanje. To psa nauči povezovati hrano z nelagodjem. Težave lahko povzročijo tudi preobčutljivosti, ko opazimo srbečico ali druge prebavne simptome, kar napačno pripisujemo izbirčnosti.

tvoj pes ne je: praktičen načrt ukrepanja za naslednjih 48 ur

V situaciji, ko pes ne je, ostanimo mirni in dosledni. Stres lahko zmanjša apetit še bolj. Poudarek dajemo na varnost, vzpostavitev rutine in opazovanje psa.

1. 0–6 ur: Sprva ocenimo psa. Oglejmo si njegovo energijo, dlesni in dihanje. Temperaturo merimo samo, če vemo kako. Odstranimo nepotrebne priboljške in hrano, ponudimo svežo vodo in poskrbimo za mirno okolje.

2. 6–24 ur: Pripravimo manjši obrok in ga ponudimo. Če pes hrane ne sprejme, odstranimo posodo po 15 minutah. Izogibamo se vsiljevanju hrane. Ohranjamo rutino in preprečujemo izbirčnost.

3. 24–48 ur: Sledimo načrtu za ta časovni okvir. Če pes še vedno ne je ali se pojavijo komplikacije, obiščemo veterinarja. Pri živahnih in stabilnih psih poizkusimo z nežnimi metodami za vzpodbudo apetita in nadaljujemo z opazovanjem.

Med procesom domače nege opazujemo vedenje psa. Pozorni smo na njegovo pitje, uriniranje, blato in morebitno bruhanje. Opazujemo tudi, če se pes skriva ali kaže znake nemira.

• Opozorilo: Pri mladih, starejših ali bolnih psih ne čakamo 48 ur. Takšne pse kmalu peljemo k veterinarju, saj se lahko njihovo stanje hitro poslabša.

Za boljši pregled vzpostavimo dnevnik hranjenja. Zabeležimo, kdaj in koliko je pes jedel ter njegov odziv. Zabeležimo tudi porabo vode in stanje blata. Tako bomo imeli jasne informacije za veterinarja.

Kako spodbudimo apetit na varen način doma

Ko pes zavrača hrano, najprej upočasnimo in sledimo preprostim korakom. Kombinirajmo vonj, mir in rutino, da spodbudimo apetita. Pomembno je, da nasveti ostanejo preprosti in naravni, brez dodajanja človeške hrane.

Okus in vonj sta ključna pri spodbujanju apetita. Hrano psa primerno pogrejemo, da zadiši. Ta metoda deluje predvsem pri mokri hrani ali namočenih briketih.

Za teksturo hrane velja, da ni vsem psom všeč enako. Za izbirčne pse včasih brikete namočimo ali ponudimo majhno količino mokre hrane. Suhe brikete pustimo, če psu ustreza hrustljav obrok, in se izognemo menjavanju vrst hrane.

• Posodo postavimo v mirni kot, stran od prometa.

• Za nekatere pse je bolje, če je posoda postavljena višje.

• Kratki sprehodi pred obrokom lahko povečajo apetit.

Pes se mora naučiti prepoznati red in doslednost obrokov. Ponujamo hrano za kratek čas, nato jo odstranimo. To preprečuje nenehno prepričevanje in zmanjša možnost za izbirčnost.

Z varnostjo hrane ne kompromitiramo, tudi ko iščemo hitre rešitve. Ogrevanje naj bo varno, brez dodajanja začimb ali maščob. Izogibamo se sestavinam, ki lahko škodijo.

1. Hrano zmerno ogrejemo ali dodamo toplo vodo.

2. Testiramo spremembe v teksturi eno po eno.

3. Ustvarjamo mirno okolje s predvidljivim urnikom hranjenja.

4. Za dolgotrajno izbirčnost izberemo posebno hrano, ki je lahka za prebavo.

Pomen hidracije in kaj storiti, če pes ne pije dovolj

Skrb nas preveva, ko opazimo, da pes ne pije dovolj. Voda je za psa ključna, pogosto celo bolj kot hrana. Dehidracija se lahko razvije hitreje kot pomanjkanje apetita. Preskočen obrok morda ne naznanja težav, toda pomanjkanje vode hitro postane kritično.

Znake premajhnega pitja zaznamo po subtilnih signalih. Mednje spadajo suhe dlesni, gosta slina in spremenjen urin. Ob pojavu teh znakov ali njihovem stopnjevanju je pomembno, da hitro ukrepamo in se posvetujemo z veterinarjem.

Da bi psu olajšali dostop do vode, lahko doma uvedemo nekaj preprostih ukrepov. Cilj je jasen: zagotoviti, da je voda vedno na voljo, sveža in privlačna.

• Več posod za vodo razporedimo po prostorih, kjer pes pogosto prebiva.
• Vodo redno menjamo in posode temeljito čistimo.
• Razmislite o uporabi posod iz nerjavnega jekla ali keramike, ki so psom bolj všeč.
• Vzdrževanje fontane brez biofilma zagotavlja, da je voda za psa privlačnejša.

Hidracija psa je včasih odvisna tudi od vrste hrane. Brikete lahko namakamo v topli vodi, da postanejo mehkejši. Alternativno, mokra hrana, ki vsebuje več tekočine, je včasih bolje sprejeta pri občutljivih psih.

Nepitje in nejedenje pri psu razumemo kot resen znak opozorila. Še posebej, če je prisotno bruhanje, driska ali vročina, ne odlašamo. V takih okoliščinah je prednostno ravnati hitro, da preprečimo poslabšanje stanja.

Menjava hrane brez stresa: kako jo izvedemo pravilno

Ko se odločimo za menjavo pasje hrane, potrpežljivost igra ključno vlogo. Črevesna mikrobiota potrebuje čas za prilagoditev na novo prehrano. To pomeni, da lahko hitra menjava povzroči drisko ali zavračanje hrane že po prvem poskusu.

Pri uvajanju nove hrane je priporočljivo postopno mešanje stare in nove. To pomaga preprečiti težave, kot so napenjanje in nenadne spremembe v apetitu. Pri psih z občutljivim prebavnim sistemom priporočamo še počasnejši prehod.

1. 1.–3. dan: 75 % stara in 25 % nova hrana.

2. 4.–6. dan: 50 % stare in 50 % nove hrane.

3. 7.–9. dan: 25 % stare in 75 % nove hrane.

4. 10. dan: Preklop na 100 % novo hrano, če je blato stabilno.

Med menjavo hrane pazimo na več kot le skledo hrane. Opazujemo spremembe v blatu, vonju in pogostosti odvajanja, kot tudi na morebitne kožne reakcije. Ti znaki nam pomagajo oceniti, ali nova hrana ustreza potrebam našega psa.

Če je pes izbirčen, se striktno držimo predvidevanega prehoda in ne spreminjamo okusov prepogosto. Ko izberemo kakovostno hrano, je pomembno, da jo dosledno uporabljamo, da dovolimo telesu, da se ustrezno prilagodi.

V primeru, da se težave, kot je driska, nadaljujejo, ali če sumimo na alergije, je pomembno, da prehod načrtujemo skupaj z veterinarjem. Na ta način je prehod varnejši, pod strokovnim nadzorom in z beleženjem vseh sprememb. Tako postane menjava hrane manj stresna za psa in lažje prehodimo na novo prehrano.

CricksyDog kot podpora pri izbirčnosti in občutljivosti na hrano

Če vaš pes ne je, rešitev ni v naglici ali priboljških. Bolje je premišljeno izbrati obrok. CricksyDog ponuja jasne sestavine in visoko prebavljivost. To je še posebej pomembno za občutljive pse, saj je hrana hipoalergena.

Hrana brez piščanca in pšenice je rešitev za pse z alergijami. Te sestavine pogosto povzročajo srbečico in prebavne motnje. Z zmanjšanjem teh dražljajev se apetit izboljša. Zato je takšna hrana odlična izbira za izbirčne pse.

• Chucky je idealen za mladičke, ki v času rasti pogosto izpuščajo obroke.

• Juliet suha hrana je ustvarjena za male pse, pri čemer so ključnega pomena velikost briketov in okus.

• Ted suha hrana je odlična za srednje in velike pse, ki potrebujejo stabilen obrok z dobrim izkoristkom hranil.

Pri suhi hrani cenimo možnost izbire beljakovin po prenašanju in okusu. Na voljo so hipoalergene variante, kot so jagnjetina in losos. Tako najdemo primerno hrano brez nenehnega spreminjanja.

Če pes noče brikete ali potrebuje več vlage, ponujamo Ely mokro hrano. Tudi v tej kategoriji so hipoalergene možnosti. Postopno uvajanje nove hrane je ključno za mirno prebavo.

Priboljški, dodatki in nega, ki lahko pomagajo pri apetitu in dobrem počutju

Kadar naš pes obotavlja se pri svoji skledi, se osredotočimo na drobne prilagoditve. Pasji priboljški, kot so mesni, lahko delujejo kot most nazaj k rednim obrokom. Pomembno je slediti urniku in opaziti, kaj najbolj ustreza našemu psu.

Pri CricksyDog so MeatLover priboljški izključno iz mesa, kar privabi celo izbirčne pse. Na voljo so jagnjetina, losos, zajec, divjačina in govedina, ki jih uporabimo kot motivacijo ali kratko spodbudo.

Če je nelagodje razlog za slabo počutje psa, so vitamini koristni, a usmerjeni. Twinky nudi opcije za podporo sklepov, kar pomaga starejšim psom. Bolečina pri gibanju zmanjša apetit, zato je smiselno začeti z udobjem psa.

Za splošno krepitev izberemo multivitamin, posebej ko apetit upade. Dodatki naj dopolnijo, ne nadomestijo kakovostno prehrano. Pri vztrajni neješčnosti pa je ključen zdravniški pregled.

• Dodajanje vitaminov naj bo del dnevne rutine, ne zamenjava za obrok.
• Če ima pes občutljiv želodec, uvajamo dodatke postopoma in opazujemo znake.

Izbirčnost lahko premagamo tudi z atraktivnimi aromami. Mr. Easy vegan dressing za suho hrano naredi brikete okusnejše, brez škodljivih dodatkov. Uporabljamo ga zmerno, da se pes ne navadi pričakovati dodatkov pri vsaki hrani.

Ne zanemarimo zdravja ustne votline, saj boleče dlesni vplivajo na apetit. Denty veganski dentalni palčki nudijo enostavno dnevno nego in zmanjšajo težave z zobmi ter zadahom.

Dobro počutje psa se odraža tudi v koži. Uporaba blagega Chloé šampona in balzama lahko pomiri razdraženo ali srbečo kožo. Manj srbenja in stresa pripomore k bolj umirjenemu vedenju pri hranjenju.

Pogoste napake, ki jih nehote naredimo, ko pes noče jesti

Ko naš pes ne kaže želje po hrani, nas skrbi. V želji, da bi hitro rešili težavo, delamo napake. Pomembno je, da ostanemo mirni in dosledni. Tako se izognemo nenehnemu menjanju hrane in okusov.

• Prehitra menjava hrane iz panike. Z dnevno menjavo hrane pes kmalu ugotovi, da lahko z zavračanjem čaka na boljšo ponudbo. Učinkovitejše je počasno uvajanje nove hrane. Tako bolje razumemo, kaj storiti, ko pes hrano zavrača.

• Priboljški in človeška hrana kot obvoz. Takšna hrana lahko sicer pesa kratkoročno prepriča. Vendar pa to lahko dolgoročno poveča izbirčnost. To lahko povzroči prebavne težave. Zato je pri reševanju izbirčnosti bolje vztrajati pri rutini.

• Preveč pozornosti ob zavračanju. Če pesa prepričujemo ali mu hranimo hrano iz roke, to lahko postane igra. Bolje je, da ostanemo mirni in ponudimo obrok kot ponavadi, brez posebne pozornosti ali kaznovanja.

• Hrana ves dan v skledi. To lahko izbirčnim psom zmanjša apetit. Učinkoviteje je, da hrano ponudimo za omejen čas. Nato pospravimo skledo in vztrajamo pri tem pravilu.

• Spregledamo zobe in usta. Prepogosto pozabimo pregledati dlesni, zobni kamen ali morebitne ranice. Redno vzdrževanje zob, na primer z Denty, in pregledi lahko zmanjšajo možnost bolečin pri psu.

Spoštovanje osnovnih pravil nam omogoča, da razlikujemo med vedenjem in pravo težavo. Tako se izognemo ponavljanju napak. Hitreje najdemo prave rešitve za izbirčnost. To nam daje jasnejšo predstavo, kaj storiti, ko pes hrano zavrača. Tako lahko obroke pripravljamo brez dodatnega stresa.

Zaključek

Če tvoj pes ne je, je pomembno, da ostanemo mirni in obravnavamo situacijo celostno. Pregledati je treba počutje ljubljenčka, njegovo energijo, blato in opaziti morebitne alarmne znake. Mednje sodijo bruhanje, driska, bolečina ali težave z dihanjem. Te informacije nam omogočajo, da ne delujemo na ugank, ampak smotrno.

Preučiti moramo različne dejavnike: zdravstveno stanje, vedenjske značilnosti in prehranske navade psa. Ustvarjanje dosledne rutine hranjenja, zagotavljanje mirnega prostora za hranjenje, omejevanje prigrizkov med obroki in redno preverjanje vode so ključni koraki. Če iščemo načine, kako spodbuditi psa k jedi, začnemo z osnovami in sledimo dnevnim spremembam.

Pri izbirčnih ali občutljivih psih je pomembna tudi kakovost in vrsta hrane. CricksyDog nudi izdelke, prijazne do alergij, brez piščanca in pšenice, vključno z različnimi linijami, kot so Chucky, Juliet in Ted ter Ely mokra hrana. Dalje, različna dopolnila kot MeatLover, Twinky, Mr. Easy, Denty in Chloé lahko pomagajo, a pomembno je, da ne pretiravamo.

Če se pes ne izboljša ali če se pojavijo resni znaki, je čas za obisk veterinarja. V primeru izgube apetita je ključnega pomena hitro ugotavljanje vzroka za težavo. Pravočasno ukrepanje lahko pesu znatno olajša počutje in izboljša stanje.